Podjetništvo Dravsko polje Videmčani do pet hektarjev industrijske cone O Stran 5 Politika Ormož • Gospodinjski nasveti svetnika o pranju posteljnine v hostlu O Stran 2 Štajerski Ptuj, petek, 30. aprila 2021 Letnik LXXIV • št. 33 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,50 EUR |P Podravje • Avtomobilski turizem v velikem porastu Avtodomi se prodajajo za med V času epidemije se je nenormalno povečalo povpraševanje po najemu oz. nakupu avtodomov. Gre za vozila, ki so letos razprodana, kar pomeni, da avtodoma letos ne boste mogli kupiti, četudi imate dovolj denarja za nakup. Lahko pa ga rezervirate in nanj počakate leto oz. za nekatere blagovne znamke celo do dve leti. Več na straneh 6 in 7. Aktualno Ptuj • Teta Frida išče franšizojemalca O Stran 2 Politika Markovci • Bo občina ostala brez koncesionarja za odpadke? O Stran 5 Podravje Haloze • Grad Borl bodo odprli v jesenskem času O Stran 9 Ljudje in dogodki Ptuj • Tomaž Holc - absolutni zmagovalec med devetošolci O Stran 11 Zdravje po občinah • Največ samomorov v Trnovski Podlehniku Cirkulanah Tožbe zaradi korona pomoči redarjev proti SOU Spodnje Podravje 795 Štajerski Aktualno torek • 20. aprila 2021 Ormož • Gospodinjski nasveti politika o pranju posteljnine v hostlu „Vakuumirajte in boste prali manj" Ormoški občinski svetnik Simon Kolmanič je direktorja Javnega zavoda za turizem, kulturo in šport Andreja Vršiča podučil, kako prati in vzdrževati posteljnino v občinskem hostlu. Verjetno gre za edinstveni primer deljenja nasvetov o operativnem delu v nekem zavodu, ki se ukvarja s turistično dejavnostjo. Si predstavljate, da bi svetniki na občinskih sejah sestavljali jedilnike prehrane otrok v vrtcih in šolah -ker tudi v teh zavodih so občine ustanoviteljice in bi po ormoški logiki lahko svetniki čas na sejah namenjali navodilom, kako speči jajca, do kakšne temperature segreti mleko, s koliko kapljicami de-tergenta oprati posodo ... S točno podobnimi operativnimi zadevami se je na ormoški seji ukvarjal Kolmanič, ko je šef hostla Vršič potar-nal, da posteljnina včasih zaradi neuporabe postane zatohla in jo je treba vnovič oprati. Kolmanič je svetoval, naj posteljnino, medtem ko v hostlu ni gostov, vakuumirajo. S tem bi se izognili nepotrebnemu dodatnemu pranju, kar pomeni manj dela, manj porabe vode in praška ter manj izpustov v okolje. Hostel rešujejo športniki Glede poslovanja hostla je Vršič svetnikom povedal, da se materialni stroški pokrivajo, pretežno so gostje hostla mlade športne ekipe, ki prihajajo na priprave. Do poletja je hostel za podaljšane konce tednov (četr-tek-nedelja) večinoma rezerviran. Vršič ocenjuje, da jim je hostel od lanske jeseni uspelo spraviti na zeleno vejo, tako glede urejenosti kot tudi zasedenosti. Za zdaj posebej za hostel ni zaposlena nobena oseba, temveč si delo vsi zaposleni na zavodu za turizem razdelijo: od rezervacij do čiščenja, pranja posteljnine, sprejema in odpreme gostov do pisanja računov. Po izračunu direktorja Vršiča bi se delavca na hostlu izplačalo zaposliti ob zadostnem številu nočitev - če bi zagotovo gostili vsaj tri skupine gostov mesečno. Kot rečeno, je bilo v minulem obdobju med gosti največ športnikov, zlasti mladinskih in kadetskih selekcij, nekaj je bilo poslovnih gostov. Da hostel v prihodnje ne bi bil zaseden, se po Vršičevih besedah ni bati. Bivanje v skupinski sobi za 20 evrov Temeljni razlog, zakaj je ormoški svetniški zbor razpravljal o hostlu, je bila korekcija cen. Dosedanje cene so vključevale turistično in promocijsko takso, ki se morata