LETO VIII	5. ŠTEVILKA
15. november 1999 Brezplačno!
lasi to
občanov občine Trebnje
D-V-OMESEC-N-IK
STEKLASOVA POHODNA POT
^Puristično društvo Šentrupert je konec I oktobra uspešno izpeljalo otvoritev 20 km
dolge Steklasove poti, po kateri se je na sončno soboto odpravilo kakih 300 pohodnikov. Glede na pestrost ponudbe organizatorji pričakujejo, da bo pot zanimiva skozi vse letne čase.
Ivan Steklasa seje rodil 10. oktobra 1846. leta v Prelesju. Iz domače doline se je odpravil v svet iskat znanja. Postal je profesor zgodovine. Navezanost na rodno dolino je pogojevala, da je več let zbiral dokumentacijo in 1913. v samozaložbi izdal Zgodovino župnije Šent Rupert na Dolenjskem, ki je neprecenljivi vir za raziskovanje bogate kulturne dediščine in zgodovinske tradicije šen-truperske mikroregije -imenovanje poti po njem je oddolžitev njegovemu spominu.
Steklasova pohodna pot se začenja v Šentrupertu.
Mimo Križevega pota in Vesele Gore vodi do gradu Škrljevo in skozi vasi Ravnik in Ostrež na podgorje Apne-
nika. Od tu se spusti v Koromandijo in povzpne na razgledni Okrog. Iz nižje ležeče Zadrage se spusti v še nižjo Drago in nato vzpne na Hom in Nebesa. Nada-
ljuje se mimo Ukenberka in Slevca na Viher in Hrastno. Od tu pa se spusti na Vrh, Kamnje in Poštaje ter zaključi v Šentrupertu. Pohodniki so na startu dobili lične zloženke Steklasova pohodna pot, katere izdajatelj je TD Šentrupert, izdajo deset tisoč izvodov pa je realiziral Studio 5 Mirna. Nekaj tisoč bo porabljenih za promocijo na zloženki navedenih sponzorjev, tri tisoč pa jih predvidevajo za sejem Alpe Adria. Med potjo lahko pohodniki dobijo pet žigov, ki si jih vtisnejo na za to določeno mestovzloženki. Organizatorji pričakujejo, da bo pot živela skozi vse leto. Vsaj dva pohoda pa bosta izpeljana organizirano -spomladi in jeseni.
Bojan Brezovar, predsednik TD Šentrupert, ki je precej naporov vključil v realizacijo Steklasove pohodne poti, je prepričan, da bo združevala velik del naravnih in kul-turno-zgodovinskih znamenitosti, verski turizem, tu-ristično-gostinsko ponudbo z vinskimi cestami, zmajarje, konjenike in lovce, tako da se bo vključevala v že tradicionalne letne prireditve: Gregorjev sejem, Cvičkarija, Zegnanje konj na Štefanovo in druge.
I.V.
Otvoritev Steklasove poti (z leve proti desni): Tone Pivec, podpredsednik Turističnega društva Šentrupert, Neda Gačnik, letošnja miss Slovenije, in dr. Marjan Rožič, predsednik Turistične zveze Slovenije, kije uradno odprl pot. (Foto F. Boršnar)
Pohodniki različnih starosti so se dobre volje odpravili na20km dolgo pot. (Foto F. Boršnar)
1. NOVEMBER - praznik, ki naj združuje žive v pozitivnem odnosu do pokojnih Ali ne pomeni tisoče prižganih sveč tudi naše upanje v bolj strpni jutri?
> CL v

NOVA GOSTILNA - NOVO IME		
Dne, 25. oktobra 199, sta Joži in Marjan Šeligo na mestu, kjer je več kot 100 let stala poznana gostilna »ŠPRINGER«, odprla vrata nove gostilne in pizzerije. Z	gradnjo sta pričela 1. marca tega leta, ko so stroji porušili njuno gostilno »ŠPRINGER«, ki kljub slovesu dobre domače gostilne, ni bila več kos sodobnim zahtevam po urejenem	poslovnem prostoru. Novi objekt, katerega je po zamisli arhitekta Metoda Prijatlja iz Ljubljane zgradilo GPG TEHNIKA iz Dol. Kamene, je v enakem arhitektonskem /nadaljevanje na strani 4/
SELA PRI ŠUMBERKU SE PREBUJAJO
F^rojekti CRPOV (Celostni razvoj podeželja) so se v življenje vasi I občine Trebnje že močno vrasli. Po tem, ko so z bavarskimi sredstvi oživili Malo in Knežjo vas, se danes ti jorojekti izvajajo v Šentrupertu, na Čatežu, ponovno v Knežji vasi in tudi v KS Sela pri Šumberku. Vendar to seveda ni edino, kar se dogaja v tej krajevni skupnosti, ki šteje okoli 300 prebivalcev in več kot 230 volilcev.
Predsednik sveta KS Sela pri Šumberku Alojz Struna nam je povedal, da je letos KS ob sodelovanju občine in krajanov obnovila in asfaltirala lokalno cesto proti Zavrhu (pri lokalni cesti prispeva KS 10	Cakalmica s črpalko za vodo
odstotkov vrednosti, ostalo pa občina) in 700 metrov krajevne ceste (občina sodeljuje s 30 odstotki)
do edine domačije v Srebotnicah. Struna je poudaril, da so ceste v KS življenjskega pomena za to, da bi KS še bolj zaživela in se odprla tako vikendaškemu kot ostalemu turizmu, predvsem pa dobre ceste korenito spreminjajo življenje na vasi. Dejal je tudi, da prebivalci veliko pričakujejo tudi od nove avtoceste, ki se bo zaenkrat zaključila pri Biču, saj bo to pomenilo, da bo ta krajevna skupnost od Ljubljane oddaljena le še dobrih dvajset minut. V veliki meri zaradi tega pričakujejo, da bodo njihove vasi in domačije postale še bolj zanimive za počitniški in
_. ..	.	/nadaljevanje na strani 2/
Otvoritev ceste v zaselek Srebotmce
USTANOVITELJ: Občina Trebnje, Goliev trg 5, Trebnje/ IZDAJATELJ: Občina Trebnje, Goliev trg 5, Trebnje/UREDNIŠKI ODBOR: Ivanka Višček (glavna in odgovorna urednica), Franc Hribar, dipl. ing. Ana Moder, Štefan Pepelnak, Dušan Zakrajšek, ing. Anton Zaletel in Marjan Zupančič/IZDAJATELJSKI SVET: dr. Marjan Peter Pavlin (predsednik), Janez Slak in ing. Alojzij Metelko/Lektorica: Ivanka Višček/Oblikovanje in prelom Printel, Marko Bukovec s.p./Tisk: Utrip d.o.o., Brežice/Naklada: 5900 izvodov, ki se razdeli brezplačno vsem gospodinjstvom in podjetjem vobčini Trebnje. Na podlagi Zakona o DDV (Ur. list RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po 8 % stopnji.
KRAJEVNE SKUPNOSTI
VAJA TREBNJE 99 JAVNI RAZPIS
A .novembrajebilaob17. jOgUri uspešno izvedena ™ vaja Trebnje 99, v kateri so sodelovali: ekipa za tehnično reševanje Prostovoljnega gasilskega društva Trebnje, medicinsko osebje Zdravstvenega doma Trebnje, pripadniki oddelka prve pomoči Civilne zaščite občine Trebnje in policisti Policijske postaje Trebnje.
Vaja je predpostavljala prometno nesrečo osebnega vozila z vlakom na zavarovanem železniškem prehodu pri mlekarni, Temeniška pot 1. Nepazljiv voznik osebnega avtomobila je kljub signalu zapeljal na progo, kjer ga je zadel potniški vlak, ki je peljal v smeri proti Novemu mestu. Vlak je avtomobil še nekaj metrov rinil pred seboj, nato pa ga je odbilo od proge. V vozilu
sta bili dve odrasli osebi, obe ranjeni. Zaradi napake na električni napeljavi je prišlo do vžiga avtomobila, zato so člani ekipe za tehnično reševanje PGD Trebnje prikazali gašenje s pomočjo impulzne tehnike. Vaja je bila izvedena z namenom, da se preveri usposobljenost sodelujočih, sodelovanje posameznih enot pri reševalni akciji in preizkusi novo opremo enote za tehnično reševanje PGD Trebnje. Glede na to, da so vsi zadolženi ustrezno in dovolj hitro ukrepali, je vaja Trebnje 99 uspela. Pritegnila je tudi precejšnjo medijsko pozornost, hkrati pa se je zbralo precej obiskovalcev, ki so bili priča usklajeni in dovolj hitri akciji, kar daje ljudem zaupanje ob morebitnih nesrečah.
I.V.
HITRA AKCIJA
redi septembra se je zrušil leseni most, ki povezuje zaselek Ku-kenberk z mestom Trebnje. V sodelovanju krajanov s KS Trebnje in Občino Trebnje je bila izvedena hitra in učinkovita akcija. V enem mesecu je bil most že usposobljen, sam projekt je bil narejen v tednu, tri tedne pa je bilo potrebno za sušenje mostu. Jože Pucelj, krajan tega zaselka, je povedal, da je bil 40 let star most predviden za sanacijo. Krajani so upali, da bo zdržal, dokler ne bo jasno, kako bo s traso avtoceste. Ker do zaselka vodi le ozka pot, so krajani (le 4 gospodinjstva) že lani pričeli z utrditvijo cestišča.
Potrebno je bilo navoziti precej gramoza. Ker so sedaj prišli do betonskega mostu, obstaja upanje, da bo tudi do tega zaselka položen asfalt, saj preko starega lesenega mostu stroji za polaganje asfalta ne bi zapeljali.
Jože Pucelj se v imenu krajanov Kukenberka zahvaljuje KS Trebnje, zlasti tajniku Ivanu Zajcu, in Občini Trebnje, posebej Velečiču, in Vodnemu gospodarstvu za uspešno organizacijsko in finančno pomoč. Poudaril je še, da sta tako KS Trebnje kot Občina Trebnje tudi v preteklosti prisluhnila temu zaselku, da so prišli do vodovoda in telefona.
I.V.
KRAJEVNA SKUPNOST TREBNJE VABI
NA ZBOR KRAJANOV O UREDITVENEM NAČRTU CENTRA MESTA TREBNJE
v četrtek, 18. novembra 1999, ob 18. uri v Kulturnem domu Trebnje.
Spoštovani krajani in krajanke!
Naj nam ne bo vseeno, kako urejeno bo naše mesto jutri in kako bomo v njem živeli mi in naši otroci. Pričakujem, da se boste zbora krajanov udeležili in da se boste znali pravilno odločiti za razvoj in napredek našega mesta.
predsednik Sveta KS Trebnje Stane Sitar
Na podlagi 10. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št.22/98) in 2. člena Pravilnika o načinu vrednotenja športnih programov v občini Trebnje (Uradni list RS, št.54/99) Občina Trebnje (v nadaljnjem besedilu: občina) objavlja
JAVNI RAZPIS
za zbiranje prijav za sofinanciranje programov na področju športa v letu 2000.
Pravico do prijave na javni razpis za sofinanciranje športnih programov imajo športna in ostala društva, šole, VVZ in podjetja, ki v svojih programih izvajajo športne aktivnosti in izpolnjujejo naslednje pogoje:
a)	da izvajajo program javnega interesa - nacionalni program športa v RS,
b)	da imajo organizirano vadbo, v katero je vključenih najmanj 20 aktivnih - stalnih članov po skupini,
c)	da imajo zagotovljene materialne in kadrovske pogoje za izvajanje programa športa,
d)	da imajo urejeno evidenco o članstvu in o plačani članarini,
e)	da letno dostavljajo podatke o realizaciji sklenjene pogodbe.
