'ečaj IV.
List izhaja vsak petek
in velja s poštnino vred in v Gorici donni poslan : za celo leto 3 gold., za pol leta 1 gold. 50 sold., za četrt leta 80 sold — Za ude nar. - polit, društva „G0R1(’A“ je cena določena, kakor za druge naročnike. Posamezni listi se prodajajo po C sold. v tiskarni.
V '	pete 26. februarja 1875.
Ust 9.
Naročnina in dopisi
naj se blagovoljno pošiljajo opra volilni v nnnskih ulicah v tiskarno Karol ling-ovo. Vse pošiljatve naj se frankujejo. Rokopisi se ne vračajo. Oznanila se sprejemajo. Plača se za navadno vrstico; če se naznanilo samo enkrat natisne, 8 sold., če dvakrat, 12 sold., če trikrat, 15 soldov.
Bomo prišli na Goriškem k opravi med Slovenci?
Malo nade, ako bi bile izjave nekega časnika merodajne. — K sreči ne bo oni časnik, kolikor mi mišljenje Slovencev na Goriškem poznamo, merodajen ; ako pa vender, potem zakrij, Slovenija mila, svoj obraz ter žaluj nad svojimi trmastimi otroci !
«Glas" ni le letos povdarjal potrebo, da se Goriški Slovenci zedinimo. Kdor je redno naš list čital, bo vedel, da je to v preteklih letih pri vsaki priložnosti pov darjal. Letos pa je k temu vabil v vsakem listu, več ali manj. Sili ga k temu vsaki dan rastajoča nevarnost, ki žuga Sloveniji, da razkosana in, žali Bog, izdajalsko prodana, ne pogine pod črnimi, ker grdimi nakani, ki jej prežijo od vseh strani. Srčnost mu daja začetek spoznanja in med-sobnega porazumljenja Štajarskih in Krajnskih Slovencev, ki obeta Sloveniji po temni, oblačni noči jasneje dnove. Spodbujajo ga privatne izjave in želje, ki so prišle od veljavnih mož nasprotne strani. Veselilo nas je tudi videti, da je naš klic po spravi ravno te može osebno še bolj nam približal. Zato smo tudi silili h kaki izjavi na nasprotni strani. Zgodilo se je, pa kako ? Nasprotni list piše, potem ko je na njemu lasten načen konservativno stranko osmešiti skušal : «Mi smo večkratov povedali, da
smo za mir, kolikoijje potreben, da radi j skupno delamo tam, (ider je nevarnost, da propademo nasproti Sovražniku našega naroda ; a ta mir hočjmo na zdravi in pametni podlagi". Ali, kakor bi se bili zbali, da so predaleč šli, pristavijo :	»Mi se ne
vdamo in neverno zatajiti svojih svobodnjaških principov, kateri jjo* ukoreninjeni v naših srcih in katere borni zmerom hranili in branili. "
Da, da ! mi vemo, da se Vaša trma ne vda, da ne zatajujete «svobodnjaških" — pač pa svobodnih— principov, naj tudi slovenski narod krvavi na vseh udih, da se le Vaša trma zgodi, Vaša, ki imate oni list v rokah. Vemo tudi, «koliko za mir, če je potreben, koliko skupno delate, kder je nevarnost", n. pr. pri zadnjih volitvah v državni zbor. Vemo, da imate marsikte-rega v svojih zanjkah, ki tajnih Vaših dotik ne pozna. Vse drugače pa mislijo možje Vaše stranke, ki, sicer od sedanjega liberalizma nekako omotjeni, vendar živo občutijo krvaveče rane svojega naroda, ker niso se znebili resnično «svobodnih načel, kakor Vi. Ti možje go nam porok boljše prihodnosti za Goriške Slovence. Naš klic po spravi je bil odmev našega srca, pa tudi onih želj, koje so nam blagovolili izraziti oni veljavni možje Vaše stranke. Do teh 1 e bile so naše besede prav za prav obrnjene. In padle niso na trda tla. Nadejamo se, da ni ravno tako daleč do tega,
da si stranki očitno roke k spravi ponudite. Vaš odgovor smatramo le kot V a š, ki i-. mate list v rokah, ne pa kot cele nasprotne stranke. Kar Vas zadeva, dvomimo močno, kolikor mi vemo, ali bi možje naše stranke se z Vami v pogovor glede porazumljenja spustili. Zgodilo se je to že dvakrat. S kakim vspehom, je dobro znano, kakor tudi, kdo je tega kriv. Ni jih več volja, le poskusiti to z Vami. — To, in še nekaj drugega, je tudi vzrok, da se nam nevredno zdi, oporekati zlobnim trditvam v navedenem članku. Le to 2&biJježimo za danas, da Vi naše delovanje imenujete «Geschàtt." Sili nas pero močno, da zapišemo o nekem znauem «Geschaftu" par besed, ki so o svojem času zastale bile. Pa to bomo storili, če bo treba, kakor pravite «zadnjo karto igrati." Za danas to le zabilježimo.
