DOflOLJUBOVA PRILOGO Zfl NAŠE GOSPODARJE GOSPODINJE IN DEKLEIfi Stev. 11. V Ljubljani, dne 2. novembra 1911. Leto III. Podiično potovanje v tuje kraje. Kar človek sam ne zna, se mora drugod naučiti. Navadno se daje poduk ali v šoli, ali v posebnem predavanju ali pa v tujem zgledu. Tudi za kmetijstvo veljajo ta splošna pravila. •Tudi tukaj sc daje poduk v šoli. Toda lc malokomu je mogoče obiskovati kmetijske šole, ker so za sinove navadnih kmetov šole precej predrage. Opažamo tudi z žalostjo, da se mnogi izprašani učcnci po končani šoli rajže obrnejo k drugim stanovom, ker jim kmečki nc more dali primernega zaslužka. Sedanji gospodarji pa že tako nc morejo v šolo. Predavanja so dobra, če imajo kmetje obenem zgled, kako naj sami izvršijo dane nauke. Drugače pa revež premišljuje, kako bi začel, pa ne ve, kje lii se lotil in nazadnje vse opusti. Največkrat pa ne razume učenih gospodov, ki mu razlagajo svojo učenost. Na« gospodar jc splošno zelo bistrega utria, da kmalu zastopi, kaj mu je v korist. Zato mora najprej sam videli, kaj se doseže s pametnim gospodarstvom. Ker doma tacih zgledov nimamo veliko, se bo treba na tujem učiti. To je prav ista pot, po kateri že tisočletja hodijo drugi stanovi. — Rokodelci so že v srednjem veku imeli navado, tla so hodili po raznih deželah od mojstra do mojstra in se učili svojega dela. Ti vandrovci, pa ne v slabem pomenu, kakor sedaj, so bili žc od nekdaj znani našemu ljudstvu. Zdravniki šc zdaj hodijo na tuje klinike, učenjaki obiskujejo knjižnico po bogatih mestih, najboljši juristi se šolajo na tujem. Še zdaj skoraj vsak teden berete, kako prihajajo deputacije iz raznih delov sveta na Dunaj, Berolin, ali Pariz, da študirajo tamošnje razmere pri vojaštvu, v bolnišnicah, raznih šplah, policiji in drugod. Vsi vedo dobro, da je pač knjiga dobra, toda boljša šola so lastne oči. Kmetijstvo jc dandanes tudi napredovalo in je postalo prava umetnost. Gotovo mora kmet pri istem polju dobiti dvakrat ali trikrat toliko od svojega posestva, če ga bo pravilno obdeloval, kakor dobiva sedaj. Samo iz knjig se naučiti dobrega gospodarstva, je skoro nemogoče. Videti je treba posebno nam, ki smo toliko zaostali, kako se mora zdaj lcmeto-vati. Stoletja smo trpeli pod turškim mečem, graščaki niso imeli nikdar srca za nas, vlada nas je v preteklih letih zanemarjala, naš kmet pa, ta steber matere Slovenije, je ostal v trdem delu na rodni zemlji, ohranil vero in lepo življenje do danes. Zdaj se je začela tudi za nas pomlad veselega dela. Neka ukaželjnost in hrepenenje po izboljšanju žalostnih razmer je prevzela vse ljudstvo. Zdaj, ko so srca goreča in vneta, moramo hitro nanredovati. Treba se bo na tujem učiti. Drugod so bili v prejšnjih časih veliko bolj srečni, kakor mi. Imeli so bolj ugodne razmere, da se je moglo kmetijstvo pri njih prav dobro razviti. Naš kmet se boji marsikdaj novih zadrug. Na tujem bole videli, kaj sc da pri pametnem vodstvu ravno po zadrugah doseči. Bojijo se novih strojev pri kmetijstvu. Ker je zdaj povsod pomanjkanje delavcev, se ravno s potrebnimi stroji kmetu lahko prav znatno pomaga. Toda glavna stvar na tujem zgledu je lc pravilno gospodarstvo in izboljšanje kmetijstva. Naš gospodar mora sam videti kako drus-od delajo in spoznati, zakaj je to boljše, kakor njegovo dosedanje delo doma. Študira in gleda naj lc to, kar on lahko razume in sam posnema po možnosti, če se drugače potuje, bo to za našega gospodarja skoro brez sadu. Poglejmo si malo bolj natančno taka podučna potovanja. Množica raznih ljudi in raznih stanov so spravi vku-paj, da napravi podučilo potovanje. Mnogim jc glatni namen vožnja poceni in vesela zabava. Najbolj prijetno je zvečer v gostilni, ko se dolgo v noč veselo pije in poje. Taki ljudje poznajo veliko bolj tujo pijačo, kakor tuje gospodarstvo. Ogledajo si na poti imenitne tovarne, sirarne, mlekarne, moštar-ne in druge moderne naprave. Naš kmet vidi vse to in gleda; vodijo ga od prostora do prostora, toda kaj mu to pomaga za njegovo gospodarstvo? Vi* di lepo živino, vredno na tisoče, vzorna gospodarstva, toda sam ve, da ne more tega posnemati. Razlagajo mu krmljenje, kažejo kmetijske šole, sadjarske šole, da ima nazadnje že res mlinska kolesa v glavi. Ko pride domu, vc le povedati: »Fest je blo. Tam pa znajo. Pili smo ga pa dobro.« Gospodarstvo ostane večjidel pri starem. Tako potovanje bo komaj obrodilo zaželjeni sad. Laliko rečemo, da več škoduje, kakor koristi. Menim, da bi sc moralo tako potovanje čisto drugače izvršiti. Družba naj nc bo velika. Če jih jc preveč, ne morejo vsi vsega dobro opazovati, kar se jim kaže. Naj pustijo prav vse, kar ni zanje. Čemu gledati take gospodarske reči, katerih no more razumeti, ne posnemati. Kmet naj gre na tujem, recimo na Češkem, Moravskem ali v Švici v kmečko vas gledat, kako tam gospodarijo. Ni jih treba več kakor 3 do 5 gospodarjev. Tam ostane vsaj nekaj dni in pogleda vsa poslopja, vsa orodja, vse razmere v kuhinji in hiši. Ogleda si hlev, vidi, kako, kaj in kdaj krmijo, ogleda živino, popraša po reji in prodaji, ogleda gnojišče, b. izgalne za gnojnico, gnojne jame, vozove, orodje, vse, kar ima gospodar. Če le mogoče, naj tudi sam poskusi navadna dela. To potovanje mora biti prav tako, kakor nekdaj rokodelskih pomočnikov, ki so pod mojstrovim vodstvom sami delali in sc tako vso tuje umetnosti dobro naučili. Kmet bi šel na polje pregledat gnojenje, pridelke, način obdelovanja in sploh vse, kar ga more zanimati. Za vse to bi porabil morebiti 5 do 6 dni časa. Površno bi mogel tudi 01 v dveli dnoli vse to za silo spoznati. Le takrat, ko se bo naš gospodar vživil v tujo gospodarstvo in spoznal sam njegovo korist, bo skušal vse to tudi doma posnemati. Toda, kako 'm z jezikom? Če gredo v nemške kraje, se povsod dobi tudi med našimi kmeti irospodar, ki