I.	Zbiramo prijave za sofinanciranje programov na področju športa in sicer za naslednje vsebine:
1.	Šport otrok, mladine in študentov:
-	športni program Zlati sonček,
-	program" Naučimo se plavati",
-	šolska športna tekmovanja,
-programi redne vadbe.
2.	Vrhunski in tekmovalni šport:
2/1 Vrhunski posamezniki:
-	program cicibanov, mlajših in starejših dečkov in
deklic,
-	program mladinskega in zveznega razreda, perspektivnih športnikov in športnikov mednarodnega in sve-tovnega razreda. 2/2 Vrhunske ekipe:
-	programi ekip, ki tekmujejo v državnih ligah.
2/3 Tekmovalni šport:
-	programi skupin v športnih društvih, ki redno vadijo in se udeležujejo tekmovanj na nižjih nivojih.
3.	Športna rekreacija:
-	programe za izvajanje športne rekreacije v športnih društvih,
-	rekreativna tekmovanja na ravni občine ali več občin.
4.	Šport invalidov in upokojencev:
-	program športa invalidov in upokojencev.
5.	Promocijska dejavnost:
-. vrhunske športne prireditve,
-	.organizacija meddruštvenih tekmovanj.
6.	Priznanja športnikom in športnim delavcem:
-	proglasitev športnika leta,
-	priznanja športnim delavcem.
7.	Strokovno izpopolnjevanje:
- sofinanciranje programov stroškov šolanja strokovnih kadrov,
-	financiranje dogovorjenih študijskih programov študentov Fak. za šport.
8.	Športni objekti (investicijsko vzdrževanje):
-	adaptacija in rekonstrukcija objektov in športnih naprav,
-	posodobitev objektov in športnih naprav,
-	racionalizacija stroškov (ekološki, tehnični in tehnološki vidik),
-	ostala dela, ki so nujna za nemoteno izvajanje dejavnosti in niso predmet tekočega vzdrževanja.
Okvirna vrednost programov športa za leto 2000 je 18.600.000 SIT.
II.	Razpisna dokumentacija je na voljo deset dni po objavi razpisa. Prevzamete jo lahko proti plačilu 2.000 SIT na ŽR: 52120-630-40206 Občine Trebnje s pripisom "Šport - razpisna dokumentacija", na Oddelku za družbene dejavnosti, Občina Trebnje, Golievtrg 5.
III.	Merila in pogoji so sestavni del razpisne dokumentacije.
IV.	Podrobna pojasnila in druge informacije dobite na Oddelku za družbene dejavnosti, Občina Trebnje, Goliev trg 5, Trebnje. Kontaktna oseba je g. Hrenk, telefon: 068/3481-133, fax 068/ 3481-131, med 8 in 10. uro.
VI.	Izvajalci morajo prijaviti programe obvezno na prijavnem obrazcu, ki je sestavni del razpisne dokumentacije in priložiti dokazila iz 1. točke razpisa (od a do e).
VII.	Izvajalci športnih programov pošljejo prijavo do 30.11.1999, na naslov: Občina Trebnje, Oddelek za družbene dejavnosti, Goliev trg 5, 8210 Trebnje, z oznako na ovojnici " Javni razpis za šport 2000".
XI. Izbrani izvajalci športnih programov bodo po sprejetju proračuna Občine Trebnje za leto 2000 pismeno obveščeni o odobrenih sredstvih in povabljeni k podpisu pogodbe za izvedbo programa športa.
OBČINA TREBNJE
Sela pri Šumberku se prebujajo
/nadaljevanje s 1. strani/
vikendaški turizem, pa tudi za stalno naselitev, saj je vse močnejši trend selitve iz velikih mest na deželo.
Predsednik sveta CRPOV Peter Trunkelj.pa nam je povedal, da so v KS Sela pri Šumberku prvo iniciativo za kandidiranje za sredstva CRPOV podali krajani leta 1995,1996 so se uvrstili v razpis in dobili sredstva za izvedbo projekta, v letu 1998 pa so zastavili obnovitev centra vasi Sela pri Šumberku in postavitev avtobusne postaje za šoloobvezne otroke ter informacijskih panoramskih tabel. V centru vasi so tako po starih načrtih obnovili vaški vodnjak, postavili veliko črpalko, obnovili še dve (eno v Podšumberku) in postavili malo lično avtobusno postajo v vasi. Nedavno so svečano zaključili prvo leto izvajanja projekta, kratke prireditve pa so se udeležili: župan občine Trebnje Ciril Pungartnik, direktor občinske uprave Janez Slak, predstavniki izvajalcev VGP Novo mesto in drugi, kot strokovni sodelavec v projektu pa tudi predstavnik Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Dušan Štepec, ter številni krajani. Štepec je med drugim dejal, daje ureditev starih vodnjakov v vasi Sela in v vasi Podšumberk urejen po vseh zahtevah varstva kulturne dediščine in je primer, kako je možno dobro sodelovanje zavoda in krajanov.
Da pa znajo krajani resnično poskrbeti za pravo proslavo, se je izkazalo tudi ob otvoritvi nove ceste do domačije Franca Strmca v zaselku Srebotnice, kjer so pripravili pravo veselico s harmonikašem, ki je trajala vse tja do jutra.
KS Sela pri Šumberku čakajo še številne naloge, urediti bo potrebno vodovod do še 4 domačij brez vode, pospešiti bi morali agromelioracijo, še bolj s svojimi izdelki nastopati na ljubljanski tržnici, pa tudi okrepiti iniciativo domačinov, saj se zavedajo, da bodo skupaj lahko bistveno in še več naredili, (tb)
Nova črpalka v središču Sel
CIK TREBNJE
Delavnice bodo organizirane praviloma ob torkih od 9.00 do 12.00 ure. Za člane UTŽO bodo brezplačne. Izvajale se bodo v predavalnici Centra za izobraževanje in kulturo Trebnje z naslednjimi vsebinami: Ohranimo zdravo srce in ožilje, Izdelava čestitk in voščilnic, Arheologija, Komuniciranje in osebna rast, Zdravo življenje z aktivno rekreacijo, Motivacijski trening s tehniko pozitivnega mišljenja, Kaj nam govori in svetuje ozvezdje, ali znamo sprejemati njihova sporočila, Preprečevanje raka na dojki in rodilih pri ženskah ter prostati pri moških, Vodni vrtovi, Kako premagati prehladna obolenja, Zelenjavni vrt, Kako pomagamo vnukom pri učenju.
Majhne stvari ne pomenijo veliko; pomenijo vse.
Popravek k članku KS Trebnje
V pretekli številki Glasila občanov je urednica zapisala kritiko na račun vzdrževalca javne razsvetljave v Trebnjem. V kasnejših razgovorih se je pokazalo, da so dejansko težave z vzdrževanjem in sanacijo javne razsvetljave, toda ne na račun pogodbenega izvajalca, ki se trudi napake odpravljati, ampak zaradi slabega stanja v preteklosti, deloma pa tudi zaradi malomarnega ravnanja posameznikov v nekaterih delih mesta.
I.V.
KRAJEVNE SKUPNOSTI
120 let OŠ in 20 let VVE v
Velikem Gabru
% # tem letu se izteka m# častitljivih 120 let od W začetkov osnovnega šolstva v Velikem Gabru in 20 let delovanja VVE v kraju. V počastitev obeh jubilejev so na šoli in v vrtcu že v prejšnjem šolskem letu potekale številne dejavnosti, ki smo jih sklenili v oktobru z izidom zbornika, razstavo in slovesno kulturno prireditvijo.
V zborniku smo prikazali zgodovino osnovnega šolstva, objavili pogovore z upokojenimi delavci šole in izbor spominskih pripovedi nekdanjih učencev. V zaključku smo ujeli še utrip iz sedanjosti s prikazom dejavnosti, za katere se lahko učenci odločajo po lastni izbiri in jih tudi osebno zanimajo in veselijo. Gradivo smo popestrili s številnimi fotografijami. Izid tako bogatega zbornika so finančno podprli sponzorji.
8. oktobra je bila v telovadnici šole pestra kulturna prireditev. Za slovesen začetek so poskrbeli člani Pihalnega orkestra občine Trebnje z dirigentom Igorjem Tršarjem. Za njimi so nastopili vedno prisrčni malčki skupine Medvedki. Kulturni program so obogatili dramski prizorčki, v katerih so učenci predstavili del projekta o starih obrteh, smešnice iz šolskih klopi in
Takole so nam pripovedovali
Smetiščnega muca Svetlane Makarovič. Članice literarnega krožka so spretno povezale spomine svojih dedkov in babic z načinom šolanja da-nes. Vmes smo prisluhnili zvokom Orffovih instrumentov, klavirja in trobente, več pesmi pa je zadonelo iz grl otroškega in dekliškega pevskega zbo-ra. Številne obiskovalce je pozdravila ravnateljica šole Marija Mežnaršič, za njo pa so spregovorili še Ivan Mirt, predstojnik OE Zavoda za šolstvo Novo mesto, trebanjski župan Ciril Pungartnik, Janez Slak, direktor občinske uprave in nekdanji učenec naše šole, in predsednik KS Veliki Gaber, tudi domačin, Marjan Anžlovar. Govorniki so pohvalili dejavnosti in dosežke učencev in delavcev šole in zgledno sodelovanje s krajem. Občinska predstavnika pa sta obljubila tudi skorajšnjo razširitev šole, ki zaradi prostorske stiske res že poka po vseh šivih.
Po prireditvi smo vse povabili na ogled razstave o zgodovini šolstva v kraju, prikaz dejavnosti, ki na šoli potekajo danes, in ogled likovnih izdelkov malčkov in učencev. Vse pa je čakala tudi obilica kulinarič nih dobrot, ki so jih pripravile šolske kuharice in gospodinje Aktiva kmečkih žena.
Olga Podpadec
»Učash je blu use, čist use drgač. Je blu pa Ipu, k sma bli mladi. U šula sploh nej blu mus hodt. Če je blu dama dost dela, sma bli lahku kar dama. Kašn učiti je biu še vesel, če nas je blu bi mau. Pasebnu takat je biu dobre vole, k sa ta nagajiv mankal. N, pa sej nagajat se nesma upal kaj dast, k je bil učitel tuk hud. Če s kej ušpiču, si jh takoj dabil pa prsth al pasi mogujtklečatukot.«
»Mi nesma imel tuk zvesku pa knig pa druge rapatije taku k dns. Ot kraja sma s kamnčkom pa tablcah pisal, z gobca pabrisal, pa spet kaj na nou namalal. N, ksnej sma mel pa peru. Tinta sma pa kar sami delal. Ot tistga grmuja, kaščičevja, sma plavh jagat nabral, stisnli, pol pa peru u barva pamakal pa pisal. An zvezk al pa dva sma narveč imel. An sa jh karzaškommnasil.«
Male sive celice
V sredo, 27. oktobra 1999, smo se predstavniki učencev 6.a in b razreda OŠ Veliki Gaber odpeljali v Šentjernej, da bi se pomerili na predtekmovanju za televizijsko oddajo Male sive celice. Spremljala sta nas naša razrednika in mentorja Olga Podpadec in Jože Kocjan.