Obrnemo se pa danas do rodoljubov obeh strank, ki pošteno mislijo se svojim nesrečnim narodom : Zberite iz svoje srede nekatere veljavne može, ki uživajo zaupanje obeh strank, da stopijo med seboj v pogovor. Zberite pa take, da ložeje k porazumu pridemo, ki niso bili pri medsobni borbi v Drugod prvi vrsti. Da so le razumni in poštenjaki. po Slovenskem si ste strataki že v pogovoru. Ali hočemo zadnji biti na Goriškem ? Roko na srce, rodoljubi, ali tužni stan Slovenije ne kaže že na zadnji čas, da se po-razumejete. Poskusite rodoljubi !
LISTEK.
0 cerkveni glasbi.
(Dalje).
Po epistelu poje v Ratisboni pevski zbor Graduale dotičnega praznika ali pa nedelje in potem Allelujo z verziklom ali v gregorijanski ali v figuralni muziki, ako se namreč kaka fi-gurirana kompozicija s predpisanim liturgičnim tekstom nahaja.
Kompozicija z nemškim tekstom se nikoli ne producira, ker je sacra Congregatio Rituum v Rimu na večkratno popraševanje le negativno odgovorila Kako se ta ukaz pri množili cerkvah spolnuje? Koliko se ozira na za-popadek tekstov? Ali se ne sliši p. o praznikih Gospodovih Ave Maria, in druge enake Marijine pesni, in o praznikih Marijinih pesni za god kacega marternika ali spoznovalca? Po duhov-novem «credo" začne kor zopet s «Patrem om-nipotentem". Credo je oni del velike maše, pri katerem moderni komponisti navadno vso svojo umetnost dramatizovanja razvijajo.
Do „Et incarnatus" muzika večji del recitira, kakor da bi hoteli skladatelji vero «zmoliti," potem pa predstavlja po njih mnenji, mehek, nežen «Et incarnatus" rojstvo Zveličarjevo,
temu sledi «Crucifixus" prav žalostna «cvileča" scena, eine Art «Wolfschluchtszeune," kder skladatelj vse mogoče križe in dissonance porabi — in konečno pride kakošenkrat še bobnenje in gromenje pavek (potres)! Potem se pa radost zaradi Zveličarjevega vstajenja z vso mogočo u-porabo muzikaličnih effektov izraziti hoče, in ko pride po vsi tej komediji «Amen," bi pazljivi, občutljivi poslušalec mislil:	«Sedaj bode zapel
zvonček;" ali dobro pomni, ne oni zvonec, s katerim služabnik pri altarji zvoni, nego zvonec, ki pri kaki teatralični predstavi vzdignenje zagrinjala naznanuje. Vprašam, ali je ono pretirano, ekscesivno dramatizovanje pri «Credo" na pravem mesti? Ali ni velikoveč skladateljeva naloga, da se tekst pravilno in lepo recitira? Ali ima muzika pri «veri" molečemu kristjanu dramo predstavljati, ali pa mora muzika s cele-brantom bi rekel vero moliti?
Ce je zadnje njega naloga, ker mora duhoven in kor eno celoto učiniti, po tem je gotovo ekscesivno dramatiziranje tako neprimerno, kakor bi bilo, ako bi spred pri altarji inašnik vero tako deklamoval, kakor bi s kacega čitalničnega odra ljudstvu kako zgodbo pripovedoval. Cujmo, kaj pravi Fr. Witt v svoji Music, sacra (4. 1. št. 7.) o tej stvari in sploh o ravnanji s tekstom: «Das grosse Prinzip der echteu lvir-
chenmusik muss das der eiufach richtigen Textes-Rezitation sein. wie es laut er-brachtem Erweise die Kirche durch ihre ganze Gesetzgebung ausgesprochen bat, und diesem Priuzipe mttssen sieh alle Mittel der Kunst un-terordnen. Nun wird man «Quantus tremor* im Choral anders deklamiren, als «Salva me", weil andere Worte, anderer Ausdruck."
Ali v modernih delih se malo mara, da bi se tekst deklamoval.' Tekst se ne illustrili in spremlja z glasovi, nego je predmet (substrat), da skladatelj svoje* refleksije o njem izgovori, zatorej se pri kaki tekstovi besedi po volji t. j. kolikor skladatelj potrebuje, postane, da svojo umetnomisel o tekstu izgovori, in se ne de* klamuje zapored.
Kar tukaj Witt o «Dies irae“ opomeni, velja tudi o «veri". Obeh pregreškov, tukaj karanih: dramatizovanje in iz tega sledeče ne* slano ponavljanje teksta v novejših kompozicijah — se oni komponisti, katerih dela v Ratisboni predstavljajo, ogibljejo.
Tudi tam ne steče credo — monotonno,*)
*) Kak «unfug" je dostikrat na deželi, naj zadostuje to-le: V nekem kraji y Brdih pojo credo po revolucijonarni italijanski pesni, — V gorah pojo v neki vikarijatni cerkvi «tantum ergo" po «viži" tiha luna. Naj jo vrežejo še po «naglo bratje",
Dopisi.
