GLEDAIMI UST SEZONA 1923'24 ŠTEVILKA' 7 IZDAJA UPRAVA NARODNEGA GLEDALIŠČA VOJUBLJANI n n K05TF) UUKR51D0UIC LTUBLlRnR, Dunajska cesta steu. l/a Palača Ljubljanske kreditne banke Trgouina močnih čeuljeu in usnjatih izdelkou: = Listnice - Damske torbice = Potoualni usnjati predmeti i. čr. j] Samoprodaja in zaloga izčelkou touarne ,,PETOUlR“, č. č. ^ BEOGRAD Dionička glav. . . Din 60,000.000 Rezerva... Din 30,000.000 Podružnice: Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Her-cegnovi, Jelša, Jesenice, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Prevalje, Sara- r jevo, Split, Šibenin, Tržič, Zagreb, ^ Amerikanski odio. Naslov za brzojavke: Jadranska )> Afiliirani zavodi: Jadranska banka: Trst, Opatija, f Wien, Zadar; Frank Sakser State ^ Bank, Cortland Street 82, New-York p City, Banco Yugoslavo de Chile, f. Valparaiso, Antofogasta, Punta Are- y nas, Puerto Natales, Porvenir. (P 0 m m Najfinejša svetlobna telesa za stanoranja, vile, banke, bare, kine itd. kakor: lestence, namizne, stoječe svetiljke itd. itd. ▼ vsakem poljubnem slogu, tudi po doposlanih načrtih, izdeluje v kovini, lesu, svili, steklu Itd. edina jugoslovenska Svetlobna industrija „VESTA“. Napočila samo na atelje ..VESTJT, Ljubljana, Kolodsorsha ul. 8/1. SPORED. DRAMA. Začetek ob 8. uri zvečer. Torek, 13. novembra Zaprto. Sreda, 14. n Gospa z morja Red C Četrtek, 15. v Ob 4. uri pop. Smrt majke Jugoviča. Dijaška predstava Izven Petek, 16. n Osma žena Red A Sobota, 17. Kar hočete Red B Nedelja, 18. » ob 3. uri popol. Krojaček — Junaček. Mladinska predstava Izven Nedelja, 18. v ob 8. uri zvečer Danes bomo tiči Izven Ponedeljek, 19. v Začetek Osma žena OPERA. ob pol 8. uri zvečer. Red D Torek, 13. novembra Nikola Šubic Zrinjski • . . Red B Sreda, 14. Novela od Stanca. Zapeča-tenci Red D Četrtek, 15. v Evgenij Onjegin; gostuje gospa Vika Čaleta Izven Petek, 16. tf Aida Red F Sobota, 17. j> Mignon; gostuje ga Tinka Vesel-Polla Red E Nedelja, 18. v Sevilski brivec; gostuje gospa Tinka Vesel-Polla . . Izven Ponedeljek, 19. Zaprto. Uprava si pridržuje pravico spremembe sporeda in zasedbe. Priporoča se I H JI V I največja zaloga oblek na Aleksandrovi cesti tvrdka ■ II IM Wll SclITlO Št. 12 Začetek ob 8. Konec pred 11. Gostuje ga Marija Vera iz Beograda. Gospa z morja. Igra v petih dejanjih. Spisal Henrik Ibsen. Prevel Voj. Mole. Režiser: O. ŠEST. Doktor Wangel, okrožni zdravnik .... g. Peček Gospa Elida Wangel, njegova druga žena ga Marija Vera k. g. Boleta, 1 . . , y . . , ( . gna M. Danilova f njegovi hčeri iz prvega zakona ^ T Hilda, J J s p b l . ga V. Juvanova Profesor Arnholm..........................g. Kralj Lyngstrand................................g. Drenovec Ballested.................................g. Danilo Tujec.....................................g. Terčič Dejanje se vrši poleti v majhnem fjordskem mestecu na severnem Norveškem. IG. KLEINM AYR & FED. BAMBERG, dr. z o. z., LJUBLJANA. • Edmonri Rostand: Ct/rano de Bergerac. Herojska komedija * lUUK.Ur • v pejih dejanjih. Poslovenil Oton Ž pančič. Cena 