Po pozdravnih besedah so nas razdelili po učilnicah. Vsaka ekipa je morala v dvajsetih minutah rešiti težak test. Sledil je odmor za malico. Avtorja knjige in kviza Male sive celice Marjan Skvorc in Darko Hederih sta v tem času popravila teste. Prve štiri ekipe so se med seboj pomerile še na odru. Tokrat so bila vprašanja lahka.
Nismo bili zmagovalci, uvrstili pa smo se kar dobro. Bili pa smo edini predstavniki iz trebanjske občine. To pa je tudi nekaj!
Tomaž Lavrih, 6.a razred OŠ Veliki Gaber
NA OBISKU V DOMU STAREJŠIH OBČANOV
I čenči vseh treh I oddelkov prvega raz-reda OŠ Trebnje so pod vodstvom razredničark v petek, 8. oktobra 1999, obiskali stanovalce doma starejših občanov v Trebnjem. Prvošolke in prvošolci so za oskrbovance in njihove negovalce pripravili program. Navdušili so jih s svojim petjem, zastavljanjem ugank in obdaritvijo. Vsak izmed stanovalcev doma je dobil rumeno papirnato sončnico, ki so jih posebej zanje narisali otroci. Podarili so jim tudi veliko zgibanko v obliki hiše. Prisotni so bili tudi vsi zaposleni. Skupaj so peli znane pesmi in se zabavali. Nekateri oskrbovanci so se še posebej vživeli, se z otroki pogovarjali in jim zastavljali uganke. Prvošolce so v domu lepo pogostili in jih povabili, naj zopet pridejo. Otroci si ponovnega srečanja želijo in tudi učiteljice menijo, da so taki obiski za otroke zelo pomembni, saj se ob tem učijo spoštovati starejše in drugačne ljudi.
Aida Murčehajič, 8. e
OŠ Trebnje
Rada ima rože
Konec avgusta so predstavniki Rdečega križa obiskali Amalijo Žen, Temeniška pot 1, ki je stopila v 93. leto starosti. Še vedno se rada sprehodi po vrtu, nabere šopek ter ga podari. Tako je s cvetjem že dvakrat krasila v Domu starejših občanov.
Dobra letina
Kar nekaj upokojencev se je pohvalilo z izredno dobrim pridelkom povrtnin. Tako je bila vesela upokojenka Cirila Maraž, ki ji je uspel zlasti paradižnik. Teža največjega sadeža je krepko presegla kilogram.
Tudi Simonič Darinka se je pohvalila z lepimi in obilnimi paradižniki (na sliki). Razlog za njen uspeh, kot meni sama, so sadike z Gorenjske, ki jim tako zelo prija dolenjski zrak.
Rezka Majer
Skupaj zapojmo
V	ponedeljek, 12. oktobra, je mešani pevski zbor KUD Zlata jesen v Domu starejših občanov izvedel program domačih pesmi. V petje so se vključili tudi stanovalci. Moram povedati, da je to dom prijaznih ljudi. Poklepetala sem z Ivanom Smukom, ki se prav dobro počuti. Velikokrat se odpravi na obisk k mami, ki živi v bloku.
V	domu živi tudi moja sestra Justina, ki je nepokretna in ne govori, ker je bila že dvakrat prizadeta od kapi. Vsakodnevni obiski, domače okolje in prijaznost pa njeno zdravstveno stanje izboljšujejo.
Rezka Majer
Ivan Smuk: "Je kdo rekel, da življenje ni lepo?"
Jože Gabrijel je že več kot
sedem let zaradi amputacije nog privezan na invalidski voziček, zato v lepem vremenu dneve pogosto preživlja ob pogledu na cesto. Tako lažje pozabi na težave in na delo na kmetiji, ki v celoti sloni na ženi Julki.
KAMERA ODKRIVA
znake za kraje so lahko zelo različne, razen standardnih najdemo I 1 zlasti za vinske gorice, ki jih je v naši občini mnogo, tudi izvirne, prijetne, kakor je pred vinsko gorico Krivica pri Čatežu. Mislim, da deluje precej drugače kot zarjavela oznaka za Trebnje na eni od vpadnic v samo mesto.
NOVA PRIDOBITEV ZA TREBELNO
% # soboto, 30. oktobra, \a so na Trebelnem W svečano odprli mrliško vežico, ki so jo zgradili v dveh mesecih.
Za izvajalca gradbenih del so na razpisu izbrali Komunalo Trebnje, za strešno konstrukcijo, krovska in druga dela pa je poskrbel Svet KS. Gradnjo mrliške vežice so podprli s krajevnim samoprispevkom, pričakujejo pa tu-
župan Ciril Metod Pungartnik, ki je pohvalil organizatorje za tako hitro in uspešno akcijo, hkrati pa izrazil pričakovanje, da bodo svetniki tudi ta projekt finančno podprli pri sprejemu proračuna za prihodnje leto. Prijetno jesensko predpraznično popoldne je številnim obiskovalcem polepšal mešani pevski zbor, iz otroških grl učencev podružnične šole Trebelno pa so zazvenele

Učenci podružnične šole Trebelno med nastopom.
di pomoč Občine Trebnje. Vežica je zelo zgledno narejena, uredili so tudi okolico in parkirni prostor. Zasluge za naložbo, realizirano v tako rekordnem času, ima predvsem predsednik KS Trebelno s svojimi sodelavci, ki že dela načrte za naprej. Tako že razmišljajo o večnamenskem domu.
Na otvoritvi je spregovoril tudi
nekatere zapete oz. deklamirane pesmi. Po blagoslovu "vežice in križa v njej, ki ga je opravil mirnski dekan Janez Petek skupaj s še tremi dekanijskimi duhovniki, je predsednik KS Trebelno Janez Cvetan vse navzoče povabil na ogled vežice, nato pa na pogostitev, ki so jo pripravili domačini.
Med pozdravnim nagovorom predsednika KS Trebelno, Janeza Cvetana, v ozadju mešani pevski zbor Trebelno in dekanijski duhovniki.
CENIK
oglasov, reklam in zahval v Glasilu občanov
Glasilo občanov izhaja v nakladi 5900 izvodov. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in ustanove v občini Trebnje. Prizadevamo si, da bi izhajal kot mesečnik (15. v mesecu). Priporočamo oglaševanje v našem glasilu, kot novost pa smo uvedli tudi objavo zahval.
MALI OGLASI
V obsegu do 20 besed stanejo 1500 sit, do 40 besed pa 2800 sit.
REKLAME
Cena za celo stran je 72000 sit, za 1/2 strani 43200 sit, za 1/4 strani 25920 sit, za 1/8 strani 15500 sit in za 1/16 strani 9330 sit.
Navedene cene so za notranje črno-bele strani, oglas v barvi (na prvi ali zadnji strani) pa je 100% dražji. V okviru zakupljenega prostora se lahko objavljajo tudi članki, ki reklamirajo določeno dejavnost oz. izdelek.
Letni sponzorji imajo 30% popusta.
ZAHVALE
V velikosti 1/16 strani stanejo 12000 sit.
V cene je vračunan DDV.
Navedene objave plačate ob naročilu oz. po izstavitvi računa na ŽR Občine Trebnje 52120-630-40206 s pripisom ZA GLASILO OBČANOV.
Tako zbrana sredstva so namenjena izboljšanju kvalitete občinskega glasila.
AKTUALNO
IZBOR NAJBOLJŠEGA POLICISTA
II II inistrstvo za notranje zadeve je v llfl medijih objavilo akcijo za naj-I V I boljšega policista v Sloveniji in sicer v dveh kategorijah:
1.	za vodje policijskih okolišev
2.	policisti in kriminalisti - tisti, ki v odnosu z ljudmi ob prekrških ukrepajo.
Policiste so ocenjevali po strokovni plati, upoštevali pa so tudi število javnih glasov. 2. novembra je bilo ocenjevanje po upravnih
enotah zaključeno.
1. mesto v 2. kategoriji je v novomeški policijski upravi zasedel Trebanjec Srečko Falkner, v republiškem merilu pa si je pridobil odlično 3. mesto.
Srečko Falkner je enajst let policist v Novem mestu. Na vprašanje, kaj pomeni biti najboljši med operativci, je povedal, da on sicer ljudi kaznuje, a pošteno. Pri njegovem delu se mu zdi zelo pomembna vljudnost.
MED VINSKIMI GRIČI
% S soboto, 30. oktobra, je \S Vinogradniško-turis-W tično društvo Čatež organiziralo že 4. tradicionalni pohod Čatež - Debeli hrib. Prijetna sobota in kakih dvesto pohodnikov, ki sp bili veseli take sprostitve. Čateški vinogradniki sicer organizirajo pohode po treh pohodnih poteh. Poleg že omenjene še v smereh: Čatež - Zaplaz -Zagrič - Tržišče - Čateška
gora - Obolnar-Čatež;_druga možnost pa je od Čateža preko Krivice do Trebanjskega Vrha mimo Ravnikarjeve zidanice nazaj na Čatež.
Pri pohodu od Litije do Čateža pa na cilju sodelujejo s stojnico, na kateri ponujajo najboljši mošt, ki ga predhodno izberejo, ter druge domače specialitete.
Dobimo se na naslednjem pohodu na Štefanovo.
NOVA GOSTILNA -NOVO IME
/nadaljevanje s strani 1/
slogu, kot je bila stara Šprin-gerjeva gostilna, in je v središču Trebnjega ohranil videz starega meščanskega središča, s poudarkom na dediščini preteklih generacij. Poleg gostilne, katere ponudba sloni na vedno bolj priljubljeni pristni domači prehrani, sta investitorja in lastnika v mansardnem delu odprla tudi pizzerijo s krušno pečjo. Na otvoritvi obeh pos-
lovnih prostorov je bilo veliko ljudi vseh generacij, tako mladih, ki so poznali in radi zahajali v »Špringerco«, svoje simpatije pa sp prenesli na novo gostilno »ŠELIGO«. Svoj prispevek k prisrčni otvoritvi pa so pridali tudi godbeniki Občinskega pihalnega orkestra pod vodstvom prof. Igorja Teršarja in župan občine Trebnje g. Ciril Pungartnik.
Joži in Marjan Šeligo sta slovesno odkrila novi napis Šeligo in s tem odprla gostilno. (Foto F. Boršnar)
ZA SREČNEJŠO JESEN KOSTNICA V GORENJEM ŽIVLJENJA	MOKRONOGU________
d nedelje, 10. oktobra, ko so I J se v trebanjski župnijski cerkvi srečali ostareli in bolni, je minilo kar nekaj tednov. Druženje je bilo tako prijetno, da si nedvomno zasluži zapis tudi na straneh občinskega glasila.
Nebo nad župnijsko cerkvijo, kjer so se ob 14. uri zbrali starejši in bolni iz trebanjske župnije, je bilo modro, obsijano s soncem, in le rahel veter, ki se je poigraval z listjem, je šepetal o tem, da je jesen neizogibno tu.
Vabilu "Da bi bila jesen človeškega življenja bolj srečna", ki smo ga preko pošte poslali na vsa gospodinjstva, se je odzvalo več kot sto bolnikov in starejših. Nekateri so
prišli sami, drugi v spremstvu sorodnikov, tiste iz doma ostarelih pa smo na srečanje pripeljali sodelavci Karitas.
Po maši, ki jo je daroval stolni kanonik in biseromašnik Melhior Golob, so sodelavci Karitas vse prisotne povabili še v župnišče. Ob okusnem pecivu trebanjskih gospodinj in petju cerkvenega pevskega zbora, so se lica zjasnila, vsaj za nekaj časa so udeleženci pozabili na vsakdanje skrbi in težave.