V fiorici, 23. febr — (Beseda — .Časnikarstvo8 in dopis.) Čitalnična .beseda8 pretečeno nedeljo bila je precej dobro obiskovana, med drugimi dali so svoj kontingent tudi gg. slušatelji-pripravniki. Tu se mi zdi vredno staviti vprašanje, kako je to, da pripravniki smejo besede obiskovati, gimnazijski in realci pa ne ? Po mojih mislih naj bi obojni prav vrlo obiskovali šolo, knjižnico in svoj stu-dirzimmer, to je za dijake potrebno ; ako pa vendar eni ne smejo besed obiskovati kako da drugi smejo, in ako ti sriiejo, zakaj bi tudi prvi ne? Očividno je, da so nove šolske postave popolnoma! To med oklepi. Beseda je bila sploh všeč, posebno zadnja pesen, ki se je morala ponoviti. Pevcem se je nekaj Človeškega pripetilo — tenorista ni bilo, enega je zadrževala bnrja, drugega očetova smrt. Škoda, da se je to pripetilo ravno zdaj. Mesto pevskih zborov čuli smo prav spretno igranje na glaso-viru. Splošna pohvala je donela obema igralkama.
Kar se tiče iger, je že navada, da se posebno ostro ne kritikujejo, ker igralci in igralke le iz prijazuosti sodelujejo. Vendar naj tu svoje misli zapišem glede dramatičnega prizora .Kita8 in šaloigre „v spanji8. Misel prve je sedanjemu času vzeta, igralo se je prav dobro, kak izraz bi se bil dal nadomestiti z boljšim, in .baš8-ov je bilo malo preveč. Druga igra bi bila dobro igrana, ko bi bili igralci malo več — študirali. Šepetalec preveč trpi. Sploh je bilo občinstvo zadovoljno. — Moj dopis v predzadnjem listu dobil je odgovor. Veseli me, da tudi nasprotuik to priznava, kar sem jaz trdil, da ha kmetijski šoli profesorji niso lenuhi; dosegel sem, kar sem Želel.
.Časnikarstvo" je pa napis vvodnega članka zadnje .Soče8, v kterem pisalec na dolgo in široko mlati slamo, ktera je že zdavno prazna. Ki sicer moja naloga tu odgovarjati, ali smešno se mi zdi, če na našo adreso zapišejo : .primite tatù8! in če sebi prilastujejo požrtvovalnost in ljubezen do naroda! Tudi jaz enega ne razumem, »da jih nij sram pred svetom8. Ce ne-kterim vest nič ne očita, je žalostno dovolj in če ste bojazen vrgli ua stran, stavili ste predr-
občutki se menjajo tudi v tamošnjih kompozicijah, ali o ekscesi vnem dramatizovanji ni sledu. Ali opazujmo si .credo8 naših starih skladateljev bolj natančno. Pii .Et incarnatus8 do besed .homo factus est8, je muzika bolj enako-časna priprosta. Kaj je uzrok temu? Nij dra-matizovanje, nego to, da se muzika ozira na liturgično dejanje pri altarji, m to je glavna prednost te vrste muzike. Pri nekaterih besedah se morajo celebrant, dijakon in subdijakon odkriti, glavo ukloniti iu drugi služabniki morajo poklekniti. Ako se hoče muzika z tem dejanjem vje-mati, mora se muzika pti teh besedah bolje odlikovati ali skazati se (hervortretten) in dalje ne sme biti uiti predolga, ali pa da bi tekst ponavljala; kajti pri prvem primerljeji bi poklek-nenju brže in neposredno sledilo vstajanje od altarja, pri zadnjem pa bi liturgično dejanje predolgo trpelo. Tako se ozirajo omenjene kompozicije na liturgična dejanja povsod, kder je tako dejanje predpisano, bodi s: priklonjenje ali pa poklekovanje p. .adoramus te8 pri Gloriji; .Gratias agimus,8 .suscipe,8 .Jesu Giriate.8 itd. itd.

—r—
znost na njeno mesto. £ar se tiče .junakov8, lahko bi tudi jaz kaj zallježil o možu (?) liberalne stranke, pa osebnoti so preveč ostudne in vsak mg sam gleda, da fide se svojo vestjo -če še ne spi — in z Boom na čisto. Očitno pa kaže ta članek, da mrarno hoditi vsak svojo pot iu delati. Iz sadu m občinstvo spoznalo, hje je laž, kje resuica.
Od gorenje Soče 23. febr. — Nenavadna je letošnja zima. Ir&za i snega nam daja, kakor ga uže davnej nisao imeli. Prejšni ni še skopnel a pretečeni pet« i saboto smo ga zopet dobili za dva čevlja uè debelo od Predela do Tomina. Tudi bolezni josebno otroške so v tej zimi tirjale nenavadno \èliko žrtev. Ko bi mi bile mrtvaške knjige oibrte, mogel bi s števil kami dokazati, da so nécatere občine i cele fare v pretečenem letu imeje več mrličev, negò v zadnjej strašnej koleri. I otroške bolezni se še niso povsod polegle, zcfij pa dela še steklina šum i strah tu okoli. (T Tornimi je pred nekaj dnevi pes stekline pognil. Ker je nekaj dni okoli l^zil, je morda ve< druzih ostrupil ; tedaj so Tominci morali na povelje sl. županstva vse pse postreliti. Da se U ni dovršilo brez besedi i nasprotovanja, je umljivo, še s c. k. glavarst- ' vom je zarad tega županstvo prišlo v nasprotje i besedovanje. Zarad varnosti imajo tudi druge občine ostro zapoved vse pse zapreti pred ljudmi i živino.