65 Din. Francoska književnost zadnjih 50 let inoida ne premore dela. ki bi bilo v svoji dovtipnosti* vznesenosti in sijaju besede tiko tipično francosko, kakor je kostandov „Cyrauo“. Z duhom poet, z vnanjostjo nosata grdoba; srce polno ljubezni, usta pre ir>evi.joča od po meha nad seboj; lev, ki bi si moge priboriti svet in se ne upa dvigniti oci odžene, i jo ljubi evo vam junaka te čudov te komedije! „Cyrano de Bergerac“je uvr čen v letošnji repertoar ljubljanskega Narodnega sledili ča. ZALOGA OBLEK Zfl dame-, Q05P0PErlN OTROKE LJUBLJANA, ŠEpiBURQ0Ufl U[|Cfl 3 KNAFLJEVE ULICE Zahtevajte povsod našo domačo KOLINSKO CIKORIJO izvrsten pridatek za kavo - 2 - Začetek ob 4. Konec ob 6. Smrt majke Jugoviča. Dramska pjesma u tri pjevanja od Ive Vojnoviča. Režiser: ROGOZ. Majka Jugoviča Prva snaha .... gna M. Danilova Druga snaha Treča snaha Cetvrta snaha . . . . gna Ježkova Peta snaha Šesta snaha . . . . gna Gorjupova Sedma snaha Osma snaha Deveta snaha Angjelija . . . Kosovka djevojka . . . . ga Danilova-Balatkova Jedna baka Damjan Jugovič . . . . g. Rogoz Slijepac guslar . . . • g. Skrbinšek Bakin unučič . . . . g. Tavčar Jedan čobanin . . . . gna Gorjupova 1 • glasnik . . . . g. Drenovec 2. glasnik . ' . . . . g. Peček L 1 | II. j Turčin III. 1 1 Djeca Jugoviči, kopljanici turski, hriščanski zarobljenici, hriščanski kopljanici, starci, žene, djeca, ranjenici, narod itd. itd. Glas zarobljenika turskog. Glas zvijezda-krijesnica. Glas nočnog vjetra. Pi’va su dva pjevanja na čardaku Jug Bogdanove lcule, a treče na Kosovu. Doba: O Vidovdanu god. 1389. — 3 - Začetek ob 8. Konec ob pol 11. OSMA ŽENA. Komedija v treh dejanjih in štirih slikah. Spisal A. Savoir. Poslovenil dr. F. S. Režiser: B. PUTJATA. Brown.....................................g. Putjata Hubert....................................g. Rogoz Marki.....................................g. Danilo Cok.......................................g. Medven Tajnik....................................g. Jan Matard....................................g. Jerman Natakar..................'................g. Sancin Monna.....................................ga Nablocka Lucijana..................................gna Mira Danilova Miss Georg................................ga Medvedova Dejanje se vrši v Ostendu in Parizu. Čas: Sedanjost. Toalete g. Rogoza so nabavljene pri tvrdki Drago Schwab. Eio K©¥ 8-8 EGJCaBLJ/IMn GRADIŠČE 7 izeisee.?w71 scožohovure IVAN PERDAN, LJUBLJANA Veletrgovina špecerijskega blaga Glavna zaloga Ciril in Metodovih vžigalic V. BEŠTER ATELJE „HELIOS“ Oglejte si slike, Aleksandrova cesta 5 — 4 — Začetek ob 8. Konec ob pol 11. KAR HOČETE. Komedija v petih dejanjih. Spisal William Shakespeare. Poslovenil Oton Župančič. Režiser: O. ŠEST. Orsino, vojvoda ilirski..............................g. Drenovec Sebastijan, mlad plemič, Violin brat.................g. Kralj Antonio, pomorski kapitan, Sebastijanov prijatelj g. Terčič Pomorski kapitan, Violin prijatelj...................g. Medven Valentin, | , (. . . . g. Cesar Curio, I plemlča