voditi in obraču- Dlakavim ljubljenčkom odklenkalo Ormoški hostel nima težav samo z zaležano posteljnino, ampak tudi s sesanjem oziroma čiščenjem pasjih in mačjih dlak. Ker je po besedah direktorja Zavoda za turizem Andreja Vršiča generalno čiščenje zelo drago, so se odločili, da gostov s hišnimi ljubljenčki v hostlu ne bodo sprejemali. Ampak direktor Vršič je očitno pozabil, da ljubljenčki niso samo psi in mačke, temveč tudi zlate ribice, hrčki, kanarčki... Pri teh živalcah pa puščanje dlake ni problem, kajne? Foto: www.ormoz.si V hostlu Ormož lahko skupina več ljudi prenoči za ceno 672 evrov, na voljo je 32 ležišč. Če gre za šolsko skupino ali ekipo športnikov, je cena nižja in znaša 464 evrov. navati posebej. Bolj kot ne je bil dosedanji cenik nepraktičen in nefunkcionalen. Zato so ga novelirali, nekoliko so dvignili tudi cene. Nočitev v dvoposteljni sobi z lastno kopalnico stane 50 evrov, če sobo uporablja ena oseba, pa 35 evrov. Cena najema sobe s skupno kopalnico je za nekaj evrov nižja. Nočitev v družinski sobi za štiri osebe s skupno kopalnico stane 80 evrov. Cena bivanja v skupni sobi je 20 evrov po osebi. Otroci do 4. leta bivajo brezplačno, do šestega leta plačajo polovično ceno 10 evrov. Če se hostel zakupi za skupino šolskih otrok ali športnih ekip (na voljo je 32 ležišč), znaša cena po osebi na dan 14,5 evra oziroma za celotni najem za vse skupaj dobrih 460 evrov. 512 evrov je cena, ki bi jo za najem hostla v celoti plačali študentje, polna cena najema brez kakršnihkoli popustov ali ugodnosti je sicer 672 evrov. Študentom se lahko prizna 20-, upokojencem pa 10-odstotni popust. Mojca Zemljarič Ptuj • Največji lokal v centru mesta ostaja zaprt za nedoločen čas Teta Frida išče franšizojemalca Vrsto let je lokal v centru Ptuja, naproti Mestne hiše, ponujal žalostno sliko praznega objekta brez vsebine. Prihod priljubljene Tete Pride na Ptuj je bil toliko bolj dobrodošel Zdaj se pojavljajo nove težave. Jasno je, da epidemija ni edini razlog, da po sproščanju ukrepov niso odprli svojih vrat. Vprašanje je, kdaj, če sploh, jih še bodo... Posledic koronakrize in realnosti, ki bo udarila tudi po sproščanju ukrepov, so se mnogi bali. Gostinstvo in turizem sta na velikem preizkusu. Številni so se znašli v težavah, za druge je bila ta kriza pika na i. Mnogi prazni prostori v centru Ptuja kažejo žalostno podobo mesta. Zaprtje restavracije Perutnine Ptuj na Novem trgu je pustilo grenak priokus. Po sproščanju ukrepov pa postaja jasno, da bodo še nekateri lokali ostali zaprti. Med njimi je tudi objekt na Mestnem trgu, v katerem je nekoč delovala Evropa, zadnja leta pa Teta Frida. Eden največjih ptujskih lokalov z izjemno lokacijo in Ašenbrener: »To je bila edina logična poslovna odločitev« Lokal na Ptuju je Teta Frida odprla pred štirimi leti, objekt za to dejavnost so najeli. Že po letu delovanja (2018) smo poročali o špekulacijah, da naj ne bi bili zadovoljni s poslovanjem in da se iz Ptuja umikajo. Takrat so zadeve rešili s povezovanjem s podjetjem ZA-AZ, d. o. o., v lasti Mateja Ašenbrenerja. Kot franšizojemalec je zadeve vodil vse do zdaj. Da odhajajo iz mesta je tudi sam potrdil in dodal, da ostajajo v ptujskem gostinstvu, a ne več v strogem mestnemjedru: „Trudili smo se, a nam na koncu ni preostalo drugega, kot da sprejmemo poslovno odločitev in zapustimo to lokacijo. Enostavno preveč je bilo vsega. Še vedno bomo delali na Ranci, ko bo možno pa tudi v X-timu." Podobno kot Mlakarje izpostavil različne razloge za to odločitev, med drugim prenovo tržnice, sanacijo