Gospod goriški sodelavec .Soče8 še vedno trdi, da jaz .Kmetovalca8 hočem sumičiti.
Gospodine ! vi morate uže imeti temu poseben uzrok, kajti navadni ljudje imajo drugačen pojem o šumničenji. Vi meni oporekate, a komu je vaše besedovanje dokaz, ne vem. Tudi zago-tovljate pojasnila, če imam še kaj vprašati. No ! pa povejte, ker ima .K.8 biti neodvisen list i brez vseh stranskih namer, i se le zato daje na ročnikom .Soče8 cenejše, da bi se po vsej Sloveniji bolj razširil, edino le v prid gospodarskega napredka; zakaj se v ta lepi namen (dà ne o-menim .Novice8, ki so gotovo bolj razširjene po vsej Sloveniji, nego Soča) naročnikom „S1. Naroda8 ne daje ceneje? Vsaj sami priznate, da .Sl. N.8 je vseslovenski list, a .S.8 le krajen ; toliko več, ker je prav za prav organ društva : .Soča8. Premislite to i potem se spomnite še
enkrat prilike v zadnjem mojem dopisu .od gorenje Soče8.
Pa vi, gospod dopisnik .Soče8 si mislite: „od gorenje Soče (Inn !).8
Gospodine! prosim pazite, da vas ta .(hm!)8 v zvezi z vsem vašim dopisom v zadnjej .S.8 ne zapelje .v sumničenje kake nedolžne osebe, katera ni v nikakoršnej drugej zvezi z dopisi .od gorenje Soče8, nego vi; namreč, da je morda bere tiskane v .Glasu8. Za „G.“ je po vsem odgovoren njegov odgovorni urednik, ali, če je vam ve,č ua osebah, nego ua stvari, i če vaš .(hm!)* itd. cika na kakega vaših .prijateljev8 ali kaj — nečem, da bi se zarad mene kdo po fedolžuem sumničil ; ter slavno uredništvo .Glasa8 pooblastujem, da, če mu naznanite, da merite na kako takih oseb, vam imenuje moje ime. Ne mislite, da .Glas8 tako kuje svoje dopise, kakor imajo navado nekateri listi — v uredništvu. Z Bogom !
Ogled.
Avstrija. V veliki pravdi Ofenheim-ovi, ktera bi morala že končana biti, prigodilo se je, da je sodnije predsednik Wittman, ko je *na kratko pojasnoval celo obravnavo porotnikom, padel v nezavest. Slabo mu je prišlo in seja in konec pravde se je moral odložiti. Vzrok temu dogodku j c iskati v težavnem poslu predsednikovem in kakor listi poročajo, v nekem pismu, ktero je Wittmanu poslal najviše sodnije predsednik Hein, bivši minister. V tem pismu graja Hein sodnijskega predsednika, da je premalo zavračal postopanje zatoženca Ofen-lieima in njegovega zagovornika Neuda-o. Vsakako je obžalovati, da se konec pravde po tej poti toliko zakasni, da občinstvo toliko časa čakati mora na izid, ki bo ali opravičil Ofenheim-ovo dejanje in z njim še toliko drugih sleparij, ali pokopal, ves sedanji vladni sistem. V državnem zboru so nekteri poslanci vlado-ministra Glaserja vprašali, kaj je na vsem tem resničnega, a minister jim je dal še tisti dan odgovor, kterega so si poslanci lahko , tolmačili, kakor so si ga hoteli, časnik pa ne sme svo-


Pojdimo 6edaj k offertoriju. Ta ima v Batisboni vedno oni liturgičen tekst, kije za dotične praznike in nedelje predpisan. Se ve, da se ne dobi za vse praznike in nedelje cerkvenega leta figuriranih kompozicij s predpisanim tekstom, ali v gregorjanskem petji so Introitus, Graduale, Offertorij in Communio za celo leto komponirani.
Ako se torej ne dobi v Batisboni figuriranih kompozicij s predpisanim tekstom, pojo gre-gorjansko. Ako bi pa hoteli p. zarad velicega praznika — večglasno v figurirani muziki peti, se vzame prej offertorij s predpisanim tekstom gregorjansko, in po tem sledé večglasne kompo* zicije. Ali pomniti je treba, da mora biti tekst zadnjih kompozicij :	1) latinsk, 2) liturgičen t.
j. da se ga kje v liturgiji rabi. 3) prazniku primeren.
Ako bi se n. pr. za binkošti ne dobivala primerna večglasna kompozicija s tekstom offer-torijevim .Confirma hoc Deus,8 nasprotno pa bi se nahajal kak krasen motet s tekstom: „Dum complerentur8, katerega cerkev tudi o binkoštih rabi, ako ravuo ne pri offertoriji, se tedaj poje
.Confirma8 gregorijansko, in potem sledi večglasna kompozicija .Dum complerentur8. Nij se treba bati, da bi se takó duhovnovo opravilo nespodobno zadrževalo, kajti prave cerkvene kompozicije, kakor je v Ratisboni predstavljajo, nijso tako nadolgo (spletene) osnovane, kakor naše lia sezuje dolge arije.