za silo nemško razume. Sicer bi pa bilo najboljše, ko bi šel ž njimi kak strokovni učitelj, ki bi se sam učil in kmete na vse potrebno opozarjal. Na Češkem in Moravskem bi se ravno tako začelo, sicer bi pa kmetje kmalu razumeli Čehe. Tako bi naši kmetje precej manj videli, toda veliko več znali, kar bi bilo v veliko korist našemu gospodarstvu. Pri Čehih m Moravi. Ko smo bili že na Dunaju, smo hoteli še kaj več videti. Podali smo se torej proti' ševeru v rodovitno moravško deželo. Na obeh straneh železnice se je razprostiralo širno polje, ki sega še v ogrsko nižavo. Po dolgi vožnji smo prišli v K r o m e r i ž , mesto, ki ima okoli 20.000 ljudi, toda tri gimnazije, dve realki, pripravnico za učitelje, najboljšo mlekarsko šolo na Avstrijskem, lepo kmetijsko in gospodinjsko šolo, razne tovarne in imeniten grad, kjer je naš cesar leta 1848 nastopil vlado. Vsega vam tako ne morem povedati. Da bi šc kaj več zvedel o gospodarstvu, sem po-'tikal p. Šestaka, nadškofovega oskrbnika v Kromcrižu, ki me jc zelo Ijubez-njivo sprejel, dal potrebna pojasnila in obljubil osebno pokazati gospodarstvo po nadškofovih posestvih. Ko sem se vračal, mi je dal za kažipota v hotel mladega ljubeznjivega bogoslovca. V hotelu je ta gospod kar naenkrat izginil. Kmalu pa pride nazaj s sporočilom, da čaka »brate Slovince« večja družba. Bili so tam možje naše stranke, duhovniki, uradniki, profesorji, cvet kro-rneriške inteligence. Da bi videli, kako so nas prijazno sprejeli! Šc nikdar se nismo na tujem tako domače čutili. Rilo je ravno tako, kakor bi prišel v domači deželi k najboljšim prijateljem. Pravili so včasih, da so Čehi bolj odurni, zdaj smo sami videli, da so res kri od naše krvi, meso od našega mesa. Tu se kaže ista vesclost, šegavost in dobro srce, kakor ga navadno vidimo pri našem ljudstvu. Veselo so peli svoje krasne pesmi, saj gori vse poje in dobro poje. Drugi dan je prišel na slavnostni večer tudi kromeriški prošt, poslanec Stojan, ki je bil nekaj ur v naši druščini. Okregal nas je, da mu nismo poprej pisali, ker bi sestavil program za natančno pro-učavanje celega okraja. O tem poslancu Stojanu so pripovedovali ljudje čudne reči. Na vse zgodaj pridejo cele procesije ljudi k njemu, katerim dela razne prošnje in daje nasvete. Piše na dan po 100 do 200 pisem. Cele skladovnice jih nesejo na pošto, vse le za občni blagor. Pravili so pa tudi, da skoro ni-10i koli nima posebno veliko denarja, čeprav je prošt in poslanec zraven; vse mu reveži poberejo. Ljudje ga imajo kakor za očeta. S ponosom pripovedujejo: Dr. Stojan je le eden na svetu. Meni je bilo pa jasno, da je to duhovnik, ki je iz ljubezni do Boga in svojega naroda vse žrtvoval. To more v taki meri storiti le katoliški duhovnik. Toda ne le p. Stojan, prav vsi so bili pripravljeni nam izkazati vsako uslugo. Drugi dan smo začeli študirati gospodarske razmere. Videli smo res vzorno mlekarsko šolo. Vso lepo urejeno, delo natančno, izdelki, posebno mehki siri, ki sc v čeških mlekarnah izdelujejo v veliki množini, prav izvrstni. Le draga, silno draga je morala biti naprava. Vse stane skupno čez 1 milijon. Mleka imajo iz bližnje okolice 1500 do 3000 litrov na dan. Stalno imajo brez učiteljev in učencev okoli dvajset oseh nastavljenih, ki seveda lahko delajo. Za naše razmere bi bila taka šola veliko predraga. Toda učenci, ki pridejo iz te šole, razumejo dobro svoje delo. Moravske mlekarne imajo najboljši glas v celi državi. Gori na Moravskem imajo tudi dosti veleposestva. Nekateri veleposestniki imajo do 40.000 ha najboljše zemlje. Ta veleposestva imajo prav vzorna gospodarstva, od katerih so se kmetje učili dobro krnetovati. Graščaki so napravili lepo živino, kmetje tudi, začeli so s stroji, ko ni bilo delavcev, v vsaki vasi imajo zdaj kmetje zadružne stroje, začeli so rabiti umetna gnojila, kmetje tudi, ker so videli, da nese, napravili so tovarne za sladkor, pivo ali špirit. Na mnogih krajih so kmetje osnovali lastne tovarne za sladkor ali pivo. Če to ni kazalo, so si pa prebrisani Hanaki že pri prodaji pese izgovorili, da morajo dohiti vse ostanke pese, Nemci jim pravijo »Riibenschnitte«, nazaj za krmljenje živine. Tako je bilo ravno veleposestvo tamošnjim kmetom za pravo šolo dobrega kmetijstva. Zdaj se graščaki in kmetje splošno dobro razumejo. Sam sem videl, kako so prišli kmetje gledat nori plug na par, ki je veljal 85.000 K. Tam morajo skoro vse polje izorati zelo globoko. Za sladkor, peso sc orje 40 cm globoko. Izorati je pa treba ječinenšic ali pšenišic že koncem poletja, da se do spomladi zemlja izrablja. Poprej so vpregali do tri pare volov ali konjev za to oranje. Če pomislite, da seje gori navadni kmet sladkorno peso na 4 ha, ali po računu našega kmeta na 40 mernikov pesejanja, veleposestvo pa 10- do lOOkrat toliko, potem si lahko mislite, koliko dela je dalo tako oranje. Precej ko so iznašli stroje za oranje, so se jih oprijeli prav z veseljem povsod v Hani tudi kmetje. Zdaj vidijo, da se z velikimi stroji še boljše dela, kakor z malimi. Vsled letošnje suše je bila zemlja tako suha, da bi je 40 cm globoko ne bili orali niti trije pari konjev. Pripeljali so torej velik stroj na paro, ga zakurili, dejali plug na železno vrv, po kateri je dohajala para kot gonilna moč. Vsedli so se še trije možaki na stroj, ki jo je kar igraje rezal p0 četrt uro dolgi njivi in napravil štiri velike brazde. Tudi v največji suši iz-orje ta plug do 16 oralov na dan. Kmetje so prišli gledat, računali, koliko se prihrani na delavcih, denarju in času, ter sami najeli stroj za oranje svojih njiv. To jc moderno gospodarstvo, kjer kmetje opazujejo, mlslij ) in posnemajo. Videli smo tudi velike hleve veleposestnikov, kjer imajo v enem hlevu do 80 najlepših krav in enega ali dva bika. Krave dajo 2000 do 4000 litrov mleka na leto, povprečno pa 2000 litrov. Govorili smo tudi z oskrbnikom, modrim in izkušenim možem, ki jo prejšnja leta sam kupil veliko krav v Švici in na Tirolskem. Celi hlev je bil poln one sive pasme, kateri so mon-tafonske pasme zelo podobne. »Glejte , pravi, »vse te drage krave mo amo stran spraviti, ker je vse bolno, vse jc-tično. Tuja živina je premehka, ni z;i nas. Mleka imajo krave res veliko, pa kaj pomaga, ko ravno zaradi dobre mlečnosti še pred bolne postanejo. Letošnja kuga jih je skoro popolno končala. Zdaj bomo zaredili zopet domače hanaško pleme, ki je v vsakem oziru najboljše.