Prav bi bilo, da bi se z bolnimi in starejšimi srečali večkrat v letu, saj nas čas, ki ga preživimo skupaj, pripravlja na bogato jesen življenja. Za župnijsko Karitas E. P.
»POLKA? NE, HVALA!«
oje Robert Šket odšel v Ameriko, mu je bilo 17 I %let, takrat si nobeden ni predstavljal, da bo tam tudi ostal. Sedaj je star 24 let, v teh osmih letih je tam opravil zadnji letnik gimnazije, fakulteto, se pri 22 letih zaposlil in postal direktor financ pri podjetju, ki se ukvarja z nepremičninami. Poleti se je oženil in se z ženo, kadar imata čas, zavrtita v ritmu slovenskih pesmi.
V Folklorni skupini Kres v Clevelandu pleše štiri leta. »Preden sem šel v Ameriko sem bil ves lesen, kar se tiče plesa seveda. Še manj pa so me ogrevale narodno zabavne pesmi« se ob spominih nasmeje Robert. »Tu je čisto drugače,« pravi, »ples je ena izmed stvari, ki me povezujejo s Slovenijo«.
Septembra je Folklorna skupina Kres priredila Večer narodnih in umetnih plesov. Prek sto plesalcev je nam, obiskovalcem, pričaralo pravi slovenski večer. Predstavili so vse slovenske pokrajine, s plesom, nošami, običaji. Vsako pokrajino so predstavili
posebej, najprej v besedi in sliki, nato še s plesom. Bučni aplavz so poželi najmlajši plesalci, stari od pet do osem let. Dvorana Slovenskega narodnega doma v Clevelandu je bila nabito polna. Takrat se človek šele zaveda, koliko nekomu pomeni kulturna tradicija in povezava z matično deželo. Po predstavi, ki je trajala dve uri, je igral še ansambel Veseli godci. Staro in mlado se je vrtelo v ritmu polke in valčkov. »Lepo, kajne, a nismo bili dobri?« me sprašuje. »No, moram iti zaplesat še vsaj kakšno polko, za boljše spanje.« In že odhiti plesat.
Kres je bil ustanovljen leta 1954, se pravi, da deluje že 45 let. Na ta način Slovenci v Clevelandu ohranjajo našo kulturo, naš jezik. Mladi z veseljem plešejo tradicionalne plese, nosijo slovensko narodno nošo, govorijo slovensko. Skoraj ne morejo verjeti, da v Sloveniji ni veliko folklornih skupin. »Mi bomo zagotovo še naprej veselo plesali, tudi polko«, še doda Robert.
Valerija Šket
Na stiki: Robert Šket, prvi z desne. (Foto V. Šket)
IJPostnice so postavljali na pokopališčih ob I %župnijskih cerkvah, najraje na južni strani in če je le zemljišče dopuščalo, pogosto v strm breg, da so bile tako v spodnjem delu vsaj z
ene strani vkopane v zemljo. Obsegajo namreč dva prostora drugega nad drugim. V spodnjem so shranjevali kosti, ki so prišle na dan ob prekopavanju grobov, v zgornjem pa je bila kapela, navadno posvečena sv. Mihaelu. Zaradi njihove nenavadne stav bne zasnovi so jih v pre teklosti mnoc imeli za po ganske tem pije ali Židov ske sinagoge kasneje pa si jih oblikovni primerjali :
Kristusovih grobom v Je ruzalemu, ki ji bil prav v ro manski dobi križarskim, vojnami v
središču zanimanja krščanskega sveta. Slovenija se uvršča med tiste srednjeevropske dežele, ki so bile z romanskimi karnerji najbolj bogate. Na žalost so se v celoti ohranile le tri: poleg te v
vek s križem. S pločevino je pokrita tudi nižja streha apside. Spodnji obokani prostor, v katerem so shranjene kosti, ima samo eno, proti cerkvi obrnjeno manjšo odprtino, katere ostenje je zloženo iz žaganih blokov lehnjaka. Zgornji prostor kapele je obokan s sferično kupolo, ki je v koncentričnih krogih zložena iz kosov lehnjaka. Med leti 1335 in 1372 je bila kupola po zaslugi gospodov Svi-benjskih, ki so imeli v zastavi bližnji grad Gorenji Mokronog, dopolnjena s križno potekajočimi rebri močnega pravokotnega prereza s posnetimi robovi, ki slone na močnih kockastih konzolah s poševno odrezanimi stranicami. Po dve nasprotni konzoli imata motiv dvojne vodoravne palice,
ostali dve pa sta členjeni s trojnimi vodoravnimi grebeni trikotnega profila. Vzor za tovrstno obočno shemo je prišel iz župnijske cerkve v Svibnem, kjer so leta 1324 na novo sezidali in obokali prezbiterij kvadratnega tlorisa. V južni in severni steni je po eno pravokotno in polkrožno zaključeno romansko okno z okvirjem iz lehnjaka. Podobno okno je tudi vosi apside.
Tomaž Golob, univ. dipl. umet. zgod.
ZVNKD Novo mesto
Gorenjem Mokronogu še v Jarenini in Libeličah.
Kostnica s kapelo sv. Mihaela iz 12. stoletja stoji v strmem bregu južno od cerkve sv. Petra. Rotunda ima na jugovzhodni strani prizidano nižjo polkrožno apsido. Stavba je zidana iz odklesanih kosov sivega apnenca, ki so bili v romanski stavbarski maniri polagani v plasteh. Nizka storžičasta streha je krita s pločevino, ki jo na vrhu zaključuje osmerokotni nasta-
OBVESTILO
Cenjene stranke obveščamo, daje delo Matičnega urada Trebelno zaradi pogojev dela od 4. oktobra do nadaljnjega preseljeno v prostore Matičnega urada Mokronog.
Upravna enota Trebnje
JAVNA DELA 2000
lavna dela z namenom odpravljanja posledic dolgotrajne I brezposelnosti s socialno in zaposlitveno vlogo, odkrivanja novih tržnih priložnosti, odpiranja novih delovnih mest, dvigovanja kvalitete življenja občanov in pomoči pri razvoju lokalnih skupnosti, se bodo izvajala tudi v letu 2000.
V ta namen pozivamo vse interesente za izvajanje programa javnega dela, da v novembru pripravijo programe javnih del za leto 2000. Javni razpis za izbor javnih del v RS bo objavljen v Uradnem listu v prvi polovici novembra '99. V kolikor imate kakšna dodatna vprašanja ali imate samo zamisel o programu, oz. rabite pomoč pri samem kreiranju javnega dela, se obrnite na Območno enoto Zavoda RS za zaposlovanje v Trebnjem ali na Oddelek za gospodarstvo pri občinski upravi.
KAJ SOJAVNADELA?
So lokalni in državni zaposlitveni programi, ki se organizirajo zaradi izvajanja socialno-varstvenih, izobraževalnih, kulturnih, naravovarstvenih, komunalnih in drugih programov.
KDO LAHKO PROGRAME JAVNIH DELORGANIZIRAIN POD KAKŠNIMI POGOJI?
Delodajalci ali druge organizacije za tiste dejavnosti, katerih cilj ni pridobivanje dobička in kadar z dejavnostjo, ki se izvaja v okviru javnih del na trgu ne povzročajo nelojalne konkurence.
CILJNE SKUPINE BREZPOSELNIH OSEB ZA VKLJUČEVANJE V JAVNA DELA
-	starejše brezposelne osebe nad 45 let,
-	mlajše brezposelne osebe do 26 let brez strokovne izobrazbe, če so na zavodu prijavljene dalj časa,
-	marginalne skupine brezposelnih oseb,
-	brezposelne invalidne osebe,
-	brezposelne osebe, ki prejemajo denarno nadomestilo, denarno pomoč ali denarni dodatek na centru za socialno delo.
BREZPOSELNE OSEBE SE V JAVNA DELA VKLJUČUJEJO NA PODLAGI POSEBNE POGODBE, KI JO SKLENEJO Z IZVAJALCEM JAVNEGADELAIN IMAJO NASLEDNJE PRAVICE:
-	plačo v višini izhodiščne plače tarifnega razreda ustrezne kolektivne pogodbe za delo, ki ga opravljajo, povrnitev stroškov prevoza na delo z javnim prevoznim sredstvom, povrnitev stroškov prehrane, vključitev v programe usposabljanja in izobraževanja,
-	ostale pravice v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, ki urejajo delovni čas, odmore in počitke, nočno delo, minimalni letni dopust, varnost in zdravje pri delu ter posebno varstvo delavcev,
-	brezposelna oseba je praviloma četrtino časa trajanja javnih del vključena v programe usposabljanja in izobraževanja; v tem času ima pravico do povrnitve stroškov prevoza in prehrane, vključitev v javna dela traja največ eno leto in se lahko podaljša, če je to v skladu zzaposlitvenim načrtom. FINANCIRANJE
ZAVOD RS ZAZAPOSLOVANJE KRIJE:
-	stroške za organizacijo javnih del, stroške prevoza na delo in prehrane, del izhodiščnih plač glede na delež brezposelnih v prebivalstvu in gospodarsko razvitost občin, vključitev v programe usposabljanja in izobraževanja.
NAROČNIK/IZVAJALEC:
-	del stroškov izhodiščnih plač glede na delež brezposelnih v prebivalstvu in gospodarsko razvitost občin,stroške za nagrajevanje uspešnosti, materialne stroške, vključno s stroški prostorov in potrebne opreme.
Bojan Rajer
ŠTUDENTSKI SERVIS DNŠ - enota TREBNJE
Gubčeva 16A, 8210 TREBNJE, te.: (068)460-520 Tokrat Študentski servis malo drugače kot ste ga bili navajeni, a še vedno tako prijazenjn ustrežljiv kot je bil. Po novem je potrebno za podaljšanje članstva na Študentskem servisu predložiti ORIGINALNO POTRDILO O ŠOLANJU in člansko izkaznico.
Ob prvem vpisu v Študentski servis REDNI študent oziroma dijak potrebuje:
POTRDILO O ŠOLANJU (originalno in ne več kopije) ENOTNO MATIČNO ŠTEVILKO, DAVČNO ŠTEVILKO, ŠTEVILKO HRANILNE KNJIŽICE ALI TEKOČEGA RAČUNA, ENO FOTOGRAFIJO.
IZREDNI študentje oziroma dijaki pa poleg zgoraj navedenega še: POTRDILO IZ ZAVODA ZA ZAPOSLOVANJE, da ni prijavljen kot iskalec zaposlitve.
Tudi v bodoče se bodo na Študentskem servisu dobile napotnice za delo, pa tudi polno koristnih informacij o tem, kje lahko sproščate energijo. Za sodelovanje vas lahko prepričajo tudi naslednji argumenti:
Delamo z vsemi podjetji po Sloveniji. Napotnice vam pošiljamo tudi po pošti. Pri nas imate možnost spremljanja nakazil podjetij.
Z delom preko tega študentskega servisa, omogočate izvajanje programov Kluba Študentov Občine Trebnje, preko katerega zopet lahko zaslužite dodaten tolar. Ali ni tornega?