mostu in ne nazadnje epidemijo. teraso, ki so jo delno z namenom oživljanja in urejanja mesta celo obnavljali z občinskim denarjem, kot vse kaže, še ne bo tako hitro odprl svojih vrat. Zelo veliko vprašanje pa je, ali in s kakšno vsebino bo sploh deloval v prihodnje. V Teti Fridi potrdili informacije Informacije, da se umikajo iz Ptuja, smo preverili pri direktorju podjetja Quadro, d. o. o., ki je lastnik verige Teta Frida Urošu Mlakarju, ki je dejal, da se iz najstarejšega slovenskega mesta ne želijo umakniti, a je priznal: „Res pa je, da v času od odprtja nismo imeli sreče, srečevali smo se z nenehnimi motnjami sicer odličnih projektov, ki so ovirali dihanje centra mesta. Najprej se je obnavljal trg, zatem most, sledila je obnova tržnice, nato pa še epidemija. Lokal je trenutno zaradi znanih razmer zaprt in se veselimo dejstva, da se počasi vračamo v normalnost. Trenutno intenzivno iščemo novega fran-šizojemalca, ki bi z nami s strastjo delil zgodbo Tete Fride na najlepši Če ne bodo uspešni pri iskanju jranšizojemalca, bo lokal na Mestnem trgu najbrž ponovno zaprt, kot je bil dolga lokaciji na Ptuju in zagotavljal uporabniško izkušnjo na najvišji ravni, kot so je vajeni naši obiskovalci po vsej Sloveniji. Iščemo nekoga, ki bo v zgodbo s svojo ekipo dal sebe. Nekoga, ki ima izkušnje iz turizma in je pripravljen za uspeh tudi sam delati. Turizem in gostinstvo bosta doživela preporod in sedaj je pravi trenutek za ambiciozne posameznike, ki si želijo nove izzive." Potrdil je tudi, da so pogodbo z dosedanjim franšizojemalcem, podjetjem ZA-AZ iz Ptuja, ki upravlja tudi z lokalom na Ranci, prekinili. V Teti Fridi poudarjajo, da si želijo ostati na sedanji lokaciji, a da bo pri tem ključno iskanje franšizojemalca, ki bi bil pripravljen sodelovati z njimi. Do takrat pa bo ta lokal zaprt. Kako dolgo, je nemogoče napovedati, saj bo to odvisno od tega, kako uspešni bodo pri iskanju novega partnerja. Zaprtje in še en prazen lokal v centru mesta bi seveda bila najslabša opcija. Ne glede na to, kdo in pod kakšnim imenom bi se opogumil prevzeti vajeti v svoje roke, je dejstvo, da gre za strateško izjemno pomembno lokacijo. Dženana Kmetec Foto: CG petek • 30. aprila 2021 Aktualno Štajerski 3 Spodnje Podravje • Sindikati s kolektivno tožbo proti državi Vztrajajo pri izplačilu solidarnostne pomoči Po enem letu, odkar so zaposleni v javnem sektorju na poziv Konfederacije slovenskih sindikatov (KSS) začeli pri svojih delodajalcih vlagati zahtevke za izplačilo solidarnostne pomoči, se zadeva prihodnji mesec seli na sodišče. Sodni spor bi lahko epilog dobil v začetku poletja, predsednik KSS Gvido Novak pa niti najmanj ne dvomi, da sindikati spora ne bi dobili. Foto: arhiv M24 Sindikat občinskih redarjev proti SOU Spodnje Podravje Dva izmed sindikatov KSS, gre za sindikata vojakov in občinskih redarjev, sta pred delovnim sodiščem sprožila kolektivni tožbi. V enem postopku je tožnik Sindikat vojakov Slovenije, ki ga vodi Gvido Novak, tožena stranka je Ministrstvo za obrambo. Drugo kolektivno tožbo je vložil Sindikat občinskih redarjev Slovenije proti Skupni občinski upravi (SOU) občin Spodnjega Podravja. „Vroku meseca in pol pričakujem, da bo v obeh primerih odločeno. Predvidevam, da bo ne glede na odločitev delovnega sodišča vložena pritožba. O primerih bo nato zelo verjetno dokončno odločalo višje sodišče," je dejal Novak. V kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti je navedeno, da delavcu v primeru naravne nesreče pripada solidarnostna pomoč. Ker je epidemija opredeljena