« — »Kaj pa menite o simo-doleih?« — »Ti so še slabši in bolj občutljivi. Pustite jih, naj jih imajo, kjer hočejo, za nas niso. Če hočete imeti dobro in zdravo živino, izberite najboljša domača teleta in te pravilno izrodite, pa boste imeli najlepšo živino.« Meni se je tudi pametno zdelo, najprej domačo pasmo izboljšati in se tc držati. Na barvo pa gori prav nič ne gledajo, dasirav-no imajo vsi živino ene barve, to pa le vsled tega, ker se jc izkazalo, da je ta pasma za kmeta najboljša, kar bo nazadnje tudi pri nas obveljalo. Barva bo pri dobri reji sama prišla. Videli smo tudi velik kravji hlev, kjer so krave samo za molžo, .v ne i pravijo takim gospodarstvom »Ahne H -wirt-schaft«. V okolici se nakupijo breje krave ali pa krave s teletom, se prav dobro krmijo z odpadki iz domačih tovarn, da krmljenje ni posebno drago. Krava mora imeti najmanj 6 kg mleka na dan. Mnoge ohranijo to množino dva do tri leta. Ker sc jako dobro krmijo, jo ni treba posebej pitati, ko jo je treba mesarju oddati. Pri posebno dobrih mlekaricah pa tudi izjemo napravijo ter jih še za pleme porabijo. Ravno v teh hlevih sem videl prav lepega bika. Tako gospodarstvo je mogoče le tam vpeljati, kjer sc mleko dobro proda. Res je škoda za kmetijstvo, da koljejo najboljše mlekarice že po prvem ali drugem teletu, nasprotno je pa res, da kmet na ta način najlažje proda slabo živino. Z veliko porabo molznih krav so pa tudi cena krav zelo dvigne. To jopa zopet dobiček za kmeta, ki je bolj oddaljen od mest in ne more mleka tako ugodno prodati. Na Moravskem so zelo tožili čez letošnjo sušo. Dobra 2 meseca niso imeli izdatnega dežja. Primanjkovalo jo zelene krme. Na veleposestvu nam kazal oskrbnik turšico, katero gori vet činoma zeleno živini pokrmijo. »Druga leta M to zadostovalo za sedem tednov, letos še za tri dni nc bo. Drugod je še slabše.« Tudi sladkorna pesa je bila za polovieo manjša. Ogledali smo v Kromerižu norišnico. To vam imajo palače, ki bi sc še cesarskemu namestniku podale, ne le ene, ampak celo vrsto. Menda je vse stalo čez 7 milijonov. S stroji kuhajo - brez peči v kuhinji, pečejo kruh, perejo, kurijo, vse se dela s centralno kurjavo. Piskcr za juho drži skoro dva po-lovnjaka. Premoga zgori vsak dan malo manj kakor za en vagon. Toda mora se reči, da ni nikjer potrate ali kake nepotrebne reči. Držali so se le pametnega gesla: Kar se naredi, se mora dobro narediti. V hiši imajo tudi prav lepo kapelico in posebno gledališče, kjer norci igrajo in plešejo. Meni se je malo čudno zdelo, cla imajo norci igre in ples. Toda naš spremljevalec, p. Pavlik, • do katerega imajo vsi reveži posebno zaupanje, nam je pravil, da to prav dobro vpliva. Ta dobri dušni oskrbnik nam je žrtvoval skoro celo dopoldne. Povsod so kaže, da so Čehi pametni ljudje. Kar pri norišnici so si nakupili veliko sveta in napravili tam lepe njive iu travnike. Redijo svojo živino in imajo polne svinjake najlepših prašičev, katere s samimi pomijami lahko spi-tajo, ko imajo v hiši do 1500 norcev. — > Kaj toliko?« »Seveda! Pa so še dve drugi norišnici.« — »Kje je vzrok, da se tolikim duh omrači?« — »Večji del alkohol in nečistost.« — Torej to čaka tudi moje rojake, če nc bodo bolj pametni. Posredovalce m prodaje živine m Dunaju. Ko sem ogledoval goveji semenj na Dunaju, mi je prišlo na misel, da bi bilo prav dobro, ko bi našo živino gori poslali. To skrivno željo sem že pred omenil pri visokem gospodu v ministrstvu . »Potem pa pojdite pogledat našo posredovalnico za prodajo živine.« »To bi bilo nekaj za nas,« sem si mislil in hitro smo jo oddrdrali proti posredovalnici, ki se nahaja zraven semnja. Gospodje v posredovalnici so nas silno prijazno sprejeli. Spolnilo se jc tudi pri nas: »Slovan povsod brate ima« — naleteli smo na prijaznega Poljaka, kateremu smo povedali, da bi radi spravili živino iz južnih krajev na Dunaj. »Kar sem z njo! mi vam vse prodamo.« - linel sem pa strah, da bi se nam znalo pri tej kupčiji slabo godili. Dunaj je po železnici 445 km daleč od Ljubljane, skoraj 100 ur, mešetarji so zviti, prekupci in mesarji tudi niso neumni, naš gospodar pa ljubi le gotov denar, čc ga jc tudi malo manj. Zdaj bo pa sc ta centrala bolela imeti svoje procente. Gospodje tam v dunajski centrali so pa dejali tako: »Mi nc maramo no- benega dobička. Ne bole radi verjeli, ker poznamo ljudi po svetu, ki le za zaslužkom tišijo. Pa le poslušajte naprej: Ministrstvo da za dobro prodajo živine vsako leto 1 milijon kron. Naš zavod jo središče za celo Avstrijsko. Ne iščemo nobenega dobička, ne zaslužka, ker ga nc potrebujemo. (Seveda z milijonom se da žc precej narediti, mi bi tudi.) Centrala je le zato tukaj, da kmetu pomaga živino brez prekupcev naravnost mestnemu mesarju prodali.