Počasi, kajti delamo vsak delovni dan: OD 7:30 DO 12:30, OD 13:30 DO 15:30, in ob sobotah:OD 10.00 D011.45
Tadeja Vidmar
OBČNI ZBOR KŠOT
V soboto, 29.10.1999, ob 19.00 uri se je v naših prostorih na Gubčevi c.16a odvijal občni zbor KŠOT. Na občnem zboru so pregledali dosedanje delovanje, izvolili nove organe in sprejeli nove smernice delovanja. Na novo so zastavili samo organizacijo delovanja v prihodnje in v ta namen oblikovali različne sekcije v klubu, katere bodo pokrivale posamezna področja. Upamo, da se bo vsak študent oz. dijak našel v eni izmed sekcij in pripomogel k uspešnosti le-te s svojimi predlogi in idejami. Sekcije oz. predstavniki sekcij so naslednji:
Sekcija za šport - Maks Pajk Sekcija za turizem Jana Kolenc Sekcija za računalništvo Mario Bolanča Sekcija za kulturo in socialo Tanja Sitar Sekcija za družabne dejavnosti Sašo Juvane Sekcija za odnose z javnostmi Laura Fink Dijaška sekcija Borut Strel
Novi predsednik KŠOT je Robert Meglič, na katerega se lahko prav tako obrnete v kolikor želite dodatne informacije oz. imate kakšne predjoge (ali če ga želite spoznati).	KŠOT
KULTURA
REKREACIJAZAŠTUDENTE IN DIJAKE
Klub študentov občine Trebnje organizira rekreacijo za študente in dijake iz občine Trebnje. Rekreacija bo potekala v telovadnici OŠ Trebnje in sicer v naslednjih terminih:
v sredo ob 21.00 AEROBIKA, v soboto od 14.00-16.00 KOŠARKA, v nedeljo od 14.00-16.00AEROBIKA, BORILNE VEŠČINE, BADMINTON. Rekreacija se bo pričela novembra in bo potekala skozi december, januar, februar oz. do porabe sredstev, ki so bili s strani Občine namenjeni rekreaciji študentov in dijakov. Rekreacija se prične v soboto, 06.11.1999. Na tečaj aerobike se prijavite na prvi uri. Cena dvournega tedenskega tečaja skozi vse štiri mesece stane 3.000 Sit za študente in dijake oz. 3.500 Sit za mlade po srcu. V kolikor ne boste prisotni pri vseh urah, se cena prilagodi udeležbi. Vse dodatne informacije boste dobili pri prvih urah aerobike.
Tudi informacij glede ostalih športnih aktivnosti boste deležni na prvih urah, lahko pa pokličete tudi na tel.: 068-460-520.
Naš moto: MIGAJMO IN MIGALI BOMO ŠE DOLGO!	KSOT
ČATEŽ POD ZAPLAZOM
% # nedeljo, 24. 10., je bil na Čatežu pod Zaplazom blagoslov \m kapelice Srca Jezusovega. Na tem mestu je kapelica stala dolga W desetletja, dokler je ni brezbožna roka dala pred 25 leti podreti. Z velikim trudom je pripravo dokumentacije in gradnjo začel Anton Urbančič, ki so mu pomagali še nekateri verniki in sokrajani. Nova kapelica je zelo podobna stari, v njej stoji obnovljeni kip Srca Jezusovega, ki so ga vzeli iz kapelice pred rušenjem in shranili v župnišču. Kip je obnovil župnik Ciril Mrzel. Na slovesnosti so sodelovali vsi bivši župniki, ki so se na Čatežu zvrstili od odstranitve kapelice do danes, prisostvovali pa so tudi številni verniki in krajani.
GRADIMO Z BOGOM
Čatež je majhen kos slovenskega sveta, kjerznamenje je Jezusovega srca, so postavili očaki za spomin, da ustavita ob njej se hči in sin.
Procesija se davno tu je vila se Bogu v hvalo poklonila, da narod bi imel vero, upanje, ljubezen, da bil bi sosed do soseda strpen.
Iz ruševin zdaj zrasla nova je kapela, da zla v bodoče bi vse nas otela; pomnik vesoljstvo božje nam oznanja, brezbrižnost iz duše nam odganja.
Emilijan Pevec, doma z Goljeka pri Čatežu
VTISI O OBISKU GARDALANDA
Obisk Gardalanda je bil moj prvi obisk tega zabaviščnega parka. Od tega izleta sem veliko pričakovala, vendar si nisem niti v sanjah mislila, da bo tako zabavno. Nikoli še nisem imela toliko adrenalina v krvi kot takrat. Najbolj mi je pognala strah v kosti naprava, imenovana Prosti pad. Ko sem bila na trdnih tleh, sem občutila pravo olajšanje. Srce sem si umirila šele na čolnu na reki Kolorado. Pogum sem zbrala tudi za Blue tornado. Bilo je zelo zabavno in vznemirljivo.
Sanje o Gardalandu so se mi končno uresničile in srčno upam, da se bom vanj še vrnila in vse ponovno doživela.
Anja,8.e,OŠTrebnje
PLONKARIJA
sama spodbujati zbiranje. Nakopičile so se ji cele gore listkov, "ceglcev" iz različnih predmetov, najrazličnejših velikosti in oblik, ki so se med testi skrivali v pesti, na radirki, trikotniku, za oblačili, v cvetličnih lončkih in še kje. Ugotovila je, da z njimi učenci premagujejo strah ali pa krpajo vrzeli v znanju. Smiselno jih je uredila, dodala še svoje duhovite misli in tako je pred nami že njena druga knjiga, primerna za različne generacije, saj ob njej podoživljamo najbolj napete trenutke iz svojega šolanja. Knjiga je izšla v samozaložbi in natisnjena v Tiskarni Printel. Predstavitev Aničine druge knjige je bila v prijetnem okolju malološkega gradu. Sodelovali so učenci 8. c OŠ Trebnje skupaj z učiteljico slovenskega jezika Mojco Bahun. Uroš Rodič pa je poskrbel za glasbeno popestritev.
I.V.
gk I a gradu Mala loka je |\l bilo 15. oktobra zani-I ^1 mivo plonkarsko srečanje nekdanjih in se-danjih plonkarjev OS Trebnje. Za to je poskrbela učiteljica angleškega jezika na OŠ Trebnje Ana Černe Dražu-
merič, ki je pri poučevanju, zlasti pa pri preizkusih znanja pogosto naletela na prav zanimive plonkce. Ko se jih je nabralo že veliko, je začela še
NAPOVEDNIK
OTROŠKI ABONMA
ČETRTEK	RDEČA KAPICA
9.12.1999	_____________(Lutkovno gledališče Kranj), 40 min._
SPORED FILMSKIH PREDSTAV V KINU TREBNJE
V	soboto, 13. novembra 1999, ob 13. uri je bila na Čatežu Razhodnja zaključna prireditev 13. popotovanja po Levstikovi poti od Litije do Čateža. Več o tradicionalni prireditvi v prihodnji številki.
V	petek, 19. novembra 1999, ob 16. uri bo medobmočno srečanje upokojenskih pevskih zborov v Domu starejših občanov v Trebnjem. Nastopili bodo štirje pevski zbori: domači Zlata jesen, ki je hkrati organizator srečanja ter gostujoči zbori iz Grosupljega, Novega mesta in Brežic. Program bo povezovala Zvonka Falkner.
Nedelja, 21. novembra 1999, ob 15. uri bo koncert pevske skupine Ragle v Kulturnem domu Trebnje. Razstava jaslic v galeriji bo na ogled od 6. do 12. decembra. Organizatorje KUD Ragle.
V	soboto, 4. decembra 1999, ob 19. uri bo Klub študentov občine Trebnje v diskoteki Afrika organiziral potopisno predavanje, ki ga bo izvajal Borut Sterle: Jordanija, Palestina. Vstop bo prost.
Trebanjski Karitas bo pripravil Miklavževa nje v ponedeljek, 6. decembra 1999, ob 14. in 16. uri, v Kulturnem domu Trebnje.
Mokronoški Karitas bo organiziral Miklavževanje v nedeljo, 5. decembra 1999, ob 15. uri, v mokronoški župnijski cerkvi.
Pripravljajo pa ga tudi v Šentrupertu.
V	četrtek, 16. decembra 1999, od 16. do 18. ure, bo potekala likovna delavnica za otroke od 7 do 11 let, kjer bodo izdelovali novoletne čestitke in okraske v organizaciji Območne izpostave Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti.
V	soboto, 18. decembra 1999, ob 19. uri bo v Kulturnem domu v Trebnjem gostoval Kulturni hram Moste s komedijo Iščem moža s kulturo srca.
Istega dne ob isti uri bo v diskoteki potekalo potopisno predavanje Zahodna Amerika, Jamajka, ki ga bo izvajala Tina Cigler v organizaciji KŠOT. Vstop bo prost.
V	nedeljo, 19. decembra 1999, bo v OŠ Mokronog NOVOLEJNI ŽIV-ŽAV, ki ga bodo pripravili Društvo za sožitje, OŠ in VVE Mokronog.
Sprejem prvošolcev v skupnost učencev
Sprejem najmlajših učenk in učencev naše šole v šolsko skupnost je potekal v okviru kulturnega dneva za učence prvega in četrtega razreda. Izpeljali so ga v tednu otroka.
Prvošolci so bili uradno sprejeti v šolsko skupnost v četrtek, 7. oktobra. Mažorete in otroški pevski zbor so jim pripravili kulturni program. Predstavnica šolske skupnosti, sedmošolka Jasmina Gabrijel, jim je z nekaj toplimi besedami zaželela, da bi se na naši šoli dobro počutili. Seveda jih je pozdravil tudi ravnatelj, g. Štefan Kamin, in jim po razrednih skupnostih razdelil igrače, ki jih je prispevalo podjetje Trimo. Program so zaključili s pesmijo Ce si srečen.
Sledila je pogostitev prvošolcev v učilnicah, kjer so jih obiskali četrtošolci, s katerimi so navezali prijateljske stike. Organizirani sta bili tudi razvedrilni delavnici (likovna in športna).
Razredničarke vseh oddelkov prvega in četrtega razreda menijo, da je bil dan zelo uspešen. Sprejele so pobudo, da bodo nadaljevali druženje. Že spomladi načrtujejo skupen pohod.
Teja Širec, 8.e, OŠ Trebnje
L6
KMETIJSTVO
OGLED KMETIJ NA
AVSTRIJSKEM KOROŠKEM
metje z območja ZE 1% Trebnje smo se 25. I %oktobra 1999 v zgodnjih jutranjih urah od-pravili na strokovno ekskurzijo po avstrijski Koroški. Poleg kmetijskega dela smo si kot prvo ogledali Gosposvetsko polje - ogled romarske cerkve
je zakonsko določeno, da živali ne smejo biti privezane, prav tako je nedovoljena uporaba umetnih gnojil in pesticidov. Dovoljena je le uporaba organskih gnojil. Na kmetiji imajo direktno prodajo, kar pomeni, da mleko predelajo v razne sirne namaze,
Prosta reja krav molznic na biokmetiji
Gospa Sveta in knežjega prestola. Po krajšem postanku v katoliškem domu prosvete Solidaris v Tinjah (Tainach), kjer smo imeli kosilo, smo odšli na ogled kmetij. Prvo smo obiskali kmetijo Schulder-mann, ki se ukvarja z rejo krav molznic. Ogledali smo si sodobno urejen hlev za prosto rejo krav molznic. Na kmetiji, ki je usmerjena v bio pridelavo,
sire... Vse to pa direktno prodajo v domači prodajalnici. Vse te dobrote smo imeli na voljo tudi degustirati skupaj z jabolčnikom. Na ostalih dveh kmetijah pa smo imeli možnost za ogled bioplin naprav. Avstrijski kmetje so nam tudi predstavil stanje kmetijstva po vstopu v Evropsko unijo.
A.M.