kot naravna nesreča, bi solidarnostno pomoč lahko prejeli vsi zaposleni v javnem sektorju, ki jih je okoli 170.000. Višina solidarnostne pomoči je 577 oziroma 693 evrov, če je delavec član sindikata. Zahtevke za solidarnostno pomoč so delavci javnega sektorja oddali lansko leto, v obdobju prvega vala epidemije, vendar v večini do izplačil pomoči ni prišlo. Država je namreč zavzela stališče, da so zahtevki neutemeljeni, saj bi morali vlagatelji natančno dokazati škodo, ki so jo utrpeli zaradi naravne nesreče (epidemije). Na Ministrstvu za javno upravo poudarjajo, da kolektivna pogodba za negospodarski sektor ne daje brezpogojne in absolutne podlage za izplačilo pomoči že zgolj zaradi razglašene epidemije. Stališče države je, da bo treba ugotavljati, kako in koliko je epidemija prizadela javnega uslužbenca ali njegovo premoženje, mu povzročila težave ter škodo, ki bi mu jo solidarnostna pomoč pomagala prebroditi. Doslej sporov zaradi neizplačil solidarnostnih pomoči ni bilo, saj so se te izplačevale bolj kot ne individualno. Ker pa epidemija vključuje vse, pa je seveda zavela druga pesem. Če bi se solidarnostna pomoč izplačala vsem zaposlenim v javnem sektorju, bi to za javne finance pomenilo sto milijonov evrov. Ker je bila epidemija v letih 2020 in 2021, je lahko delavec (vlagatelj) upravičen do dveh izplačil, kar pomeni 200 milijonov evrov. Sindikati stavijo na zmago KSS neomajno vztraja, da so delodajalci delavcem, ki so vložili zahtevke, solidarnostno pomoč dolžni izplačati, zato tudi ne dvomijo o uspehu na delovnem sodišču. Zakaj? „Ker naši dokazi to potrjujejo. Izplačilo solidarnostne pomoči določa kolektivna pogodba, razpolagamo s primeri izplačane pomoči. Razlik na delovno-pravnem področju pa ne sme biti. Naše prepričanje utemeljuje tudi razlaga kolektivne pogodbe, za kar je pristojna komisija, ki jo sestavljajo predstavniki delavcev in delodajalcev. Zakon določa, da je epidemija opredelje- Konfederacija slovenskih sindikatov Za ljudi in Sloven Predsednik KSS in Sindikata vojakov Slovenije Gvido Novak verjame v uspeh kolektivne tožbe. „Dokazi so nedvoumni: tako piše v kolektivni pogodbi in nekateri delodajalci so pomoč že izplačali. Ne more vlada s sklepom in navodili delodajalcem kar povoziti kolektivne pogodbe. Poleg tega doslej za izplačilo solidarnostne pomoči nikoli ni bilo treba dokazovati nastale škode zaradi naravne nesreče, dovolj je bilo predložiti dokazilo o nastalem dogodku. In ta dokaz mi imamo - razglas epidemije." na kot naravna nesreča. Komisija je že sprejela razlago, da se pomoč izplača avtomatsko ob izpolnitvi pogojev (naravna nesreča, epidemija po celi državi) v kolektivni pogodbi, zato so delodajalci solidarnostno pomoč delavcem dolžni izplačati. V primeru epidemije se je zgodilo, da je vlada s sklepom povozila mnenje komisije in delodajalcem v javnem sektorju dala navodilo, da morajo javni uslužbenci (vlagatelji zahtevkov) upravičenost do solidarnostne pomoči dokazati ter utemeljiti višino škode, ki je nastala, kar v primerih drugih naravnih nesreč ni bilo potrebno. Če je prišlo do poplave, plazu, po- žara ..., je bil delavec ob zahtevku za izplačilo solidarnostne pomoči dolžan predložiti dokaz, da je na njegovem premoženju prišlo do dogodka," je pojasnil Novak, ki mu je v preteklosti s kolektivno tožbo že dvakrat uspelo prepričati sodišče. S Sindikatom vojakov Slovenije je pred sodiščem dosegel izplačilo razlike regresa za leto 2012 (že zapadle neizplačane obveznosti delodajalca), drugi spor se je nanašal na plačna nesorazmerja za