« To je pa že nekaj čisto druzega. Ako vlacla vse delo sama plača iz davkov celo države, ie pa verjetno, da bi se nekaj res znalo doseči za našega kmeta. Nam pa še vendar ni bilo zadosti jasno, kako delajo, zato smo hoteli zvedeti, kako se vse uravna, da ni lastnik, ki pošlje živino, na škodi. Na vprašanje so nam še vse drugo povedali. Centrala ne kupuje na lastni račun živine. Ker ne išče svojega dobička, more le posredovati pri prodaji. Namen ji jc torej od kmetov poslano živino na dunajski postaji sprejeti, nakrmiti, na semnju dobro prodati in skupljeni denar poslati gospodarjem. Sprejema vsakovrstno živino: goved, ovce, prašiče in teleta, živo ali zaklano. Ta posredovalnica je le za kmete ali gospodarske zadruge na kmetih. V vsakem okraju, kjer bi hoteli kmetje poskusiti potom centrale prodati svojo živino, nastavi zadruga svojega zaupnika. Pravzaprav so to zaupniki dunajske centrale, ki so nastavljeni na priporočilo deželnih zvez. Ta zaupnik je potem duša vse kupčije. Če on dobro razume in je vnet za vnovčenje živine, se bo ta kupčija gotovo dobro obnesla. Saj zastonj ne bo delal, od vsake prodane živino dobi svoj določeni zaslužek. Naenkrat ne bo l/ogat, če bo pa pošteno delal, zna tudi v tej kupčiji nekaj zaslužiti. Tem zaupnikom sporoča centrala, kakšno ceno ima živina na Dunaju. Kdaj je treba poslati, cla se boljše proda. Dunajska centrala hoče zaupnike najprej sama v šolo vzeli, da bodo znali kmetom prav svetovati, kako in kdaj se prodaja. Zaupnik mora poznati živino svojega okoliša in opozorili gospodarje, kdaj bi bilo treba prodali. Naši gospodarji pa te reči že sami dobro vedo. Najboljše bo torej, če se vsak gospodar oglasi pri zaupniku in pove, kakšno živino ima na prodaj. Ko je živine za 011 vagon, sc lahko odpošlje. Zaupniki se pa morajo naučiti tudi živino razvrstiti. Vsak sicer meni, da jc njegova živina najlepša, vendar ve vsak, da je velik razloček v ceni med debelo in suho živaljo. Morebiti bo najbolj kazalo to razvrsi itev kar Du-najčanom prepustili. Nikdar pa ne smejo ti zaupniki kupovati živine na lastni račun ali delali za kakega mesarja šo posebej. Pri človeški slabosti bi mu lahko prišle skušnjave. — Bolna živina se ne sme nikdar na Dunaj poslati, ker so Dunajčani v tem zelo natančni in bi imel vsak, kdor bi kaj la-coga poskušal, le znatno škodo. Ko so kmetje priglasili svojo živi-« no, mora zaupnik centrali sporočiti, da se živina lahko precoj odpošlje. Na dunajskem trgu se mora vsaka živina, ki se na semenj postavi, zglasiti poprej pri tržnem uradu, goveja živina že prejšnji dan do 2. ure popoldne, prašiči in teleta pa isti dan eno uro pred začetkom semnja. Centrala mora vedeti pri goveji živini dva dni, pri prašičih in teletih pred semnjem, če je živine obilo, je cena vselej nizka. Za naše kraje bi bilo treba nalagati govejo živino v soboto zjutraj, prašiče pa tudi v soboto popoldne. Sicer se pa lahko na vsaki postaji poizve, kdaj mora vagon naprej, da bo živina pravočasno na Dunaju. Za govejo živino je trg vsak ponedeljek, torej mora biti vsa živina že v nedeljo popoldne na Dunaju, da se nakrmi in odpočije. Za prašiče in teleta je trg v torek, torej mora biti poši-ljatev gori v ponedeljek popoldne. Gospodarji priženejo svojo živino na postajo. Če ni na postaji velike tehtnice, se mora živina drugod iztehtati. Tu ne pomaga prav nič živino prav nabasati, ker bo dobil plačano po dunajski tehtnici. Čc je blizu Dunaja, se ne sme tisti dan, ko se odpošlje, nič nakrmili. Pri nas je pa krmljenje potrebno. — Nekaj izgubi vsaka živina na teži. Pri centrali so nam pokazali številke. Pri goveji živini se pozna vpadek 40 do 70 kg. Če jo je ravno prej napajal, gre potem veliko več v kalo. Pri prašičih je tudi zelo različno od 5 do 30 kg. Zaupnik zaznamuje na postaji živino vsacega posestnika. Vsa živina enega posestnika dobi isto rimsko številko I.. II., III. itd., kolikor je posestnikov. Živina istega posestnika se pa še zaznamuje z navadnimi številkami. Trije voli enega gospodarja bodo torej imeli, če vzamemo, da je tretji pošilja-voc: III. 1., III. 2., III. 3. Pri goveji živini se ta znamenja na dlaki izrežejo na desnem stegnu, pri prešičih in teletih se pa zaznamujejo na koži približno kaker zaboji na železnici. Za prešiče imajo mnogi posebne klešče, s katerimi vtisnejo znamenje na uho. V resnici se uho s temi znamenji popolno prehode. Ker so ljudje lakomni in bi radi veliko zaslužili, se je bati, da bi preveč živali v vagone naložili. Mnogi so io res poizkusili. Včasih sc sponese, včasih je pa tudi smola. V letošnji vročini so večkrat pripeljali na Dunaj skoro tretjino poginjenih prešičev. Določeno je natančno, koliko se sme živine poslati v enem vagonu. Naš navadni vagon ima IG kvadratnih metrov. Centrala je določila, da se sme lc določeno število živali nakladali. Goved do 500 kg žive teže potrebuje 1—15 nr prostora. V en vagon bi šlo take živine 10 do 12 glav. Nad 500 kg teže 15—2 nr prostora, torej bi so smolo notri djati 8 do 10 glav. Če so prešiči težki do 75 kg, gredo trije na 1 nr, torej jih gre na vagon 48; če se pa napravi etaža, še eno nadstropje v vagonu, pa tudi 96. IU Nadalje gredo od 75 do 100 kg težki prešiči 5 na 2 ur; od 100 do 125 kg težki 2 na 1 m', 125 do 150 kg trije na 2 m2, čez 150 kg 1 na 1 m2. Boljše je malo manj naložili, da ni nesreče pri vožnji. Če se je pravilno naložilo, so ni bati nobene nesreče na žolznici. Pri nas trgovci navadno odtegnejo kmetu 1 K kakor zavarovalnino za čas vožnje. Navadno jih nikjer ne zavarujejo, temveč denar kar sami spravijo. Zato pa morajo tudi slučajne nesreče sami trpeti. — Dunajska centrala pa ima v tem lep red. Ako se ji brzojavno sporoči število prešičev, jih sama zavaruje. Vso škodo dobi kmet povrnjeno. Našim gospodarjem, ki imajo strah, kaj se bo na potu godilo, se bo s tem kamen ou srca odvalil. Zaupniki morajo gledati, da je v vagonu nastlano živini z žaganjem, drobnim peskom ali slamo. Nekateri rabijo tudi zdrobljeno šoto. Poleti naj bo vagon na obe strani odprt. Najboljše jc. ce se pošlje živina ene vrste, torej 1 vagon volov, eden prašičev, telet itd. Če se pošljejo biki, krave in voli skupaj, morajo biti dobro pregrajeni. V tolažbo vam še povem, da se lahko pošljejo v istem vagonu goveja živina in prešiči. I.e dobro