Iglu za teleta na biokmetiji
KMETIJSKO GOZDARSKA
ZBORNICA SLOVENIJE
temeljna pojasnila o nastajanju in organiziranosti
["prizadevanja nekaterih [■^posameznikov in orga-I nizacij za ustanovitev Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije so bila konec letošnje pomladi kronana s sprejetjem zakona v slovenskem parlamentu. Kmetje, lastniki kmetijskih zemljišč in gozdov ter kmetijski podjetniki, podjetja in
zadruge smo dobili svojo interesno in stanovsko organizacijo, prek katere bomo lahko uveljavili naše skupne interese do lokalne skupnosti, države in končno tudi do Evropske unije, kateri se čedalje bolj bližamo.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je po zakonu dolžno opraviti priprave na prve
Udeleženci kolegija kmetijskih svetovalcev Dolenjske, Bele krajine in Posavja, ki so ga tokrat imeli pri Petru Brcarju na Homu.
volitve, sproti obveščati bodoče člane in zagotoviti pogoje za začetek delovanja zbornice. Volitve bodo predvidoma do pomladi leta 2000.
Vse bodoče člane Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije zato vabim, da se dejavno vključijo v priprave na volitve organov zbornice; treba je predlagati kandidate, vredne zaupanja, ki bodo znali, hkrati pa se bodo tudi odločno prizadevali pri zastopanju interesov članstva.
Zavedati se moramo, da bo kmetijsko gozdarska zbornica lahko v celoti opravljala svoje poslanstvo le, če jo bo članstvo res vzelo za svojo. Doslej kmetje, lastniki kmetijskih zemljišč in gozdov ter kmetijski podjetniki, podjetja in zadruge zaradi nam neprijaznega spleta okoliščin nismo imeli svoje lastne organizacije, kakršno imajo že dolga leta podjetniki in obrtniki.
Zdaj nam je to dano in s skupnimi močmi si moramo prizadevati, da se bo naš glas slišal povsod, kjer se bo razpravljalo in odločalo o stvareh, ki so pomembne za razvoj slovenskega kmetijstva, gozdarstva in ribištva. To so želje in nasveti ministra za kmetijsvo, gozdarstvo in prehrano g. Cirila Smrkolja ob izdaji zgibanke, ki na razumljiv način opisuje namen in organiziranost zbornice..
KAJ JE KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA?
Je pravna oseba javnega prava (javnopravno zdru-ženje)
Za javnopravni model zbornice je značilno:
-	obvezno članstvo, ki zagotavlja dolgoročnost in samostojnost zbornici;
-	da je reprezentančni partner vladi, to ji zagotavlja dovolj široka volilna baza in večinska zastopanost kmetijstva, gozdarstva, ribištva;
-	da lahko izvaja javna pooblastila, izdaja javne listine, da daje pripombe in predloge na zakone, podzakonske akte, proračun, delitev proračuna, izobraževalne programe in druge javne dokumente s področja kmetijstva, gozdarstva in ribištva. Glavne naloge Kmetijsko gozdarske zbornice so:
-	zastopanje interesov svojih članov;
-	svetovanje, izobraževanje in pospeševanje;
-izvajanjejavnih pooblastil.
KDO SO ČLANI KMETIJSKO GOZDARSKE ZBORNICE? Obvezni člani zbornice so:
-fizične osebe;
-	lastniki, zakupniki, uživalci, imetniki pravice uporabe kmetijskih zemljišč in gozdov na območju Republike Slovenije, ki imajo najmanj 20.000 SIT katastrskega dohodka
-	(prispevekA);
-	osebe, ki opravljajo kmetijsko, gozdarsko ali ribiško dejavnost in so se priglasile kot samostojni podjetniki (prispevek B);
-	če so lastniki, zakupniki kmetijskega ali gozdarskega obrata, za svoj račun opravljajo kmetijsko, gozdarsko oziroma ribiško dejavnost kot svoj edini ali glavni poklic, nimajo katastrskega dohodka, so pa zavezanci za davek od dejavnosti (prispevek B)
-	osebe, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovane kot kmetje (prispevekA).
-	pravne osebe, ki so registrirane kot kmetijske organizacije (prispevek C).
Prostovoljni člani zbornice so tudi druge pravne in fizične osebe, ki želijo postati člani zbornice.
KAJ BODO PRIDOBILI USTANOVITELJI?
Enotno interesno organizacijo, ki bo:
-zastopala javne interese,
-	usklajevala njihove interese,
-	pospeševala razvoj kmetijstva, gozdarstva in ribištva,
-	ponudila strokovni servis svojim članom.
Povečal se bo njihov vpliv na področju:
-	izboljšanja ekonomskih pogojev kmetovanja, gozdarstva in ribištva,
-	izboljšanje socialnih pogojev v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu,
-	zakonodaje, ki zadeva kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo. Povečal se bo njihov vpliv na delovanje strokovnih služb:
-	kmetijsko gozdarske svetovalne službe,
-	selekcije in kontrole proizvodnje v živinoreji,
-	introdukcije v kmetijstvu ter delovanje sadjarskih in vinogradniških centrov itn.
Nadaljevanje sledi v prihodnji številki Glasila občanov.
Kmetijska svetovalna služba Trebnje
Tone Zaletel, ing. agr.
VESELI DECEMBER V OBČINI TREBNJE
V	letošnjem letu se je občina Trebnje odločila izpeljati projekt Veseli december nekoliko drugače. Projekt veseli december bo obsegal naslednje aktivnosti:
krovno prireditev za otroke, ki se bo odvijala na različnih lokacijah v posameznih KS, številne ostale prireditve za otroke v okviru Veselega decembra, ostale prireditve za mladino in odrasle. S slednjim želimo doseči predvsem »Veseli december« v pravem pomenu besede in približati decembrsko vzdušje, kakršnega imajo v drugih občinah po Sloveniji, tudi v trebanjsko občino. Prireditve se bodo odvijale skozi ves december in pri tem aktivno vključevale vse otroke, mladino in tudi starejše iz občine.
Krovna prireditev, ki se bo odvijala na podlagi razporeda v posameznih KS, bo vključevala:
- nastop vzgojiteljic VVZ z lutkovnimi igricami, povezovalca programa,Dedka mraza in obdarovanje otrok.
V	gornjo krovno prireditev se bodo lahko vključile tudi šole, vrtci, društva idr, iz posameznih KS, kjer se bo krovna prireditev odvijala, ter s tem dodatno obogatili prireditev z raznimi dodatnimi prireditvenimi vložki.
Ostale prireditve v okviru Veselega decembra, se bodo organizirano odvijale skozi ves december, predvsem pa v času počitnic in praznikov.
Vse dodatne informacije lahko dobite na Turistično informacijskem centru (068-44-717) in na SLKD območna izpostava Trebnje (068-44-102).
Občinska uprava
"NAJ BO LETO 2000 MEDENO!"
I etošnjega tradicionalnega 13. srečanja ■■Čebelarskega društva Trebnje v Lanšprežu so se poleg čebelarjev udeležili še nekateri ugledni občani, kot so: trebanjski župan Ciril Metod Pungartnik, predstavnik Kmetijsko pospeševalne službe Anton Zaletel in veterinarka dr. Anita Vraničar.
Srečanje so popestrili člani dramskega krožka podružnične šole Dol. Nemška vas s predstavo Pšenični klas je najlepši klas. Za čudovit nastop se jim zahvaljujemo.
V	uradnem delu srečanja smo se čebelarji poklonili spominu letos umrlih članov z minuto molka. Predsednik ČD Trebnje Franc Veharje poudaril, da je najbolj boleče spoznanje, da med nami ni več Dušana Kresala, zelo cenjenega čebelarskega predavatelja, ki je svoje čebelarsko znanje širokosrčno delil med člane. Čebelarjem naj bo v prihodnje svetla luč in vzor, kakšen mora biti čebelar do svojih sočlanov.
V	nadaljevanju smo pregledali opravljene naloge v tekočem letu. Bilo jih je veliko. Delo za letos pa še ni zaključeno, saj nas čaka poznojesensko zatiranje varoe in še druga pomembna dela, kot je prilagoditev statuta društva in
družin spremenjeni zakonodaji.
Veterinarka dr. Anita Vraničar je obvestila prisotne o zdravstvenem stanju čebel v trebanjski občini. Poudarila je, da so posamezna območja moč no napadena z zajedalcem varoa, zato je predlagala poznojesensko zatiranje. Predstavila je tudi novo sredstvo za zatiranje tega škodljivca Perizin in nas seznanila z načinom uporabe tega preparata.
Župan Ciril Metod Pungartnik se je zahvalil za povabilo in poudaril, da moramo čebelarji bolj enotno nastopati v občinskem in državnem merilu in si prizadevati za svoj status in doseči večje priznanje pomena čebelarstva v slovenskem prostoru. Zahtevati moramo večjo pomoč države pri načrtnem širjenju medonosnega rastlinja, kot to počno v sosednji Avstriji in na Madžarskem. Čebelarjem je obljubil pomoč tudi v prihodnje in nam zaželel, da bi bilo prihodnje leto medeno in bi imeli zdrave čebelje družine.
Po končanem uradnem delu smo nadaljevali z družabnim srečanjem. Sklenili smo, da se prihodnjo jesen spet dobimo na 14. tradicionalnem shodu čebelarjev.
F. Vehar predsednik ČD Trebnje
POGOVOR
Zinka: A veš, kaj se mi je zdajle zgodilo?
Metka: Kaj dobrega že ne, saj si čisto rdeča v obraz.
Zinka: V knjigarni sem hotela nekaj sfotokopirati...
Metka: In?
Zinka: In me je gospa prodajalka že pri vratih "nadrla", da kopirala pa že ne bo... da ni zato tam...
Metka: Kaj se sekiraš. Saj je še polno drugih možnosti. Lahko greš kam drugam, kjer je ceneje, pa še prijazni so.
TOČA - ali ste vedeli?
ALI STE VEDELI,
da je toča letos na območju Trebnjega pustošila DVAKRAT?
ALI VESTE,
da se v Sloveniji ne moremo več uspešno braniti pred točo?
ALI STE VEDELI,
da se je bilo mogoče proti toči tudi zavarovati ?
DA, vse to so umni gospodarji vedeli in se zavarovali za primer nevarnosti TOČE pri Zavarovalnici TIHA.
Plačali pa so samo POLOVICO premije, saj je Občina vsem tistim, ki so imeli svoj pridelek zavarovan, polovico premije vrnila.
Tako kot prejšnja leta je tudi letos komisija Zavarovalnice TILIA takoj po toči ocenila povzročeno škodo in vsem oškodovancem, ki so imeli zavarovane pridelke grozdja izplačala odškodnino še pred trgatvijo.
Tudi v novem TISOČLETJU vam bo Zavarovalnica TILIAd.d. zavarovala vaš pridelek po polovični ceni in ponudila tudi vsa druga zavarovanja zelo ugodno in kvalitetno.