celotni javni sektor. Prva tožba je bila težka 64 in druga 190 milijonov evrov. „Verjamem, da bomo tudi tokrat s kolektivno tožbo uspeli," je poudaril sogovornik. Izjava SOU Spodnje Podravje: „Za razliko od zaposlenih v gospodarstvu z nobenim javnim uslužbencem, zaposlenim v SOU občin v Spodnjem Podravju, nismo prekinili delovnega razmerja zaradi epidemije bolezni covid-19." Vlada je sicer delodajalcem v javnem sektorju dala navodilo, da se izplačilo solidarnostne pomoči za epidemijo kot naravno nesrečo lahko odobri v primeru nastale škode, ki pajo mora javni uslužbenec dokazati. Konfederacija slovenskih ^^ sindikatov ^ Za ljudi in Slovenijo [ «i .uvt» . KSS/ Predsednik Sindikata občinskih redarjev je Matjaž Frangež, zaposlen na SOU Spodnje Podravje. SOU Spodnje Podravje: „Zahtevki in tožba neutemeljeni" Drugačnega mnenja so v SOU Spodnje Podravje, ki so tožena stranka. Menijo, da je zahteva za izplačilo solidarnostne pomoči zaradi epidemije neutemeljena. „Razlaga, da je javni uslužbenec upravičen do solidarnostne pomoči zgolj zaradi dejstva, da je bila epidemija razglašena, je v nasprotju z namenom solidarnostne pomoči. Uslužbenec mora utemeljiti oziroma dokazati, da je stiska pri njem osebno res nastala in da ga je sama epidemija neposredno prizadela. Takšno stališče je zavzela tudi vlada." Sindikat občinskih redarjev je na SOU Spodnje Podravje podal zahtevo za izplačilo 20 odstotkov višje solidarnostne pomoči za štiri člane reprezentativnega sindikata. SOU je od vlagateljev zahtevala dokazila o nastali škodi - da so bili res materialno prizadeti. V odgovoru so prejeli navedbo zakonskih določil, ne pa tudi specifikacije nastale škode. Kot še navajajo na SOU, se vlagatelji niso poslužili pritožbe, „kar je sicer procesna predpostavka, da se sodno varstvo pred delovnim sodiščem sploh lahko uveljavlja." Na SOU so prepričani, da niso kršili določil kolektivne pogodbe, zahteve za izplačilo solidarnostne pomoči po njihovem mnenju niso utemeljene. Mojca Zemljarič ffi pri h oetno st de t kličejo posamezniki v upanju, da bodo še lahko kupili avtodom, vendar jim tudi pri nas ne moremo pomagati. Zbiramo pa že naročila za naslednje leto,« je povedal Dušan Prica, direktor Avtodom centra Casper iz Lenarta. Po njegovi oceni se je povpraševanje po tovrstnem turizmu v zadnjem letu povečalo za več kot 30 odstotkov. ■«t 1 • • Zanimanje za najem je poskočilo Turistične nastanitve so bile do sedaj zaprte, letalski prevozi so konec lanskega leta registriranih 51 avtodomov. okrnjeni, ljudje pa si želijo potovati, zato so počitnice z avtodomom med ljudmi vse bolj priljubljene. Gre dobesedno za majhno stano-vanjce oz. ličen sodobno opremljen dom na kolesih, s katerim se lahko odpeljete na želeno destina-cijo. Ob slabem vremenu, zaprtju mej oz. spremembi odlokov, povezanih z epidemiološko situacijo, ima avtodomar možnost spremeniti smer in se odpeljati drugam. Lastniki počitniških vozil želijo biti svobodni, neodvisni, v luči epidemije pa lahko počitnice brez težav preživljajo v svojem »mehurčku«, kar je zanje v teh razmerah, ko med ljudmi še vedno razhaja virus covid-19, tudi najbolj varno. Avtodom pa je mogoče tudi najeti. Cena za dan najema se giblje okoli 100 evrov in več, treba pa je plačati tudi varščino, ki lahko znaša več kot 800 evrov. Kot je povedal Prica, je tudi povpraševanje za najem vozil v zadnjem času zelo poskočilo. V njihovem centru oddajajo šest skoraj novih avtodomov (vozila so v tovarniški garanciji in je posledično z njimi manj okvar), letos pa nameravajo floto še povečati, tudi z vedno bolj popularnimi bivalnimi kombiji. Ker so cene v tujini bistveno dražje, se za najem bivalnikov zanimajo tudi Avstrijci in Hrvati. Foto: Avtodom Center Casper Cene najema v Avtodomu center Casper iz Lenarta Cena za dnevni najem avtodoma v času »nizke sezone«: od 85 do 95 evrov z DDV. Cena za dnevni najem v času »visoke sezone« (20. 