Poglejmo še druge dele sv. maše. V Ra-tisboni je Sanctus hvalna pesen, vredna tro-jedinega Boga, v začetku navadno kontrapunk* tična, glasovi kličejo bi rekel od vseh stranij „svet8 dokler se pri .Dominus Deus8 ali pa pri .Pleni8 resnobno in slovesno ne združijo. To je strašansk razloček od naših modernih kompozicij, v katerih tu navadno bobnanje pavek in vsakovrsten vrisk trobent nastopi, kakor pri ka-cem vojaškem .Zapfenstreichu8. V oni muziki .hosanna8 nij kako neprimerno rajanje in navadno nij predolga, tako da pri najslovesnejšem trenutku cele liturgije ona od cerkve zaželena tišiua vlada.
(Dalje.)
jih opazek delati, sicer ga bralci-ne dobijo, ampak policija.
Presvetli cesar bil je pretečene dni v peštu, da sc mesto odstopivšega minister-stva druga vlada imenuje. Do sedaj ni še nič gotovega, akoravno so razne stranke' imele dogovore za porazuinljenje. Cesar je več odličnih voditeljev zaslišal, določil pa ui še nič. Splošno mnenje je, da je pred vsem potrebno, da se levica in desnica združite, potem zna priti ministerstvo Szlavy-Tisza na krmilo, ako se pa to ne zgodi, bo še nekaj časa Bitto gospodaril, in naredi prostor Sennyey-u.
Zunanje države. Na Pruskem zopet žuga Bismark sè svojini odstopom. Njegovi »svinjarji® t. j. plačani vladni listi to zadevo na več načinov pojasnujejo. Eni trdijo, da mu je zdravnik svetoval, naj popusti javno delalno življenje ako hoče še kakih 20 let živeti, drugi pa zopet naznanjajo, da je Bismark že davno sklenil s 60tim letom v pokoj se podati. Najbrže pa ima železni mož zopet kake namene, kterih drugače izpeljati ne more, nego da prej ljudi z boleznijo in z odstopom moti. Tudi Napoleon je tako delal. — Na Španj-skem Kartisti vedno napredujejo. Mesto Bilbao je zopet obdano s kraljevimi vojščaki in pričakuje se novega boja. Alfon-sovo vlado so sicer priznale razne vlade, le poslanec nemškega cesarstva ni še izročil svojih dokumentov. To ni brez uzroka, kakor tudi to, da „Neue fr. Presse “ pone-huje Alfonsovo vlado in njega samega zagovarjati in braniti.
Nedeljski pogovori.
(Dalje.)
Učitelj. Poleg omenjenega gnoja imamo tudi še ovčji gnoj. On je suh, ima le malo mokrote v sebi, zatoraj se mora skrbeti za njegovo obdelovanje ravno tako, kakor za konjski gnoj. Pa še nek drugi gnoj je prav velike vrednosti za kmetijstvo, in velikokrat se nahaja v gospodarstvu. G o 1 o b j e k je. On je jako močan,, in se posebno rabi v vitih. Po tem gnoju se rastline hitro razvijajo in krepko rastejo. V nekaterih krajih je ta guoj celo drag. Na Hol-landskem tobaku s tem gnojem gnojé.
Župan. Poznal sem gospodinjo, kije vsako spomlad nabrala golobjeka, djala ga je v kako veliko posodo, in nalila vode na-nj. Zvečer je potem s to vodo, ko je bil golobjek raztopljen, polivala vrt. Moram reči, naj lepšo zelenjavo je imela ona, in veliko je dobila denarja za njo.
Učitelj. Ta gospodinja je razumela stvar, in tako bi morala vsaka dobra gospodinja storiti.
J u r č e. Meni je pa zadnjič kazal v mestu nek gospod gnoj, ki ga je dobil iz Angleškega. Rekel mi je, da je prav dober, samo nekoliko drag je. , Pravi, da tudi tisti gnoj je le iz ptičjih odpadkov. Imenoval ga je z imenom, ali jaz sem to čudno ime 'pozabil.
Učitelj. Tisti gnoj se imenujo guano, in se nahaja na otokih peruanskih, (Peru). Ima veliko lahko raztopljive fosforove kisline v sebi, in je zato zelo imeniten in dober gnoj za rastline. Ako se nekoliko guana raztopi v vodi, in se s to raztopljino polivajo rastline, počnejo prav hitro rasti in postanejo krepke.
Jože. Glejte no, toliko golobov imam,
in še nikdar uisera golohijaka izpraznil in očistil. Vrt imam, zelenjavo pridelujem, pa človek ne ve, kako si pomagati^ Precej, ko pridem domov, hočem pogledati, ljoliko da je ouega čvrstega gnoja, in spravil gi bom za vrt.