T sl“zb‘ 1 . . . . I MarkB Vitez Tobija Rig, Olivijin stric.....................g. Peček Vitez Andrej Bledica.................................g. Šest Malvolio, Olivijin dvornik...........................g. Rogoz Fabijan,\ ... /....................g. Gregorin XT v službi pri Olivni , Norec, > F J l.....................g. Skrbinšek Menih................................................g. Lipah Olivija, grofica.....................................ga Wintrova Viola, Sebastijanova sestra..........................ga Šaričeva Marija, Olivijina hišna.............................ga Juvanova Birič................................................g. Sancin Sluga pri Oliviji....................................g. Kumar Dvorjani, biriči, sluge. Godi se v ilirskem mestu in na bližnji morski obali. Po drugem dejanju daljši premor. — Godbo zložil Anton Balatka. Dobro volj ačka banka, d. d. v Zagrebu podružnica LJUBLJANA Telef. inter. št. 5 in 720 Dunaiska cesta št. 31 Izvršuje vse bančne posle najkulantneje - 5 - Začetek ob 3. Konec po 5. Mladinska predstava. Krojaček - junaček. Pravljična igra v štirih slikah z godbo, petjem in baletom. Spisal J. Gorner. Režiser: A. DANILO. Slobodan, mogočen kralj....................g. Danilo Narcisa, njegova hči.......................gna Mira Danilova Rožmarinček, dvorski maršal................g. Drenovec Glivar,} . . /........................g. Gregorin n , ministra \ Gobar, J l........................g. Kumar Špicabrin, dvorski norec...................gna Silva Danilova Dr. Lisjak, telesni zdravnik kraljev ... g. Medven Grofica Medica.............................gna Ježkova Vojvodinja Oleandrska......................gna Juvanova ml. Kapitan Goliat.............................g. Peček Baron Kozorog..............................g. Terčič Trska, krojaški mojster....................g. Smerkolj Amanda, njegova žena.......................gna Rakarjeva Inko, njegov sin, krojaški vajenec . . . ga Danilo-Balatkova Ali, 1 . . I.........................g. Jerman Murfi, I t0l0VaJa I........................g. Plut Bučman, komornik kraljev...................g. Sancin Ropotulja, soseda krojačeva................ga Juvanova Gospoda, sluge, paži, vojaki in gostje. Zavarovalnica in pozavarovalnica 1 tjC ' 6,000.000 Din največjo vplačano glavnico laCva, ki jo popelje k altarju kot grofico. Prav tedaj pa prideta Basilio in notar; ta napiše pogodbo, navzoči jo podpišejo in tudi Basilio, podkupljen Vi ®r.°^a’ se ne brani biti za pričo. Ko dospe Bartolo s stražo, je pogodba sklenjena in Rozina zaročena z grofom. — 13 — A. Savoir: OSMA ŽENA. „Osma žena“ je tipična za moderno francosko literaturo in je po splošnem priznanju pariških listov dosegla v pretekli sezoni izreden uspeh. Za temo si je avtor vzel večno borbo med dvema večnima sovražnikoma, med možem in ženo. Na tem polju si ne stavlja naloge, rešiti kak globok psihološki problem, tudi nam ne vsiljuje nobene apriorne morale; njegova fantazija jemlje življenje, kakršno je, in plava v bistroumni koliziji značajev, zamišljenih v