6.-1.9. in v času počitnic): od 110 do 125 evrov. Minimalen najem avtodoma je tri dni, za daljši najem je cena nižja. V večini podjetij, ki se ukvarjajo z izposojo avtodomov, je treba položiti ali vplačati varščino, ki je lahko različno visoka. Kavcijo vam bodo v celoti povrnili po vračilu nepoškodovanega vozila. V Sloveniji 150 postajališč za avtodome Glede na porast avtomobilskega turizma je bilo treba na drugi strani takim turistom urediti primerna postajališča. V celotni Sloveniji je okoli 150 urejenih lokacij, kjer lahko gostje z avtodomi brez težav prenočijo. Kar nekaj občin se je v zadnjih letih odločilo za ureditev postajališč za avtodome (PZA). Eden izmed bolj priljubljenih in urejenih je PZA v občini Markovci, ki je vse bolj obiskana in priljubljena lokacija. Kot je pojasnil Uroš Hren, urednik spletnega portala avtokampi.si, imajo avtodo-marji radi lepe lokacije v bližini zani- mivih turističnih krajev (obala, Bled, Bohinj, Ptuj, Novo mesto, Prekmur-je ...). Za avtodomarje je značilno, da ne ostajajo dolgo na enem mestu, radi se selijo iz kraja v kraj in obiskujejo različne znamenitosti. Po napovedih Hrena bo v naslednjih letih vse bolj v ospredju tako imenovani lokalni turizem - kar pomeni, da turist za počitnice izbere lokacijo, oddaljeno do največ 500 km od njegovega doma. Do cilja pa se pripelje z lastnim prevozom. Ta izbira mu omogoča, da se lahko hitro in varno vrne domov, kar je v današnjih korona časih vse bolj pomembno . Estera Korošec -oto: CG težav in samomorov bivalcev v slovenskih občinah. Tako kot doslej so tudi v letošnji objavi, ki prikazuje stanje pred epidemijo covida-19 in pred uvedbo ukrepov situacija na zahodu države v povprečju precej boljša kot na njenem vzhodu. ki se je v primerjavi z letom 2016 povečala v kar 204 slovenskih občinah oz. v 96 odstotkih vseh občin in se v povprečju zvišala s 13,7 na že omenjenih 17,7 dneva nezmožnosti za delo na zaposlenega prebivalca. Na našem koncu so te številke praviloma še višje, saj se Foto: profimedia/M24 kareje sicer 19 manj kot v prejšnjem zbiranju gibljejo nad 20 dnevi. Najmanj bolniške odsotnosti beležijo v Cerkve-njaku, in sicer samo 11,7 dneva, kar je hkrati tudi najnižja vrednost na nivoju države. S 14,5 dneva se mu najbolj približujejo v bližnji Sveti Trojici, medtem ko so s 25,2 in 25,1 dneva bolniške odsotnosti rekorderji v Dornavi in Juršincih. Delež oseb, ki svoje zdravje ocenjuje kot dobro ali zelo dobro, v povprečju znaša 67,5 odstotka, a ga ne dosega, kaj šele presega nobena spodnjepodravska ali slove-njegoriška občina. Večinoma je to zadovoljstvo 55- do 60-odstotno. Če gre soditi po rezultatih ankete, se s svojim zdravjem tako najbolj ponašajo v Lenartu (64,9 %), Kidričevem (64,5 %) ter na Ptuju in v občini Rače-Fram (po 64,1%), najmanj pa v Zavrču, kjer menita, da sta zdrava le 41,2 odstotka prebivalcev, in v Cirkulanah (46,4 %). Največ samomorov v Trnovski vasi, Podlehniku in Cirkulanah Na NIJZ zadnja leta opažajo postopno zmanjšanje števila samomorov. V primerjavi z objavo iz leta 2016 se je umrljivost zaradi samomora zmanjšala v 118 slovenskih občinah, kar predstavlja 56 odstotkov vseh občin. Medtem ko slovensko povprečje