Učitelj. Gotove bo^ tudi v vašem go-lobnjaku lepa vrednost v gnoju. Vidite dragi možje, zopet nov uzrok, zakaj vam toliko gnoja pomanjkuje. Kar sem pa rekel o golobjeku, ravno to yelja tudi o gnoju, kojega1 nam dajo kure. Treba je tudi kokoši nekoliko bolj skupaj zapirati, da ne gre toliko naj boljšega gnoja po nepotrebnem v zgubo.
Imamo pa še mnogo drugih tvarin, ki so zelo sposobne za gnojenje Med te spadajo posebno kosti. One se dandanes celo kupujejo, pripravljajo, posuše, potem se stolčejo ali zme-lejo, in dajo nam naj boljši gnoj. Ves tisti denar, ki ga gospodinja za kosti dobi, upotrtbi naj se za nakup koščene moke, in z njo gnoji naj se zelju in drugim rastlinam, in dohodki iz vrta bodo se zdatno pomnožili.
Tudi krije velike vrednosti z a gnojenje, ako se pomeša z vodo, in priliva rastlinam. Naj boljše pa je, ako se kri vrže v guojnico, da z gnojnico vred dobro zavre in pognije.
Tudi odpadki oiT mrtvih žival so vrlo dober gnoj. Ako se pomešajo nekoliko z zemljo, dajo nam naj boljši mešanec. Ravno tako dobra je tudi dlaka, rogovje od živine, kar se dobiva pri usnjarjih.
Jože. Vse sem dobro razumel, samo to se mi ne zdi popolnoma primerno, da bi si moral kmet za gnojenje dobre tvarine v mestu ali od drugod naročevati.
Učitelj. Vi imate prav. Vsak kmet mora skrbeti, da si doma naredi dovelj gnoja za svoje gospodarstvo, ako ga' pa‘ za nizko ceno v mestu dobiti zamore, gotovo ga bode vsak rad vzel.
Župan. Ravno prav, da vem, kako veliko vrednost ima kri in drugi živinski odpadki. Moj brat je v mestu mesar, ki pa večidel živinske krvi in drugih odpadkov naravnost v potok zmeče. V kratkem ga hočem iti obiskat in prosit, naj mi vse odpadke zaklane živine hrani v jami ; pri priliki je bom odpeljal na svoje posestvo in v denar spremenil. Tako smo se naučili iz gnoja* denar delati. Lepa hvala vam gospod učitelj.	(Dalje.)
Domaoe stvari.
{Umrl) je 18 t. m. v malem semenišči Auton Marinič, iz Gonjač pri Šmartnem (v Ber-dih) ‘-edmošolec. Bolezen je bila osicer kratka, a silna, in jeni nasledki res žalostui, prežalostui. Za malo, toda rastočo oteklino na obrazu je o-semnajstletnemu mladeniču v krepkih miadosti-uih prsih utripljajoče srce nehalo biti — za večne čase. Človek še skoro nehoté spominja nazora starih Grekov i Rimljanov o smrti, vsled kojega Avrora mladost, ljubeča jo, odpelje iz objemov živečih. Tako naglo od sveta se pos-loviši je bil izmej najzmožnejših i najizvrstniših dijakov, ter vsled tega kakor tudi zaradi lepe, vzgledne nravi obče čislan i priljubljen. — Sprevod je bil drugi den o petih i ukljub neugodnemu vremenu lep, dejal bi sijajen i reden Udeležil se ga je ves gymnaziji mnogo bogoslovcev, da bi umrlemu poslednje štovanje, zadnjo ljubav stvorih.
V miličnici, kamor so truplo položili, bilo je marsikomu oko rosnato, Ginljiva nadgrobnica,
katero so umrlemu tovariši zapeli, i hripav ječeč glas nesrečnega očeta, slednjič jemajočega slovo od sina, ki nc sliši več jegovega joka, ne vidi jegovih bolestij — oboje je okolo stoječe ganilo, pretreslo, pobilo. — Ubogi oča, kako urno je stisnil vrv osodepolnega zvončeka v mrzle sinove roke, v slepem, goljufivem upu, da mu morda sopet oživi. Oh nij vedel, da pred njim leži mrtvo, neobčutljivo telo, kojemu je duša uže vzletela v nebesa v naročje vsemogočnega Očeta! Nij mislil, da uže gleda duša iz onega kraja doli na še po minljivem svetu tavajoče sorodne v duhu i krvi, ter da ne more razumeti, zakaj se jočemo po zemeljski cvetici, kojo je Bog le utrgal, da bi si jo ljubeč na svoje prsi pritisnil.
Naj Tc, umrli tovariš, obseva večni, sladki
mir!
(D it kjotske spremembe). — Umrl je 18 t. m. visoko častiti g. Martin Juvančic, župnik-dekan v Ločniku, častni kanonik itd. itd. Farni oskrbni postal je tamošnji 1. kaplan g. Jožef Kavčič in fara je razpisana do 1. aprila. — Umri je tudi č. g. Janez Leban, kurat naj Bačah 22. t. m. po kratki bolezni. C. g. Anton Cerv je postal začasni provisor izpraznjene kuracije, ki je razpisana do 30. marca.