ločeni morajo biti. Pri vsakem vagonu naj bi šel en spremljevalec zraven, ki ima prosto vožnjo, da pazi na živino in jo pravočasno krmi in napaja, če jc treba. Železničarji večkrat na take reči pozabijo. Ako se meso pošlje, naj se spravi v vreče. Če se pošljejo zaklani prešiči ali teleta, kar bo pozimi najboljše in najcenejše, se ravnotako zaznamujejo, kakor je bilo zgoraj povedano. Naslov se napravi na: Lamhvirtschaftliche Vioh-vcrvvertungstclle in Wien, Station Wien St. Marx der St. E. G. Živina sc postavi po centrali na trg, proda in precej plača. Pošiljavcu se zaračuni vožnja, pristojbina za hlev in semenj, krma, stroški pri prevzelju živali iu delo, poštnino ter znesek za zaupnika. Vse to bo pa skupaj komaj toliko znašy.lo, kakor se pri nas plača za mešetarja in navadni likof. Treba bo poizkusiti, da se otroseino raznih pijavk, ki dobro živo z našim delom. •t. Za povzdigo krmil (Futterbau) t. j. travnikov, pese, krompirja 230.000 kron. 5. Za povzdigo vinarstva, sadjarstva, vrtnarstva in zelenjarstva 480.000 kron. tf. Za povzdigo lanarstva 213.300 K. 7. Za pogozdovanje 800.000 K. 8. Za povzdigo govedoreje 1,430.000 kron. i). Za povzdigo mlekarstva 390.000 kron. 10. Za povzdigo prašičo-, kozo-, ov-čje- in zajčjerejc 504.000 K. 11. Za povzdigo svilarstva 57.000 K. 12. Za izboljšanje planin 400.000 K. 13. Za izboljšanje delav. razmer na kmetih 24.000 K. 14. Za omejitev draginje 200.000 K. Po imenovani postavi sc ima poljedelsko ministrstvo dogovoriti z deželnimi odbori posameznih kronovin, kako sc ima znesek, ki odpade na vsako deželo, porabiti. Lanarstvo se pospešuje na češkem in Moravskem, tudi znesek za povzdigo rastlinstva se je večinoma gori porabil, svilarstvo pa cvete le v južnih deželah. To je nazadnje vse eno za naše dežele, da le mi dobimo oni del, 133.000 K, ki pride na nas po množini živine. Napačno bi pa bilo, ko bi sc porabil ta denar, ki jc po postavi namenjen le povzdigi kmetijstva, v druge manj važne namene. Važne so planine, toda v primeri z vsem gospodarstvom so vendar le mali, neznatni del. Iz teh številk pa vsak tudi lahko vidi. za katero namene se da podpora dobiti. Povdarjati je zlasti treba splošno povzdigo kmetijstva, sadjarstvo in vrtnarstvo. Čc si kdo zasnuje lep sadni vrt, more po vsej pravici podpore pričakovati. Za prodajo živine je bilo določenih 1 milijon kron. Vlada hoče vpeljati edino pravo prodajo od krnela do zadnjega mesarja. Centrala za vr.ovčciije živine je zavoljo tega vsa od ministrstva plačana. Vlani niso veliko od tega porabili, ker se je vse šele začelo. Letos sc živina že prav živahno prodaja. 6 milijonov za povzdigo kmeiijsiva. Vsled postave z dne 19. decembra 1909, drž. zak št 222, sc ima od I. 1910. do 1918. dati vsako leto 6 milijonov za povzdigo kmetijstva iz državnega zaklada. Pri tem se pa nc smejo druge podpore okrajšati ali opustiti. Ker kmetje večinoma nc vedo, zakaj je v resnici ta denar določen, navajamo iz državnega računa natančne podatke. Določeno je: 1. Za povzdigo kmetijstva, gozdarstva in zadružništva 1,100.000 K. 2. Za razstave 63.000 K. 3. Za povzdigo rastlinstva (žito, fižol itd,) 460.000 K. 12' Tržni pregled. Kupčija sc v zadnjem času za krnela le na slabo obrača. Kadar pri drugih panogah gospodarstva primanjkuje si-rovin za izdelke, se kaj naglo blago podraži. Pri kmetu je ravno narobe. Če je za živino malo krme pridelal, bi imela cena živine višja biti, da bo mogel gospodar shajati. V resnici pa takrat vselej pade, ker vsi tišijo z živino naprej. Živinoreja je v prvi vrsti odvisna od letine, torej tudi od vremena. Ker niso imeli letos pri nas na Gorenjskem, v severnih deželah cesarstva, na Nemškem in po celi Evropi skoro nič otave, malo pese in krompirja, je cena goveje živine šla precej nazaj. Kakor zdaj kaže, ne bi cena govedi več padla, ker nimajo kmetje veliko več na prodaj. Saj so pri letošnjem štetju na-šteli čez 300.000 glav goveje živino manj, kakor pred desetimi leti. Plačevali so 23. oktobra na Dunaju ogrske mastne vole 82 94, prima 96 po 5 87 K. Poleinendolski sir (ki jc že vložim), se plača 190 do 1 95 K, grojer 1 75 do 180 K. Prešiči so v ceni zelo padli. Po mestih se pritožujejo, da primanjkuje mesa, v resnici še ni bilo nikdar tolik > prešičev na semnjih, kakor v zadnjem času. Na Dunaju je padla cena približno za 7 do 10 vin. Naši prekupci so šli nazaj za 20 do 30 vin. Doma se pr -dajajo najboljši po 102 do 1 05 vin. >a Dunaju so pa plačevali 24. oktobra: debele 1 34 (io l.'i6, srednji; in stare 129 d > 130, lahke 120 do 126 vin. Na trgu je, bilo 14.902 živali. Dasi jih je bilo 110» manj, kakor prejšni teden, jo vendar ostala cena neizpremenjena. Čudno jc, da se ljudje toliko pritožujejo čez draginjo, ko nam daje finančni minister vesela poročila, da se je letos v sedmih mesecih kljub znatno višjim cenam pokadilo za sedem milijonov kron več cigar, kakor lani, dasi-ravno so smodko letos precej dražje. Indirektni davki so znašali letos za 55 milijonov več kakor lani do avgusti'., direktni pa za 9 milijonov. To vendar ni znamenje revščine. Gotovo plača kmet primeroma najmanj za cigare iu najmanj za direktne davke, ker je najbolj reven. Žitne cene so šle malo naprej in so zdaj obstale. Rusija izvaža skoro desetkrat manj kakor lansko leto. Prekupci se bojo, da bo sedanja vojska med Lahi in Turki znala biti za žitne ladje nevarna in nočejo pošiljati blaga. Delo-, ma je pa imela Rusija res slalx> letino. Nemci se zelo jeze, ker ruski trgovci nočejo držati žitnih sklepov. Spomladi so ruski judje že letošnje jesensko žito prodali na sklep, zdaj nočejo pogodbo izpolniti. Tožiti pa nobeden noče, ker niso ruske pravne razmere v najboljšem redu, če smemo Nemcem verjeti. Tudi v Argenliniji kaže bolj na slabo, ker je mraz precej škode napravil. Splošno pa pravijo, da je letos