njegovih ljudeh. Ti vsi so tipi, ki so v fantaziji popolnoma mogoči, se pa v resničnem življenju v taki celotnosti ne srečavajo. Glavna kolizija se vrši med milijarderom, ki je prepričan, da „zadreg ni za človeka, ki ima denar, voljo ter potrpljenje", in žensko, ki ima na sebi le privlačnost, pamet in pogum. Zmaga seveda ženska — pravim „seveda“ — kajti avtor je pravi Francoz, torej mora enska zmagati vsaj v literaturi, če ne v življenju. Velikomestna pariška kritika konstatira enoglasno, da je avtor svoje tipe mojstrsko naslikal, jih sijajno zaokrožil in s tem dal igralcem lepo priliko ustvarjanja. Dejanje se razvija intenzivno, notranja dinamika raste neprestano in z njo raste tudi zanimanje, situacije so originalne, v mnogem popolnoma nove, torej srečne za režiserja in igralce. Po sodbi svetovne kritike je igra z eno besedo pravo odrsko delo, ki zna privezati nase vnemo občinstva ter ga zabavati do konca, ki ne zna zabavati samo misli, temveč se včasih dotakniti tudi čuv-stvenih strun v poslušalcu. Delo ni nesmrtno, ker pa lepo in pravično predstavlja sedanjost in ker nudi krasno polje umetnosti udejstvovanja, kar je v gledališču glavno, ima po mnenju časopisja „Osma žena“ pravico častnega bivanja na vsakem odru. B. Putjata. OSIP ŠEST: T , . In kamor se oko ozre. (Dalje.) V predmestju Prage, v Vršovicah, je zrasel tekom dveh let neke vrste prater, ki se imenuje „Eden“. Pozabljenje vseh človeških težav, križev in trpljenja. Pridi, izmučeni Pražan, ko si slekel delavsko suknjo, pridi v ta vrt, sedi, napij se piva, vozi se po železnicah med nebom in zemljo, oglej si fantastične pantomine pri bengalični luči v basenu in na jamborih okrog njega. Piva pa nikar ne pij preveč! Ne zato, ker morda ni dobro, ne zato, ker stane denarja — vse to ni res — res je edino to, da je pot nazaj v Prago — v takem slučaju Golgota. Ti, vrt moj „Eden“ in moja „Golgota“. — Hk, hk, hk . . . Golgota, hk . . . Plzensko, dvanajst procentov, hk . . . hkk . . . Podnevi na potu v „Eden“, dva invalida. Eden ima majhen klavir lastne iznajdbe — drugi vijolino — tako kot so violine navadno . . . Koncertirata z Marksovo sonato v Es - duru . . . Wildgans, „Ljubezen“, gledališče . . . spomini . . . Grem naprej in sonata plove - 14 — za menoj . . . Odkod invalida, bratca moja draga, odkod poznata to sonato, sonato hrepenenja po nedosežnem . . . Nikoli več ne bosta dosegla — prav zares. . . zato so Vaši instrumenti tako prožni, polni ljubezni . . . Vem, vem, poznam . . . Oj, ti vrt „Eden“ — in pa Golgota! Poznam . . . Golgota . . . V Pragi je eden, ki ima gorje za seboj. Spoznanje. Govoril sem že o njem. Bohuslav . . . Leta teko — in danes se suče krog njega prijetna žena. Da, da, Bohuslav je kot majhen minister. Sprejema, referira, čeblja . . . Ima trafiko — pa kaj bi bil banalen, ima apartement z nikotinom — to se sliši vse drugače. Tam sprejema — ali pa doma — nasproti apartementa . . . Pušiva cigarete, se pogovarjava . . . kaj dela ta in ta . . . in Nučič ... in Govekar... hahahaha in Habič, kje je ta presneti hudič . . . Vse je že v redu, celo, živo funkcijonira . . . „Sest“, pravi, „pozdravi Ljubljano — Ljubljančane!