SREČNO NOVO LETO 2000
VAM ŽELI

zavarovalnica tilia d.d.
novo mesto
predstavništvo TREBNJE (tel: 460-450 in 44-352)
TILIA pripravljena na novo tisočletje
NASVETI
POLICIJA SVETUJE
^^ktobru bi lahko rekli I 1 »mesec kostanja in mošta«. Vendar pa naj vas ne premamijo te dobrote v tolikšni meri, da bi pozabili na lastno varnost in na varnost svojega premoženja. V septembru smo policisti obravnavali 28 kaznivih dejanj, od tega 6 vlomov in štiri tatvine. Raziskati nam je uspelo tri vlome in eno tatvino. Obravnavali pa smo tudi dve kaznivi dejanji omogočanja uživanja mamil, kjer je v enem primeru moral občan iskati pomoč v bolnišnici, in kjer je, zahvaljujoč pravočasnemu odzivu reševalcev, preživel. Policisti pa so tudi odkrili nasad indijske konoplje (73 sadik), ki je razglašena za mamilo. Gojitelja pa bomo ovadili zaradi kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili. Ob pomoči občanov pa so policisti prijeli osebo, ki je poskušala vnovčiti ponarejene
ameriške dolarje. Vnovčitelju je bila v skladu z Zakonom o kazenskem postopku odvzeta prostost in bo zoper njega podana kazenska ovadba zaradi ponarejanja denarja.
Ne smemo pozabiti, da nepridipravi čakajo na priložnost, da si prilastijo del vašega imetja. Zaradi tega opozarjamo vse državljane, da ste previdni pri shranjevanju svojih dragocenosti, ob zapustitvi vozila pospravite vrednejše predmete in le-teh ne puščate na vidnih mestih ter vozila zaklepajte.
Prosimo pa tudi, da bi ob morebitnem pojavu neznanih sumljivih oseb ali vozil, o tem TAKOJ obveščali policijsko postajo na telefonsko številko 44-002 ali operativno komunikacijski center na telefonsko številko 113.
Na področju prometne varnosti smo v juliju obravnavali 25 prometnih nesreč. Pripetili sta
se tudi dve prometni nesreči, v katerih so bili udeleženci telesno poškodovani. Največ prometnih nesreč se je zgodilo zaradi nepravilne strani vožnje, varnostne razdalje in zaradi neprimerne hitrosti vozil, v večini primerov pa je bil kot sekundarni povzročitelj prisoten alkohol. Povprečna stopnja koncentracije alkohola v organizmu pri povzročiteljih prometnih nesreč pa je bila 1,61 grama alkohola na kilogram krvi.
Ker sta alkohol in hitrost še vedno najpogostejša vzroka za prometne nesreče, bodo policisti tudi v bodoče opravljali poostrene nadzore v cestnem prometu s poudarkom na ugotavljanju prej omenjenih in drugih kršitev cestno-promet-nih predpisov.
Bojan Majcen KOMANDIR POLICIJSKE POSTAJE inšpektor
NOVI DOKUMENT V ZDRAVSTVU - KARTICA
"Jfavod za zdravstveno za-M varovanje Slovenije je 19. ■■oktobra letos začel na Dolenjskem in v Beli krajini z nacionalno uvedbo kartice zdravstvenega zavarovanja. V Posavju so zavarovanci poskusno s kartico opremljeni že več kot leto in pol in ker se je novost pokazala za uporabno, bo postopno uvedena na celotnem območju Slovenije. Za našo regijo jo bodo prejeli v celjski, koroški, pomurski, štajerski, primorski, gorenjski in na koncu v ljubljanski regiji, predvidoma junija leta 2000.
Prvo kartico smo svečano vročili upokojeni pediatrinji dr. Suzani Furlan in njenemu sinu Janiju, s katerim živita že 12 let v Domu starejših občanov v Novem mestu. Dr. Furlanova je svoje življenje posvetila malim bolnikom, še posebej, ko je bila med zdravniki, ki so ustanavljali prve dispanzerje in preventivne ambulante v Novem mestu in Trebnjem. Nesebično se je razdajala tudi svoji družini, skrbi za Janija, ki ves čas potrebuje njeno pomoč.
Množična razdelitev kartic zavarovancem pa se je začela prav v Trebnjem in je že tudi zaključena. Kartice so prejeli po pošti priporočeno kot vrednostno pismo vsi, ki so obvezno zdravstveno zavarovani v Trebnjem ali pa živijo na tem območju in so zdravstveno zavarovani.
Kartica zdravstvenega zavarovanja nadomešča zdravstveno izkaznico za obvezno in prostovoljno zavarovanje: rjavo knjižico in zeleno izkaznico. To ni zdravstvena kartoteka z medicinskimi podatki o zdravstvenem stanju posameznika. Na kartici so vidni le ime, priimek, rojstni datum in številka zdravstvenega zavarovanja. Podatki o urejenem obveznem in prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju, o imenih in priimkih izbranih zdravnikov ter še nekateri podatki, ki jih potrebuje zdravnik oz. medicinska sestra za izpolnitev receptov, napotnic in izstavitev računov za zdravstvene storitve Zavodu za
zdravstveno zavarovanje; ti pa so zapisani v kovinski ploščici oz. čipu kartice. Branje teh podatkov je posebej varovano. Možno je le s profesionalno kartico in posebno kodo, ki jo je prejelo zdravstveno osebje na svoje ime.
Kartica zdravstvenega zavarovanja je sodoben, računalniško berljiv dokument. Sestra v ambulanti bo hitreje in enostavneje preverila, ali ima pacient urejeno zdravstveno zavarovanje ali je za storitve samoplačnik.
Kartice, ki so jih zavarovanci prejeli, so potrjene. Za upokojence in otroke za eno leto, za ostale pa tri mesece. Vnaprej jih bodo zavarovanci sami potrjevali na samopostrežnih terminalih, ki so podobni bankomatom. Stali bodo v zdravstvenih domovih in nekaterih zdravstvenih postajah. V občini Trebnje bo to v ZD Trebnje in Zdravstveni postaji Mokronog. Mreža teh terminalov bo do zaključka uvedbe kartice v celi Sloveniji pokrivala več kot dvesto lokacij. Spremljali bomo statistiko potrjevanj in po potrebi mrežo dopolnjevali in spreminjali.
Dobro je vedeti:
-	Ce kartice niste prejeli, veste pa, da ste zdravstveno zavarovani, se oglasite na izpostavi Zavoda v Trebnjem, Rimska cesta 10 a, ali pa pokličite po telefonu 45-690.
-	Če ste dijak ali študent, stari nad 18 let in niste prejeli kartice, je vzrok v tem, da niste na izpostavo dostavili potrdila o šolanju.
-	Ko prejmete kartico, dobro preglejte priložena navodila in list s podatki, ki so na kartici, če bi morda bilo kaj narobe. Do sedaj že ugotavljamo, da je precej naslovov napačnih, ker zavarovanci niso sprememb uradno prijavili. To uredite na Matičnem uradu in naši izpostavi. Vse sporočene spremembe Vam bomo na kartici popravili.
-	Po prejemu kartice je uporaba le-te obvezna. Izjemoma lahko zavarovanci ob obisku zdra-
vnika v regijah, kjer ambulante še nimajo ustrezne opreme, uporabijo tudi stare zdravstvene izkaznice. Zato jih še naprej skrbno hranite in po potrebi potrjujete.
-	Ob vstopu v zavarovanje ali spremembi boste od Zavoda do septembra leta 2000 še prejemali tudi zdravstvene izkaznice oz. določene zapise v njih.
-	Potrjevanje kartice zdravstvenega zavarovanja bo na 1 leto za upokojence in otroke do 18. leta starosti, ostale pa na 3 mesece. Potrjevanje ni nujno potrebno »za vsak slučaj«, če ne potrebujete zdravstvenih storitev. Kartico potrdite le, ko potrebujete zdravnika oz., ko so se spremenili kakšni podatki, ki ste jih predhodno že javili izpostavi Zavoda. Preko terminala se bodo zapisali na kartico.
-	V primeru spremembe vidnih podatkov boste prejeli novo kartico (npr. sprememba priimka).
-	V tem trenutku podatki o zavarovanju Adriatica še niso na kartici, bodo v prihodnje. O tem se morata dogovoriti vodstvi Zavoda in Adriatica.
-	Na kartici bo v bližnji prihodnosti tudi podatek o tem, ali je neka oseba podpisala izjavo, da je darovalec organov. O tem vas bomo še obvestili.
-S kartico hodite tudi v lekarno, če boste šli po zdravila na recept, saj bodo podatke iz zgornjega dela recepta prebrali kar iz kartice in lekarnarjem ne bo treba ročno vnašati podatkov v računalnik, tako kot sedaj.
-	Na terminalu lahko s tipkanjem po ekranu najdete še podatke o Območnih enotah Zavoda in odgovornih ljudeh za posamezno področje, naslove in telefonske številke, podatke o izvajalcih zdravstvenih storitev, v prihodnje pa bo možno zvedeti še marsikaj. Poizkusite!
Upam, da boste kartico kmalu prevzeli za svoj novi dokument, tako kot imate sedaj zdravstveno izkaznico. Želimo Vam uspešno uporabo in veliko zdravja!
Suzana Jarc
ZAHVALA
Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje.
Bolečine si prestala, zdaj boš v grobu mirno spala, a v naših srcih boš ostala!
V 73. letu starosti je zatisnila trudne oči draga sestra in teta
ANA LESJAK
Velika Sevnica 7, Trebnje
Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom, bivšim sodelavkam in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje, sveče, darovali za maše in našo drago Ani pospremili na njeni zadnji poti. Zahvalo izrekamo Društvu upokojencev Trebnje, govornici ge. Rezki Majer za poslovilne besede in Jožku za zaigrano Tišino. Posebno pa se zahvaljujemo g. kaplanu za lepo opravljeni obred in cerkvenemu pevskemu zboru za sodelovanje pri pogrebni maši. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Skrb, delo in trpljenje Tvoje je bilo življenje.
Bolečino si prestal,
Zdaj boš v grobu mirno spal, a v srcih naših boš ostal.
V 56. letu nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi ati, mož, sin, brat, stric in dedi
JOŽE VRHOVEC
z Mrzle Luže 3, pri Veliki Loki
Ob slovesu in boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga imeli radi in nam v težkih trenutkih stali ob strani in našega dragega atija v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala vsem za podarjeno cvetje in sveče ter izraze sožalja. Prisrčna hvala Zdravstvenemu domu Trebnje in dr. Humarju, gasilcem PGD Velika Loka in sosednjih društev, govornikom za ganljive besede slovesa, gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem okteta Lipa iz Trebnjega za občuteno zapete žalostinke ter izvajalcu Tišine. Zahvaljujemo se tudi kolektivu gostilne Šeligo, učencem 1. letnika Lesne šole iz Novega mesta, delavcem podjetja Vamos, Okrajnemu sodišču iz Trebnjega in Komunali Novo mesto. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste pokojnika v tako velikem številu pospremili na zadnji poti in ga ohranili v lepem spominu.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očrta
Marjana Hostnika
iz Škovca 10,
se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob stran iza izrečena pisna in ustna sožalja ter podarjeno cvetje in sveče.
Iskrena hvala družinam Šlajpah, Pevec in Barle za njihovo nesebično pomoč.
Posebno zahvalo dolgujemo zdravstvenemu osebju ZD Trebnje in zdravstvenemu osebju Interne bolnišnice Novo mesto - Intenzivna nega, ki so se zadnjih nekaj let vztrajno in neutrudno borili za njegovo zdravje.