več žila, kakor lani. Izmed vseh vrst jc v ceni najbolj turšica poskočila. Sulio turšico prodajajo zdaj za 20 do 21 K. Navadno smo tudi v našo deželo dobili veliko koruze iz Ogrske in Hrvaške. Letos so imeli Ogri prav slab pridelek. V sosedni Rumunski je pa toliko turšice, kakor šc; nikdar poprej. Turšico rabijo tudi za napravo špirita, kakor tudi rž in krompir. Iz 100 kg turšice sc napravi do 18 litrov čistega špirita. Ker je krompir izvanredno drag, plačujejo ga 9—12 Iv 1 q, so prosili tovarnarji špirita, da bi smeli uvažali brez carine rumunsko turšico, seveda lc za špirit, da bo krompir ljudstvo za brano porabilo. No, mi poznamo junake, katerim jc zdaj krompir predrag in bi radi špirit poceni kuhali. Težko pa čuti to draginjo turšico naše revno ljudstvo, katero jo rabi za hrano. Ker je bil letošnji pridelek tako slab, kakor žc dolgo poprej ne, bi bilo gotovo umestno, da se zniža ali za eno leto odpravi carina na turšico, ki znaša 4 K. Se bolj bi bili za lo dobroto hvaležni prešičcrejci, katerim primanjkuje oblo-de. Ako si upajo tovarne kaj takega zahtevali, smo mi še veliko bolj upravičeni. Na Dunaju so prodajali 24. oktobra pšenico: najboljšo ogrsko 2520—2580, domačo 2410 2470, ječmen najboljši moravski 20 21 50, navadni 17 40—20. Ogrska turšica 1980—2020, oves 1970—2030. Fižola jc bilo letos povsod zelo malo, vzela ga jc suša. Niti peti del navadnega pridelka niso spravili letos naši kmetje. Potem sc še čudijo, če vlada po kmetih revščina. Potrolejov kartel sc krha. Nekaterim tovarnam so premalo blaga dopustili, da hočejo zdaj kar na svojo roko začeti. Sploh smo pa s karteli zeio obla- godarjeni. Le v naši državi jih je zdaj 120. Razne tovarne so v zadnjih letih povzdignile cene za 100 do 150 od-, stotkov. Posebno zanimiva jc bila v zadnjem času trgovina z železom. Kakor znano, varuje naša država domače ž<* lezo s carino 6 50 Iv za 100 kg. Kapita* listi so spravljali dividende 30 do 40%. Ko so začeli letos v delegacijah ropo-tati, kako železni kartel ljudstvo in državo odira, je predlagal sam ravnatelj kartela, da se zniža cena pri 1 q za 1 K. Delničarji so se bali za dobiček in določili, da se za vzhodni del države zniža cena pri 1 q za 25 vin., za 50 vin. v zahodnih deželah. Država je dovolila znižane vozne tarifo za prepeljavo živine, krmil in gnojil za 50%, da se vse to zdaj za polovico cenejše vozi. Toda prav takrat so tovarne in trgovci zvišali ceno krmil, da ne 1m> imel kmet od znižane vožnje skoro prav ničesar. Dobiček se bo prijel le tovarn in trgovcev. podružnice v Ljubljani, prej J. C. MHYER se od 6. novembra t.l.ne nahajajo več v Stritarjevi ulici 6, temveč (v hiši zavarovalne družbe »Assfcurazioni Generali"). IjnniB mln'Wlln ki,t,ra bi ,)i,a P^Pravljena napra-lOLKIII llilCAdI l!U viti letni sklop za vos izdelek čajev epa masla, kupujem tudi vsako množino domačega sira M. Šilcr, trgovina 7. deželnimi pridelki, Kranj. (Jorcnjako._3208 ista in cerkveniha za župnijo mm m metodu?J*» nji župnik. 32015 Razpisuje se služba omisla Proda se iz proste roke 3239 št. 52 na Bohinjski Bistrici z lepim vrtom, tremi gozdnimi parcelami in občinskimi pravicami. Ponudbe naj se naslovijo na lastnico Jero Žen, Sava, h. št. 155 pri Jesenicah na Gorenjskem- | a v hiss ZA Obiske 7. sobnih prodajalcev s sukncniin blagom za gospode in dame st* sprejmo proti visoki proviziji event. pozneje stalno pri prvi razpoš. blag«. Ponudbe pod: „Weltflrma 92462" na anončno pisarno M. Dukcs Nachf. Dunaj 1/1. 2714 Najav nakup. Ustanovlj. 1870. Ostanke piihen a za ž!rStc ob- I leke po 20 m moSno K i0 ;elo troalne K poseuno fice K U rupc-Siija Jugoslovanska razpoSlljalna R. stermechi v Celju. Sirolin*' Roche 99 _ 2248 se je tisočkrat preizkusil pri pljučnem kataru zgodnjem in zastarelem kašlju, oslovskem kašlju w po vnetju pljuč. Prost omamljivih sredstev. popolne Ofoleke * el-ujejo moji 40 tnolrov dolu: ostanki za in f it-f-r; i moderna obtoka i/, lisira, i p raki oldeka za lii.-na opri.vila in 1 lira ! i pol obhka. Ostali ostai. ki >'■ laliko j i.ral/ij• ■ /a j pašnike, Id z. itd. m J -'' w popolmiEh &m%c '"'.i''.)" 40 metrov -1' ! !.i ll,milic I« ]io, df;bro bl;i"<_ osi.-tulii ho pri;.ravni zn n; ; jzrram ti«.;pcSšJ'.« t, C JIO f) Prvovrstna tovemisku ra tiica MfrJlI JU* nu-iov vzorci 11.1 /. c morn.jo vrniti. xuca koczyja v Ljubljani Uradne tre od 9. d o 12. flor. in d d 2. do pop. Uradni ure od 9. do 12. dep. In cd 2. do B. pop. -Ar Ustredni banka p°d'u*n.l5?, Mfčeskych sporitelen v TRSTU Plazza del Ponterosse 2. Osredn. tankj Cetkili hranilnic. Vloge na knjižico: , Premijne vloge: 4io; c'; o/ 4 /0 O < 4 O Vloge v tekočem računu In vlogo fiksne najugodnejše. Bančno trgovanje vseh vrst. I3j 62-i Oddciek za vadi/c in kavcije. Proti proviziji sc sprejmejo v v.-eli knijili 'EJ1 krajevni zastopniki oii nekoga prvega bančnega zavoda za prodajo postavno dovoljenih srečk proti plačilu v mesečnih obrokih. Osebe ki v tej stroki delujejo, dobe popolnoma posebno ugodne pogoje. Po-liudbe jiorl šifro: »Visok zaslužek 577« na Haa-senstein & Vogler A. G., Dunaj I/l. 2G46 ! Ceni fotograf, aparati ! Iv iv,]].t:.: fotograf - aparati dajo zai.iii;«-«no «i• «1 • r*• slike. m ploščami, papirjem, kemikalijami In podukom velik • ■ 0 K 1-90, 9 v u , „. K 3 80, 5 70, 9 70 it-!, stninit posebej . 1S78 Natančne krasne kamere in dvojni anastigmati nedosežni in poceni! IJ:i>»1K r• i aparati in ob(ektivi /i.a-nih tvr-.lk z»-lo poceni! (»lavi.i ceniki obsegajoči 130strani zastonj, ravnotako priložnostni ceniki. Elfr. Biro&aom ii-njaratov HirscMbero 326, Geško. Eelo lep zaslužek pri nabiranju gozdnega praprola (spod-lesnice. stcljce, mala praprotca). Cena tisoč peres MH v do li K. Več pismeno. Vzorci na razpolago. M. Jacobi in A. Maček, Ribnica (Dolenjsko). aUd 1 »se« K.Lijjiit, hvs in iilijtK. ittolja reKcrele tovarna u sede m um •*si Komisijska zaloga sc oCda pod ujjodnlml p ijjo i solidnim zastopnikom. I5IS!) r:> Sr. jm-. 