“ ... .Jaz sporočam misijo tem potem: Gospoda, čestita gospoda Ljubljančani: gospod Bohuslav Vas pozdravlja in pride v prihodnjem poletju sam, da obnovi vse stike, da bo vse v redu in da bo fant dobil kapo! — V Pragi, za večerjo, jem samo „parke“ in pijem zraven pivo ter prigrizujem „roglike“. Taka je ta reč — tam so vse te zadeve doma in v redu je — da se tujec pokloni pred običaji in navadami. Na Dunaju je potrebno, da jem „Wienerschnitzel“ in pijem Schwe-chaterlager, v Monako vem Bratvvurst in Pschorrbrau, v Hamburgu ribe itd. Samo en kraj mi bo ostal neznan — Olomuc. Tam bi ne šlo. V Pragi pa gre. Parki in pivo. Pri Fleku in pri Sroubku . . . So ptiči, ki imajo jezik posebno občutljiv, ti mešajo črno pivo s Plzenskim in to je baje zelo okusno . . . Slečno ješče jednou. Prav na robu, kjer so stale trte in rodile težke grozde za kraljevske želodce — tam blizu stoji staro tiho pokopališče . . . Zabredem tja slučajno, nehote . . . Nič ne spominja tam na žalost . . . Park . . . drevje, otroci se igrajo . . . Spomeniki. Nekateri visoke umetnine . . . Malo višje stoje kompanije, zravnane, kot vrste Sokolov. Na čelu oficirji . . . Pri vsakem vzglavju grmiček in tabla z napisom . . . Inf. reg. 18 . . . Bosn. Herz. Reg. 3 Mohamed ... iz Sarajeva, Inf. Reg. 17 . . . 5. Komp. . . . Ivan Fjodorovič iz Vjatke Polk No. 217 . Dušan Stjepanič iz Knježevca .... Sovražniki in prijatelji iz vseh krajev gospoda Boga — združeni v kompanijo .... zravnano . . . . tiho .... Poleg njih piramida ruskih oficirjev, ranjenih pri Lipskem — umrlih v Pragi .... Sami aristokrati, voni, baroni .... eden iz Kavkaza. Pri nebeški mizi sede sedaj in pijejo vodko in igrajo karte. Praga je nekoliko večja od Ljubljane, nekoliko lepša od Ljubljane in par ljudi je tam več. Za Kranjca ni zanimiva, zato ker se Prodaja tam drago vino, za Ljubljančana pa zato, ker ni tam ljubljanskega gradu ... Na ljubljanskem gradu je bil nekoč zmaj, ki je ■mel dolg jezik. Zmaj je poginil (ali kako je že bila tista zadeva). Jezik pa je ostal in pravijo, da se ga da trikrat oviti okoli gradu . . . Ljubljana je bela — Praga je zlata — pozdravljena, Ljubljana — Pozdravljena, Praga! (Dalje prihodnjič.) - 15 — Repertoar gledališč v Jugoslaviji.* (Dalje.) III. Narodno pozorište v Novem Sadu. (Od 1. septembra do 30. septembra, skupaj 24 predstav.) a) Drama: Popovič: Dobra žena (2); Mišič: Cigan; Grenee: Ljubezen v kopališču; Marras: Kakršen oče, takšna hči; Sremac: Ivkova slava; Glišič: Podvala; Dumas sin: Gospod Alfonz; Gogolj: Ženitev; Shakespeare: Beneški trgovec; Tricodie in Caquollet: Ugrabljene Sabinke; Veselinovič -Brzak: Čido; S. Guitry: Zavzeta trdnjava (2); Suder-mann: Čast; Rasudov: Epidemija; Schonherr: Žena — vrag; Stankovič: Koštana. (Razen dveh igrano vsako delo po enkrat.) b) Opereta: Cigan baron (2), Jesenski manever (2) in Tri devojke (1). Cene novosadskega gledališča: Drama. Lože: 60 do 22 Din, parterni sedež: 18 do 12 