Hvala gospodu kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred, pogrebnikom, pevcem za zapete žalostinke, gospodu Radu za zaigrano Tišino in predstavnici Društva upokojencev gospe Francki za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Iskrena hvala delavcem podjetja Tesnila Velika Loka, delavcem Pošte Slovenije PE Novo mesto in PE Ljubljana, Gros-M in delavcem Trima Trebnje in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
[8 rŠPORT & KULTURA
ZDAJ PA NORVEŽANI
% Zdrugem kolu pokala \š mest se bodo trebanjski W rokometaši srečali z ekipo iz Skandinavije IL Runar izSandefjorda.Trenutnojeto
Mirko Toplak, prvi trener članske ekipe, ki meni, daje formula za uspeh predvsem v vztrajnem delu
vodeča ekipa v norveškem državnem prvenstvu. Ekipa ima nekaj odličnih posameznikov, saj je v preteklem letu igrala v elitni evropski ligi. Po informacijah, ki jih je dobil strokovni štab, imamo 50 _% možnosti za napredovanje. Če se nam vse skupaj "poklopi", da ne bo kakšnih poškodb ali drugih nepredvidenih nevšečnosti, se lahko nadejamo uvrstitve v četrtfinale, kar bi pomenilo, da bi bili med
osmimi v Evropi. To pa seveda nikartako!
V	domačem prvenstvu zmagujemo z dvoštevilčno razliko, le na gostovanju v Slovenj Gradcu nam je za las zmanjkalo časa, da bi iztržili kaj več kot častni poraz za en gol razlike. Seveda prilike za dokazovanje bo še veliko, saj prvenstvo poteka z nezmanjšanim tempom (sobota -sreda).
V	letošnji sezoni se je pokazalo še nekaj, kar je rezultat večletnega truda, vloženega v mlajše selekcije. V tekmovanju mladih, nastopamo v petih kategorijah, smo kar v štirih kategorijah trenutno na prvem mestu. To so mladinci, kadeti, starejši dečki in mlajši dečki A. Mladi trebanjski rokometaši premagujejo vrstnike celo iz najbolj znane rokometne šole v Sloveniji, to so mladi rokometaši iz Ribnice. Napredek je več kot očiten in bilo bi res velika škoda, da bi morali zaradi finančnih težav odnehati prav v najboljši tekmovalni sezoni. Za te uspehe moramo pohvaliti celotni strokovni štab, ki ga sestavljajo trenerji Mirko Toplak, Alojz Radelj, Roman Zara-bec ter Nikola Radič.
ŠAH V TREBNJEM
2^ ahovski klub Trebnje ^združuje preko 30 V^šahistov iz občine Trebnje in drugih krajev. Enkrat mesečno organiziramo hitropotezne turnirje, ki se odvijajo vsakič v drugem kraju občine. Po šestih turnirjih v skupnem seštevku vodi mojster PIDE Miha Furlan iz Ljubljane. V oktobru smo odigrali tudi
prijateljski dvoboj s ŠK Svobode Krmelj in zmagali s 55:45.
Udeležili pa smo se tudi I. slovenske šahovske lige ZAHOD v Kranju in osvojili 6. mesto, s čimer smo se izognili izpadu iz prvoligaškega društva.
Vabimo vse ljubitelje šaha, da se nam pridružijo.
TRADICIONALNI TENIŠKI TURNIR
|K I a igriščih športnega |\| centra Vita na Stu-I ^ dencu pri Trebnjem se je zadnjo soboto v septembru odvijal že šesti tradicionalni teniški turnirSKD. Tekmovanja v dvojicah se je udeležilo 18 igralcev. Turnir je potekal v lepem sončnem vremenu. Zasluženo sta
zmagala Janez Celar (nekdanji trebanjski župnik) in Boštjan Žitnik. Drugo mesto sta si priborila zakonca Vera in Jože Mihelič, tretje pa par Kari Murčehajič in Niko Mijatovič. Vsi sodelujoči so dobili za nagrado pridelke trebanjskih kmetov.
15. LET KARATE KLUBA TREBNJE
% Z letošnjem letu praznuje Karate klub Trebnje petnajst let svojega \t delovanja. Leta 1984je klub ustanovil Karate klub Ivančna Gorica W Jože Kastelic. Do lanskega leta je klub deloval v okviru Sankukai zveze pod okriljem tehničnega mentorja Vlada Paradižnika. Lansko leto pa se je vodstvo kluba, ki ga že več let vodi Zvone Breznikar odločil za samostojno pot, ki pomeni tudi boljšo perspektivo za nadaljnje delo. KK Trebnje je navezal stike s karate klubom Stilles iz Sevnice, ki je trenutno eden najboljših.
Posebno pozornost smo v letošnjem letu namenili izobraževanju kadrov in strokovni usposobljenosti. Tako je maja letos Zvone Breznikar na fakulteti za šport v Ljubljani opravil izpit in si pridobil naziv inštruktor karateja. V oktobru pa je v KK Stilles Sevnica opravil izpit za črni pas in tako postal mojster Shotokan karate 1. DAN.
Maja pa smo se udeležili pokalne tekme v Boštanju, kjer je sodelovalo 11 slovenskih klubov in je Spela Zore osvojila 2. mesto v katah.
V	prihodnjem obdobju želimo nadaljevati s strokovnim delom in se čim bolj kvalitetno pripravljati za naslednja tekmovanja, ki jih bo v bodoče še veliko, in dosegati čim boljše rezultate. V naslednjem letu se bomo namreč udeležili tudi vseh državnih prvenstev in tudi več pokalnih tekem.
V	novembru klub odpira svoja vrata in vabi k vpisu nove člane vseh starostnih skupin, da se vključijo v šolo modernega karateja.
Treningi potekajo v dveh skupinah od 17. do 18. ure in 18. do 19. ure, vsak ponedeljek in četrtek.
Ponedeljek: telovadnica stare OŠ Trebnje - CIK.
Četrtek: športna dvorana OŠ Trebnje.
V	klubu pa smo uvedli še eno novost in sicer možnost individualne vadbe, ki se opravlja v dogovoru z inštruktorjem karateja.
Inštruktor karateja: Zvone Breznikar, mojster SHOTOKAN karate 1. DAN
KEGLJAČICE, SREČNO!
0	o petih krogih državnega prvenstva v 1. B ligi in izjemno težkem razporedu so Trebanjke pokazale veliko borbenost v želji, da
1	obdržijo status v najelitnejšem razredu.
Tudi največji optimisti niso verjeli, da bo Trebnje dobilo ekipo, ki bo nastopala v prvi ligi. Trebanjke so prva ekipa z območja Dolenjske in Bele krajine, ki nastopa med najboljšimi v zgodovini kegljanja nasploh! Na samem štartu 9. državnega prvenstva enakopravno nastopajo z daleč znanimi klubi, čeprav sam žreb tekmovanj ni bil najbolj naklonjen, saj so v prvih štirih krogih trikrat gostovale.
V1. krogu so naše izbranke gostovale v Cerknici proti Brestu, ki ima v svojih vrstah najboljše mladinke iz državne reprezentance in kljub vrhunskemu dosežku Milene Veber, ki je podrla 453 kegljev, doživele tesen poraz s 3:5. Sledi zmaga s 5:3 na kegljišču novomeškega Vodnjaka proti najmočnejši ekipi iz preteklega prvenstva Ljubelju. Potem je naša vrsta dvakrat igrala v Ljubljani. Obe tekmi s Prosol Stikingom in Slovanom je izgubila minimalno s 3:5 na razliko kegljev. V 5. krogu so »doma« visoko s 6:2 premagale mariborski GIM Miklavž. Na tej tekmi je Vebrova potrdila izvrstno formo in s 439 keglji postavila nov rekord kegljišča.
Sledijo tekme jesenskega dela:
Trbovlje: Rudar - Trebnje (6.11.), Novo mesto: Trebnje - Konstruktor (13.11.),
Celje: Miroteks II - Trebnje (28.11.), Novo mesto: Trebnje - ETA Kamnik (4.12.).
Kegljavke so si zastavile cilj obstanek v prvi ligi in kljub skromnim finančnim sredstvom upajo, da bodo tudi uspele.
ŽELJA TREBANJK: OBSTANEK V PRVI LIGI Stojijo: Angelca Dalmacija, Niko Go/eš (trener), Milena Veber, Alenka Miklavčič, (kapetan), Anica Barbo; čepijo: Slavka Prosenik, Andreja Rifelj in Slavka Kožar	(Foto: M. M.)
OBČINSKO TEKMOVANJE "KAJ VEŠ O PROMETU"
vet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Trebnje je organiziral že 31. tekmovanje učencev osnovnih šol občine Trebnje v poznavanju prometnih predpisov, o praktičnem znanju vožnje s kolesom po ulicah Mirne ter spretnostne vožnje na poligonu. Tekmovanje se je odvijalo na Mirni, kjer je gostoljubje ponudila Osnovna šola Mirna.
V	hladnem in deževnem vremenu so učenci pokazati dobro znanje, že drugo leto pa so prva mesta tako med posamezniki, kot ekipno, osvojili osnovnošolci Mokronoga pod vodstvom mentorja Primoža Dulca.
V	mlajši kategoriji je prvo mesto osvojila Petra Škarja, drugo mesto Joško Vene, tretje mesto je pripadalo OŠ Trebnje, osvojil ga je Sebastijan Marolt.
V	starejši kategoriji pa so si prva tri mesta razdelili učenci Mokronoga in sicer prvo mesto Janko Bregant, ki bo občino Trebnje zastopal na državnem prvenstvu, drugo mesto pa si z enakim številom točk delita Borut Jevševar in David Škarja. Direktor občinske uprave Janez Slak je zmagovalcema podelil gorsko kolo. OŠ Mokronog.je prejela kolo za skupno zmago. Svet za preventivo in vzgojo se za dobro organizacijo tekmovanja zahvaljuje policistom Policijske postaje Trebnje, članom Društva šoferjev in avtomehanikov ter Osnovni šoli Mirna za gostoljuben sprejem in pogostitev.
Zmagovalci do šestega mesta na tekmovanju Kaj veš o prometu.	D. M.
UTRINKI Z OLŠEVE (1929 m)
Iševa, 1929 m visoka in lahko dostopna gora, je bila cilj I 1 oktobrskega izleta PD Trebnje. Gora, ki slovi po znameniti Potočki zijalki, veličastni kraški jami, dolgj okoli 115 m, ki na višini 1700 m prevotli počez skoraj vso goro. Široka je 20 do 40 m. V njej so našli dragocene izkopanine človeka in jamskega medveda.
V dokaj hladnem jutru se nas je malo čez trideset udeležencev odpravilo od izhodišča v kraju Sv. Duh proti vrhu Olševe, ki je bil zavit v meglo. Z upanjem, da se bo megla razkadila, smo se vzpenjali po strmi, vendar lepo nadelani poti do Potočke zijalke, ki smo jo dosegli po eni uri hoje. Tu se je v nekaterih prebudil raziskovalni duh in so odšli raziskovat jamo, drugi pa smo si privoščili obilno malico. V nadaljevanju poti so nas pričakale prve jeklenice, ki so v hladnem jutru prepričale še zadnje junake, da so nataknili rokavice. Vendar je bilo jeklenic samo za vzorec in strma pot nas je kmalu ogrela, tako da smo vrh dosegli že lepo ogreti. Tu nas je pričakal še kar lep razgled po avstrijski Koroški. Po počitku in obveznem fotografiranju nas je čakal še zelo strm spust v dolino do našega avtobusa in z njim povratek domov. Za nami je bil spet lep in prijeten dan v čudovitem alpskem svetu naše male domovine.
Planinci vas vabimo, da se nam pridružite na naših izletih. Po razglednih poteh naših planin vas bomo varno vodili planinski vodniki PD Trebnje.
Pridružite se nam lahko že na naslednjem izletu na 1666 m visoki Ratitovec v škofjeloškem hribovju, ki bo 21. novembra 1999. Pot je lahka, hoje pa je za 3 ure.	Marjan Pajk