predstavlja 19 samomorov na 100.000 prebivalcev, jih je bilo v Spodnjem Pod-ravju najmanj v Središču ob Dravi, in sicer osem, ter Staršah in Svetem Tomažu, kjer je bilo po devet samomorov, manj od povprečja pa še v Zavrču (11), v Lenartu (14), Ormožu (15), v Račah-Framu (17) in na Hajdini (18). Kljub upadu števila samomorov neslavno prvo mesto ostaja »v rokah« Trnovske vasi, kjer si je življenje vzelo 89 oseb, kar je sicer 19 manj kot v prejšnjem zbiranju podatkov, ko je bilo tam samomorov 108. Trnovskemu rekordu s 74 samomori sledi Podlehnik, kjer je to število naraslo za kar 29. Visoko na lestvici ostajajo tudi Cirkulane, kjer se je po podatkih NIJZ v zadnjih dveh letih zgodilo po 58 samomorov. S 73 je na 57 samomorov je padlo število v Sveti Trojici v Slovenskih goricah, medtem ko se je v sosednjem Svetem Andražu v Slovenskih goricah s 15 povzpelo na 43. Duševne stiske so doma v Ormožu in Središču ob Dravi V šestih letih se je v 93 odstotkih slovenskih občin zmanjšalo tudi število izdanih receptov za dušev- ne težave, ki zdaj znaša 14,4 recepta na sto prebivalcev. Upoštevajoč število izdanih receptov lahko domnevamo, da imajo najmanj problemov z duševnim zdravjem v nekaterih slovenjegoriških občinah, in sicer v Cerkvenjaku (12,9), Sveti Trojici (13,3), Benediktu (13,7) in Lenartu (13,8). Po drugi strani pa duševne težave očitno največ stisk povzročajo v Ormožu in Središču ob Dravi, kjer so na sto prebivalcev izdali po 17,6 recepta, v občini Rače-Fram so jih napisali 17, med 16,1 in 16,4 pa tudi v Maj-šperku, Trnovski vasi, Kidričevem, Vidmu ter Markovcih in Svetem Tomažu. Izrazito pa je poraslo število prejemnikov pomoči na domu; v primerjavi z letom 2020 so se namreč vrednosti kazalnika povečale v kar 192 občinah oziroma v 90 odstotkih vseh občin, tako da delež uporabnikov pomoči na domu v povprečju znaša 2,7 odstotka. Po mnenju NIJZ to kaže na povečanje potreb pa tudi na boljšo organizacijo pomoči na domu. Zanimiv je podatek, da sta se na dnu te lestvice znašli občini Trnovska vas in Sveti Andraž, ki nista beležili nobene pomoči na domu in tako veljata za občini z najnižjo vrednostjo v Sloveniji. Senka Dreu Foto: arhiv M24 Alkohol za volanom ostaja športna panoga Podatki v letošnji objavi kažejo, da seje nekoliko zmanjšalo število bolnišničnih obravnav zaradi bolezni, neposredno pripisljivih alkoholu, ki v povprečju znašajo 1,9 bolezni na tisoč prebivalcev. Z vrednostjo 0,9 daleč najmanj od tega beležijo v Staršah, povprečja pa na srečo ne dosegajo še v Sveti Trojici (1,4), Cirkulanah (1,5), Središču ob Dravi (1,6), v Gorišnici in na Hajdini (po 1,7) ter na Ptuju (1,8). Število bolezni zaradi alkoholizma se v Spodnjem Podravju večinoma giblje med 2,5 in tremi primeri, s 4,7 primera pa je največ posledic povzročil v Svetem Andražu, ki mu je takoj za petami Trnovska vas (4,5). Čeprav je rahlo zmanjšanje opazno tudi v številu prometnih nesreč z alkoholiziranimi povzročitelji, spodnjepodravske občine nimajo razloga za kakšen večji optimizem, saj večinoma močno odstopajo od slovenskega povprečja, to je 8,8 odstotka prometnih nesreč, ki so jih povzročili pijani vozniki. Situacija je najslabša v Svetem Tomažu, saj je tam delež prometnih nesreč pod vplivom alkohola kar 21,8-odstoten, tudi v tej kategoriji pa je na drugem mestu s 17,8 odstotka Trnovska vas. Za več kot deset odstotkov nesreč so krivi pijanci, ki so sedli za volan, tudi v Benediktu (14,7), Cerkvenjaku (13,0), na Destrniku (10,5), v Majšperku (12,3), Središču ob Dravi (13,0), Vidmu (13,7) in Zavrču (12,8), medtem ko so lahko na nizko bilanco najbolj ponosni v Sveti Trojici (4,8), Cirkulanah (5,2) in Svetem Andražu (5,4). 