(Za spominek dr. Hrasta) daruje g. Andr. Kravanja, kapi. v Biljani 1 gl. — Jušič duh. pri sv. Jvauu 1.50 gl.
(Prevzišeni nadškof) bodo v nedeljo 28. v mašnika posvetili g. četrtoletnika Fr. Cerva, ki bo imel novo mašo sredpostoo nedeljo na Št. Viški gori.
(„Sp. Veliki Teden“ itd.), ki ga je spisal g. prof. verstva Andrej Marušič, prišel je lansko leto za mnoge prepozno na svetlo. Tudi ni bilo mogoče razposlati ga po vseh slovenskih mestih. Letos se dobiva povsod, kakor kaže oznanilo v našem današnjem listu. — Kako je g. pisatelj s temi bukvami vernim Slovencem ustregel, povdarjali so lani, ra*en »Glasa,® časniki »Novice®, »Danica", »Slovenski Gospodar". Nekaj tiskarnih pomot je letos na zadnji strani pisatelj popravil. Lanski kupci dobivajo poprave v posebni dokladi, če se za-nje oglasijo. Kar se zlasti treh popravkov tiče, n.i straneh 46., 58. in 122., treba bukvoveze opozoriti, da na dotičnik mestih (v iztisih lani razposlanih) poprave prilepijo. Iztisi, ki gredo letos na prodaj, so že popravljeni. — Želeti je, da bi se duhovni in svetni verniki poprijeli pravilno pisanih cerkvenih knjig. V ta namen je »Vel. Teden® spisan ; sosebno pa zato, da bi se ljudstvo lože in rajše s. opravil Vel. tedna udeleževalo. Kako pust je v nekterih krajih Vel. teden, ker se ljudem še sanja ne o krasuih njega obredihi Pa tudi tam, kjer so ljudje zraven pri cerkvenih o-pravilih, brez bukev nič ne vedo, kaj duhovni delajo. — Tedaj, Slovenci, — kar smo Vam že lani rekli, ponavljamo letos: Sezite po »Velikem Teduu !u
(Ukazcljnlm kmetovalcem.) — Drugi tečaj predavanj in praktičnih poskušenj v sadjereji začel se bo mesca marca na tukajšui kmetijski šoli. Tega podučevauja se zamore jo vdeležiti tudi taki, ki uiso bili pričujoči v prvem tečaji. Vsi taki so vljudno vabljeni, naj ustmeno ali pa po listnici naznanijo svoj prihod slaviiemu vodstvu, ob svojem času bodo pismeno zvedili, kdaj se nauk prične.
To podučevanje je brezplačno in trajalo bo
tri dni zaporedoma. — Naj nihče ne zamudi tega podučevanja vdeležiti se, komur je le količkaj mogoče; če tudi so odločeni le trije dnevi, vendar bo slišal in videl vsak obiskovalec naj potrebnejše o sa jjereji in tudi sam poskušal.
(Naročnikom). Od večih strani nam do-bajajo pritožbe, da jim list redno ne dohaja, ampak da po dve tudi tri številke ob enem dobivajo. Posebno se odlikuje z natančnostjo neka pošta, ktere pa danes nočemo še imenovati. Ako se nerodnosti na raznih poštah ne odpravijo, bodemo pritožili se pri direkciji in pošte naznanili z imenom.	Opravuištvo.
— O M. Juvančič-u in o njegovemu pogrebu prih.; danas prepozuo.
, Umrli v Goriei od 22. do 26. feb.
Jože Kulot, 10 dni, božjast. — Eliza Špan-ger, 36 1. jetika. — Karol Pelizon, 10 1. voda v glavi. — Jernej Pavšič, 46 1. jetika. — Anten Frtnk 4 1. 6 m. plučno vnetje. — Ana Pancera, 4 mesce, božjast — Blaž Tumburuš, tkalec 28 1. jetika. — Karol Simonič, 5 1. angina. — Marija Mušič, vdova 80 1. starost. — Jožef Cerne, 1 1. 3 m. božjast. — Janez Batistič, 30 1. jetika.
Javna zahvala.
Vsem p. n. gg. profesorjem gimnazijskim, č. gg. bogoslovcem in dijakom, ki so spremili 19. febr. Antona Mariniča, sedmošoka in rejenca malega semenišča, na pokopališče k zadnjemu počitku, izreka v svojem in staršev imeni serčno zahvalo
Vodstvo
malega semeuišča.
Oznanilo.
PRI SEITZ4I V GORICI
Iso prišle lani — pa prepozno — na avello bukve: 1
Velika noč,
ali cerkvena opravia [tega svetega tosai |v latinskem in slotenskem jeziku, spravili za duhovne in pojasnili za ljudstvo.]
Sestavil
ANDREJ MARUŠIČ,
učit. verstva nac.k. gimn. v Gorici.
Na prodaj so pri založniku Seitz-uj v Gorici; — pri M. Gerber-ji, Gion-tini-u, Kkinmayer-ji &Bamberg-u, Ler-J her-ji in Ničinau-u v Ljubljani; -pri C. Tandler v Novem mestu; -pri Leyrer-ji v Mariboru:— pri Ber-J tschinger-ji & Klein-u, in pri Klein-mayer-ji v Celovcu. — Naročujejo se lahko tudi pri vseh drugih bukvarjih, aii pa naravnost pri žaložniku E. Seitz-u v Gorici za poštno podvzetje (Postnachn.)