Din, stojišče zadnje galerije: 3 Din. Opereta. Lože: 80 do 30 Din, parterni sedež: 25 do 18 Din, stojišče zadnje galerije: 5 Din. IV. Narodno pozorište v Skoplju. (Od 1. septembra do 7. oktobra, skupaj 20 predstav.) a) Drama: Petrovič: Pljusak (2); Labiche: Florentinski klobuk; Stankovič: Koštana; Arcibašev: Ljubosumje; Shakespeare: Beneški trgovec; Tolstoj: Vstajenje; Bisson: Gospa X; Veselinovič-Brzak: Čido; Moliere: Smešne precioze in Zdravnik proti volji (2); Sardou: Pravi prijatelj; Bulič-Sremac: Cona Camfirova; Ogrizovič: Hasanaginica (2); Goldoni: Mirandolina. ,. _ b) Opereta: Mamselle-Nitouche (2), Cvrček za pečjo (2). Cene skopljanskega pozorišta: Lože: 75 Din, parterni sedeži: 22 do 10 Din, stojišče zadnje galerije: 5 Din. (Dalje prihodnjič.) RAZNO. Novitete v drami. Pripravlja se «Mogočni prstan», narodna pravljica v 4 dejanjih, spisal Fr. Milčinski. Režijo te krasne pravljice, polne lepote in Milčinskijevega sijajnega humorja, vodi g. Danilo, ki bo igro oživil tudi z baletom, godbo in petjem. — V začetku decembra se bo igral v popravljenem Župančičevem prevodu «Beneški trgoveo v režiji g. O. Šesta. Sliakespearjcvega Riharda III. so te dni igrali v Zagrebu. Prvič so ga igrali pred kakimi tridesetimi leti in zato ima sedanja uprizoritev lahko značaj premiere. Načrte za dekoracije je napravil prof. Lj. Babič. Režijo je vodil dr. Gavella, naslovno vlogo pa igrata enkrat Papič in drugič T. Strozzi. Med drugimi je nastopil tudi g. H. Nučič kot Clarence. * Da se cenjeno občinstvo spozna z repertoarjem gledališč v naši državi, bomo priobčevali vsak mesec skupni mesečni seznam vseh uprizoritev vseh večjih jugoslovanskih odrov. - 16 - Pisarniške potrebščine pisarniški papir in trgovske knjige priporoča papirnica IVAN BONAČ v Ljubljani, Šelenburg ova ul. Kavarna, slaščičarna in pekarna JAKOB ZALAZNIK Ljubljana, Stari trg št. 21 TRGOVSKA BANICA, D. D. L)UBL)nnn, ŠELcneuRaovn ud. i izvRšujr vse BNNčnr TRnmsKKcijr riN)KaLnriTPi[]E „ Orient1 \ družba z o. z., Ljubljana Tovarna oljnatih barv, steklarskega kleja, lakov ia firneža — Zaloga pleskarskih in slikarskih potrebščia SREČKO POVSE uglašavalec klavirjev v operi in pri privatnih strankah Ljubljana, Tržaška cesta 43 Modna krojačnica za gospode in dame J. Sušnik, Ljubljana, Sv. Petra cesta 16 mednarodna irannportna in komiBijuka družba z o. z. Ljubljana, Dunajska cesta »tev. 31 — Maribor, Rakek, Jeienloe Naaior ks brzojavke : .. Adrijaaped* — Tekoči računi: Zadružna goapodarska banka — interni banski telefon at. 781 Mednarodni transporti — Prevoz vsakovrstne rob® — Vskladlščanje roba — Komisija — Carinsko posredništvo — Transportno osiguranje — Zbirni promet na vse strani — Prekomorski transporti — Zastopništva in zveze v vseh večjih trgovskih oentrlh tuzemstva in Inozemstva Založna knjigarna Ig* Kleinmayr & Fed. Bamberg *r“i6“ Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. Ib a * MODNA* TCC^CVINA.* Zx\+ D A A\E ♦! N ♦ GCS P OI) f * Urejuje Fran Lipah. — Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani. Cena 4 Din.