1., k kovost :to tir i'lo,'a. l-ijo jiol in e,Je ure. budi. znam. l;az!ileein. l<-p<, izrezuiia ,.,i.,:,riia s ernimi Mel'ii<'i. s pi -an. • t< i.].• i,. kazalnikom in :-vi timi peelejlmini. 71 <-m visoka in z zelo rlasno do-noc. eei kvc.i, zvoi.i e-m. komplet, K 3 z 1 atol117.1. ' i' . i I', n I e /1 ,1,11 r. 11 .:>r. S 10-40. št. 454-'.- i ■ - . ............. I. iznln. K II- . st'«oo reelno 3 letno pismeno Jamstvo. lllUk Ji/iko! Zamera dovoljena ali eenar Bltcj. Knzpošiljfuijc naravnost na Zli.. ' - ' | i Ii; i j I -. ■ t j V i-1 < tnvno tvrdko Jasi Konrad c. in kr. civarni založni. Eiitx št. 2732 (Češko). Zolil.-vi.jle po dopisnici moj bo-irati. i! ... i (.i|.viil črnili n 4000 llknmi, kntorl s« poi\je takoj I OIlJ :E1 4k .-.nt.ul i k(i slvorta skublicncga K s--, bollšoua K L' jo, pol be-lepra priiini K 2*KO belena K t , finega nulikcn puha K o, prvovrstnoga K 7- , »■— In u«>. Sivega puha K':-, ;•• , belega finega K 10 —, prsnega puha KrJ - od pel kn naprc) franko. Dovršene napolnjene postolie iz flosten,i. Irpejnena. rndetega modronu nii belega inKt nanklngi blaga, i pernica l-i cm dolgn. t2n cm S rokn, • 2 vzKlavnlčama. vsaka ca. ni cm dol ni. on cm Stroka, zadostno napolnjena z novim sivim, puhastim iu trpežnim posteljnim porjem K io- , s pol puhom K - < ,s puh perjem K li - Posamezne pernico K h- 1. , li KI . Posamezno vzslavnlco K .1 .-. >. 'I Pornice Je«) lerat Ho cm velike K i:i , 15 —, i- -, :«--■ Vzglavnlee 7n tm velike h j :.o, :.--, Spod. pernice i.' nujboll gradili za postelje i-o iiGcm velike K l.". - iu i.'.—, razpošilja proli povzi-liu ali nr prcj vp afilu i Maks Bcrger Dešenica št.412aCeški les. NiKnk riziko, ker se znm.-njavn dovoli ali denar vrne Bogati iluslr. ceniki vsega postelnega hl.iga zasloni. L M 7 Psluncil l|enn SIO- I io na /mleto s stroji na; no vrj sc-tavr, prek a * u i ' ^nko konkurciico |)«i fintisti, ki oiuogot^ij<> z j .1 k -» majhno 111 n 4.' • r t *» pobarvati \ < 1 i k > j,\r-ir ia/jjnfiilja po imkih conah fldoEC SJis^pis^sž^k-a nasleaJ. MitbSjaiia prva kranjska tovarna oljnatih l>ar\. firnc/ 1. laka in htcklar.sko^a klrja. Zaloga slikarskih in p'oskarskiIi predmetov. Ilustr. ceniki so dobe lire/;«la^no Kdor ima otroke, ta ve, kolikokrat si isti nakopljejo pekoče mehurje, globoke rane in odtiske. Zdravniško priporočena, zdravilna krema za rane si „siamR4 ozdravi hitro in za-brani zastrupljenje krvi. Dobi se samo od g?2ŽBi!??S lekarne i? SSosstssSsš Kist^lct. ZZ^ZZZ 1 pušica stane K \ 2<): Beriie! Konec draginje! jb razpKill. Novn tvrdka - Največja trgovina tc vrs!e. N«jnoveli modni Scviot......od K B* \ sloviti i" '< u 11 obleko....... „ \ N •novejši k migam, trpc/rn .... r . i .Maiuiarinc blag«« /a /iui^ko obleko . . ^ . «i A >;1 r r.lan-'eviot . ......„ . i- lilago 1 »i iforme in <"rno salon, obleko . . .v Seviot iti blago za daniske obleke.....'j Vzorci na zahtevo zastonj z obratno poŠto Platnina in bonibaževina po najnižjih eksportnih cenah. y št It 11 Konradovo platno ■ ■ . .J dela-loinlnfi i!o:n.i.rr i'!,itno, 7e ■ , 1 kosa I 1 111 «l<.l. K 7 • . 1 y il*»!,- I- 1 (-«?• ' c 11,-itni. ■ ' i 1 ■ 1,. 23 m d d k K II St s 1. Shlrtlng .. 1 H-l, n: i„l j 1,. 2" m •«.:,. K 1: , ! : kak V. K 1 ■. . 1-1 U-: -Šilon, - 1, , 1 I, lin, k;,; JHn KOHRHO, c. kr. dvorni založnik v BrOxu 2744 Češko. Cogato ilMtrov fiUvni ccnik / pas ■" ra /abte»« z r; : - • fr?" • Podpisani prip' roPa : • / ravnikom in ':. \ občinstvu sv« ; . v» zalogo vnkovri!: kilnih in trebušnih pasov, ki •:rf; obvez . vato kirurg In rti. c! Instrumentov, aparatov, umetnih udov in miroi", .; noqovic iz nuni Ja ter • mijevili pripn. hr i -zgoinlc, mehi:.*iev NaroČila po 5/ t mitar.tncic • Lastna (!oiayiiiC3 ■ s»f lahko naroČi er (/n vpra>ai.i.! : naj se r-riloA . noj se 1 n:o, . j; K. PIOTROWSKK, ljubliana Sv. Petra cesta St. 32, (LevCeva i:i-".;t jflNfl j šnj j Najboljši zajutrek! 50 B ohranijo ju pridobe oni, ki ^ pijejo mesto kave, čaja, kakao, sladne kave, |itiro, samatoze, sanatogena, re-dilnili soli, mesnega izvlečka, juhinih do-1 datkov, otroške moke itd. - dr. pl. Tnikoczv-a sladni čaj. Dobi sc |)ovsod '/t kg zavoj 50 v. Tudi pri lr- K. govcili. Po pošti najmanj t; a n 5 zavojev v g!.iv- fe, 'j P S ni zalogi lekar- jg narjapl.Trn- 17 i?'. jfi Tdpbnp nfTC D D lz rrtefpn" pnsteljnerja in-1UUCIUIIC UUi>lCI|t> leta, nruv dobronnpolnlene. Pernica nit blnziipi cm dolua, 1 Ki cm Široka K 10 - , u , 15 - Iu m- , ;< metra dolim, 110cm Široka K 13- , 15- , ris- ,21- Zninv- —-- nlk 80 cm doln, 58 cm 5 ro , K 3 , 3-5u in 4 M cm dolfl. 70 cm širok K 4-SO in 5-50. Izdelujem tudi po m"'1,0'1 0r"Et' '""i- Tridelni modrotj i/ žime za. no po- .<||0 K 27 - „ ,jj| K 3s._ . PuSHjn se poštnine prosto po povzetju od K i,i naprej Zamenm ali nazaj se vzame ... Ie Proli Povrnitvi poSInUi stroikov. 3151 6 Bcnc lik« Sarlis. l, l.obe« »10 pi l pivu,, (tcSl(O) ffkUnVtč ■v -iJcO Materi telijo po ceni in ra^nnl/iix>-potovali na/se olu> Hn/ič in hoo» i.«tflanob' roliro pripravno za Muz-- in «d.b k--. Tu-ii z< b. krasno modrikasto blago ko lahko dobi \ kosili .'t do 15 m. I'isi t o 3000 Fr. maršik»ss, ........,,. Češka Čcrma 104 pri Nnchodu (Češko). ibsiisussii^: 8 ermvailoz železtiato J{itta-Vino 5 Higietiiina razstava na Dunaju 19C6: Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni. Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konvalescentom in malo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet. Izbornl okus. Veikrat odlikovano. Nad 7000 zdravniških spričeval. c. in kr. dvorni dobavitelj THST-Barkovlje. = eO) De ni plašči za gospode, dame -si otroke l>. Izvršitev I Prvovrstno krojaško delol St. 850. Plašč za gospode iz dobrega nepremočlj. gladkega lodna za poletje in zimo v sivi ali olivni bat vi z močnimi trakovi in odpenjaj, sc kapuco, kompletni šjrok 115 120 125 cm dolg kom. K 16 K 17 K 18. St. 855. Isti za damo veliko kapuco, ki seže čez klobuk ali kapo, kompletni širok 115 120 125 cm dolg kom. K172518-251925 Plašči za gospode in dame iz najfinejšega in najboljšega blaga v I. i/.vršitvi v mojem glavnem ceniku. - Plašči za deklico ali dočke. Kron 12--, 13'-, 13-50, l-t'50 v največji izberi. Nikak rlzikol Zamena dovoljena ali denar nazaj I Pošilja po pov-, zetju dobro znana najboljša jjL.£>WHsL" svetovna tvrdka iT ^ jflN KONRAD c. iii ki. dvorni založnik, užjjialnica. Brun ste*. 21«, čeSho. Bogato l.ustrovanl gluvni cenik s 4000 slikami na zahtevo vsakomur zastonj in poštnine prosto. Barhanf, flanele -. Blago za damske obleke, kanafas, cefir, oksford, platno, čaj g za moške obleke, brisače, žepni robci in vse tkane izdelke dobavlja poceni tvrdka Hndec £> Lochman 2998 češka tkalnica in razpošitjalna v Novem Mestu ob Met. (Češko). Vzorci na zahtevanje zastonj in franko. Naročila od K 20-— naprej franko. --Največja izbira--- posteljnega perja = popolnoma novo oskubljeno otl sivih gosi, kg K 1-40 nizpnsil ju zu noskuinjn po po.il i 5 kg. tu.li v.,', proti pošt. po vzutju, I volilni p.jrni.,1 S pu li o in K 10- - , pni-nicii h pol-puliom K 12-80, pi-i-MK-ii s perjem Ki- , belo, oskubljeno purjo Iv 2-iu, polpub K 3- - , prvovrsten K I- . siv puh K 3-20, zolo fini bel puh K 8- , VSO conoje kot drugod in gotovo novo. V/glavnice ncnnpolnjcne Ki pernico n<-nnpolnjono K :i- 2315 Prva češka zaloga posteljnega porja, o,1,1,1, k nu drobno Adolf Gans, Dunaj, llernals, Ottakrlngerstrasso 48 00. irodiynli.il na dulu lo lin ilvnriš.-ii desno. Podružnici: Tlefer Graben U in Mnriahilf, Amorllgstrasso 8. Svarilo pred zmotami! - Prosim na Ime ln naslov paziti. ADOLF GANS. Združene tovarne zn volnino prodajajo letos zopet izključno po meni 4COO komadov takozvanib vojaških kocev za kotile za ccno le K 4-40 komad in K 8<>0 za par (6 parov franko na dom) naravnost na lastnike konj. Ti debeli, trajno trpežni koci so topli kol kožuhovina, temr.osivi, okoli 150,200 cm veliki, torej laliko pokrijejo celega konja. Razločno pisana naročila, ki se izvršujejo le po povzetju ali Če se denar pošlje naprej, naj se pošljejo na STEINER -jevo komisijsko razpošilialnico združenih tovarn za koče Dunaj II, Taborstrasse 27 G. Ceniki na željo zastonj in franko. — Za neugaja- joče se zavežem vrniti naprej poslani denar.' Atnogoštevilna priznanja In naročila so došla od kobilarne v Radavcu, Komornu in Brodi^jit župnika Kolarja Tutz-u dr. Vračuna, odvetnika v Vurasdu, posestnika VVeichbergerja Ilc.sva, Grilnvvalda, Zor-kovak, Rotter Lichten, pl. A1roczkowski-ja Dobro-star.ij, Rosenauerja Zg. Moldava, Hahlissa Alanken-dorf, Sdienka Gerlsdorf, lastnika umetnega mlina, Fohringerja in dr. 2855 I do 2 vinarja obratnih stroškov za uro in Iti* z moforJgHi z mačjim pri-iiskona iin za surouo olje od Ki III' naprej; 4 do 5 vin. pri mojih petrolinskih motorjih in petrolinskih lokoinobitah, dalje 2—10 III' tudi stoječe motorje Tvornica motorjev I. WARCHALOYVSKI Dunaj III., Paulusgasse 1. Na tisočo motorjev v obratu. Cenovniki gratis. Ugodni plačilni pogoji. V zalogi tudi žo rabljeni petrolinovi motorji. 316 I DelniSka družba Hlfa SeparatOf Dunaj XII. 3. ib-. ALFA brzoparilniki za krmo so H3jll0ljli! Nov izboljšan sestav! Močna izpeljava popolnoma iz kovanega železa in železne pločevine. Svari se pred Cenejšimi in slabšimi pona-redbami iz litega železa! Zahtevajte cenike! Dopisuje se slovensko! Daje po 4 V/o raraara mm ^c^d^r /llt jTgsg 3 Kongresni trg 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom Kongresni trg 19 sprejemi hranilne vloge vsak delavnik od [i 3 j O / brez odbitka, tako, da dobi vlagatelj od S. do 12. ure dopoludne in jih obrestuje • fJ" " /4 /O vsakih vloženih 100 K čistih 4 K 75 v n« leta Rentr: davek plačuje društvo samo. Daje tudi svojirr. članom predujme na osebni kredit, vračljive v 7 in pol letih (90 mesecih ali 390 tednih) v tedenskih, oziroma mesečnih obrokih, kakor tudi posojila na zadolžil ce in menice. Dr. Fr. Dolšak L r., rdnvr:. r l -b'. ini, podpredsednik. Prelat fl. Kalan 1. r, predsednik. Kanonik I. SuSnlk 1. r., podpredsednik. mujt^jt^ .JI .. JFT .JU JUJL JL JL a n VI s IT> JS a Avstrijska družba z omej. jamstvom za Benz-motorje, Dunaj X., Mannhartgasse 4. - DIESEL - ■ SESALNI PLINO - - BENZOL --NASUROVOOLJE- - BENZIN - -ELEKTRO ■ C lavno zastopstvo za Kranjsko: Zavod za tehnične in elektrotehnične naprave, Ljubljana. Dunajska cesta. Istotam so motorji na ogled. I 1 l^ST* Najboljša in najsigurnejša prilika za š t e d e n j e .e-;- Ca 31. eecsmbra 1910 čez ST milijonov kron. Lastna glavnica K 608.996 84 Stanje * tog dne 31. decembra 1910 čez 21 milijonov kron. * LJUDSKU POSOJILAlOH registrovana zadruga z neomejeno zavezo 6 Litibliatia. Miklošičeva cesta st. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela ..UnIon" za frančiškansko cerkvijo . hranilne vloge \ce'..\vr.ik od S ure ziutraj do 1 ur: r. 'Jan ter jih 4 /o °L ~ /2 /O 1 > i A. od • . ..ji, '00 kron čistih včGkron na ie^o. Dr. Ivan . v r; e r • Trsi- Fc. _ c . Lcskov.c 'osi- Sli', s. : Ai st: c holar, si: - > ir i! -i . .' . flntoa Eobi. -ss . ivsn Krto^r. :f< I v,tc Poitik m. ia: ir. Haton 2 ele r. ■ Karo! Pollak, t: / .i ti a .tkanje po posti so poštno-litan. položnice na t;.' ilaganje. ?;vc:ctr.a tua« \ od svojih zadružnikov n.t tekoči račun ter dre istim pob ila proti vkn ;ib: r m brez amoni-rac e, ra osebni kredi' proti poroštvu) in ras'-i vi \-f ■"■ pap:- •:.. Men :ce se r. A.. a r. esi o m pt i ra ■ o. ;:r , • v št. Vide r. L. p.: Karoi Kausciiecc. « «ro->. - *.v v . j- Frs= . • i v L . • ,. Grcnor 13: S r