Cena jim je mehko vezanim flj gld« 50 kr«) trdo vezanih cena] se ravna po tem, kakor so lepše in dražej ali pa manj lepo vezane.
Razpis učiteljskih služeb.
V sežanskem okraju se razpisujejo s tem učiteljske službe enorazrednic v šol. občinah III. vrste v Povirju, Gorjanskem, Nabrežini, in v šol. . obč. II. vrste v Mavhi-njah na Repnemtabru in Gabrovici.
Dohodki tih služeb so določeni v §§. 22, 30, in 33 dež. šol. postave 10. marcija 1870.
Prosilci naj vložijo svoje prošnje pre-
videne z dokazom učiteljske sposobnosti in dosedanjega službovanja, najdalje do 20. marcija t. 1. pri dotičnih krajnih šol. svetih. Prosilci, ki ne služijo v ‘tem okraju, naj vložiio prošnje po njim predpostavljenih šol. oblastih.
C. K. OKRAJNI ŠOLSKI SVET v Sežani 21. febr. 1875.
Z GOTOVIM VSPEHOM
rabi se
90T pravi
flLJIELM-ov
protiartritičen, proti revmatičen
čaj za čistenje krvi
v naslednjih boleznih :
1)	pri revmatičnem vnetji,
2)	pri protinu (gicht)
3)	pri boleznih podtrebušnih posebno pri takih,
ki veliko sedijo,
4)	pri povečanji in zaprtji jeter,
5)	pri spuščajin posebno pri ležajih,
6)	pri sifilitičnih boleznih,
7)	kot priprava pri rabi mineralnih vod v ime-
novanih boleznih,
8)	kot nadomestilo mineralnih vod proti nave-
denim boleznim.
Svari se pred ponarejanjem in sleparstvom !
Pri kupovanji naj p. n. občinstvo natanko pazi na mojo postavno zavarovalno marko in firmo, kar je na vsakem zavitku na zunanji strani razvidno, da se s ponarejanjem ne daja zaslepiti.
Pravi Viljelm-ov protiartritičen, protirevmatičen čaj za čistenje krvi dobiva se le iz prve mednarodne tovarne protiartritičnega, protirevmatičnega čaja za čistenje krvi v Neunkirchen-u pri Dunaju, ali v mojih po časopisih naznanjenih zalogah.
En zavitek v 8 oddelkov razdeljen, po zdravniškem naukazu pripravljen, z navodom, kako se rabi v raznih jezikih, velja 1 gld., kolek in pošiljatev 10 sold.
Da ima p. n. občinstvo veèò priložnost pravi Viljelm-ov protiartritični in protirevmatični čaj za či-?tenje krvi kupovati, naznani se, da se dobiva v Gorici v lekarnici A. Franzonita, v Trstu pri Serravallo-u.
Vel*;slavuo c. kr. namestuištvo v Trstu je f dekretom 14. augusta 1874 št. 9059 blagovolilo dovoliti občini Kobarid štiri trge na leto za vkupov&nje in prodajanje blaga in živine in sicer:
1.	dne 9. marča
2.	„ 13. junija
in ako te dni pride nedelja ali praznik, na sledeči delavni dan;
3.	prvi delavni dan po prazniku rojstva Device Marije 8. septembra
4.	pondeljek po zahvaljenci (predzadnjo nedeljo po binkoštih).
Županstvo v Kobaridu (Karfreit, Caporetto) dne 23. februarja 1875.
Št. 12
Oznanilo.
Vodstvo goriške zastavljavice, ustanovljene po grofu Jožefu Thurn-u, naznanja, da se bodo prodajale na javni dražbi dne 8. marca 1875 in po tem iste še ne rešene zastave, ki so bile IV četrt leta 1873 (to je: mesca oktobra,novemb. in decembra 1873) zastavljene.
V Gorici dne 15. februarja 1875.
Vodja J. Kumar.

Svetinja za napredek
'Svetinja za zasluge
f
h
G. KR. DVORNI ZVONAR, izdeljevalec strojev in raznoterega orodja pri gašenji ognja
V LJUBLJANI
priporoča p. n. cerkvenim predstojnikom in občinskim zastopom :
V brana zvonila
z vso potrebščino, kakor jarmi, ojni-ce, okovi. Zvon tudi 40 centov teže zamore en mož zvoniti ; dalje priporoča vse vrste
brizgalnic, orodja za gašenje, vodnjake, cerkvene svečnike
iz medenine, ventile, sravbe itd.
po ixaj nižji ceni.
Občinam in gasilnim društvom, da si zvonove in gasilno orodje lahko
omislijo, privolim plačevanje v obrokih.
[Diploma pripoznanja
[Diploma pripoznanjaj
\
I
a»
14 ttvetliilj
r
Lastnik in izdavatelj: A. LAKNER reete LUŽOVEC. Odgovorni urednik: KAROL K00IJANGÒ. — Tiskar: MAILING v Gorici.