8 Štajerski Kmetijstvo petek • 30. aprila 2021 Eu, Slovenija • Uredba EU Slovenska potica zaščitena Evropska komisija je v uradnem listu EU objavila izvedbeno uredbo, s katero je slovensko potico zaščitila kot zajamčeno tradicionalno posebnost. Foto: arhiv ¿T To pomeni, da proizvodnja te tradicionalne slovenske sladice ni zemljepisno omejena, pogoj je le certifikat, da je izdelana skladno s potrjeno specifikacijo za slovensko potico. Kmetijsko ministrstvo je potico nacionalno zaščitilo decembra 2017 in v začetku 2018 vlogo za zaščito poslalo Evropski komisiji. Razširjena je po vseh slovenskih pokrajinah, se pa potice med seboj razlikujejo po imenih, nadevih, vrstah testa in tudi po obliki. Znanih je več kot 100 različnih vrst potic, pri pripravi nadevov pa velja velika raznolikost. Najmanjšo dovoljeno velikost slovenske potice zagotavlja potičnik s spodnjim premerom 14 centimetrov. Pisma bralcev Veterinarska zbornica o delu veterinarjev Veterinarske storitve na trgu izvajajo doktorji veterinarske medicine z veljavno licenco. Za pridobitev veterinarske licence je, poleg uspešno zaključenega šestletnega študija in po pridobitvi diplome na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani, treba na Upravi Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin opraviti še državni izpit za doktorje veterinarske medicine. Po pridobitvi licence se morajo veterinarji, za ohranitev licence, vseskozi strokovno izpopolnjevati na rednih izobraževanjih, ki so točkovana in v desetletnem obdobju zbrati določeno število točk. Za pridobitev potrebnih znanj, ki jih veterinarji nudijo s svojimi storitvami, se izobražujejo doma in v tujini. Seveda so ta izobraževanja plačljiva. Veterinar z licenco lahko opravlja svojo dejavnost le v okviru verificirane veterinarske organizacije. Veterinarska organizacija mora za verifikacijo izpolnjevati določene prostorske, tehnične in kadrovske pogoje, ki so predpisani s posebnim pravilnikom. Tudi pogoji za verifikacijo veterinarskih organizacij se preverjajo na določeno časovno obdobje. Kvalitetno vzdrževanje prostorov in opreme je izključno strošek veterinarskih organizacij. Tudi strošek zagotavljanja strokovnih kadrov, veterinarskih pomočnikov in administrativnega kadra bremeni izključno veterinarske organizacije. Veterinarske organizacije zagotavljajo svoje storitve skozi organizacijo dežurstva ali stalne pripravljenosti 24 ur na dan in 365 dni v letu. Lastniki živali se mogoče premalo zavedajo, da je to ugodnost, ki ni sama po sebi umevna in ni zagotovljena v vseh državah Evropske skupnosti, še manj pa drugje po Evropi in svetu. Tudi zagotavljanje visoko izobraženih strokovnjakov v nočnem času, ob vikendih in praznikih je strošek veterinarskih organizacij. Veterinarske organizacije morajo zagotavljati zbiranje in neškodljivo odstranjevanje embalaže in drugih odpadkov, ki sodijo v kategorijo nevarnih odpadkov in je temu primerna tudi cena zbiranja in odstranjevanja le-teh. Veterinarske organizacije morajo, kot vsa ostala podjetja, financirati tudi stroške telefonov, komunalnih storitev, elektrike, režijskih stroškov, prevozov itd. Cena, ki jo veterinarji zaračunajo za opravljeno storitev, mora pokriti vse zgoraj omenjeno in ne samo neposrednega prihoda na gospodarstvo in opravljenega dela. Veterinarska dejavnost se v zadnjih letih zaradi izrazite podcenjenosti dela veterinarjev, težkih pogojev dela ob vsakem vremenu, nočnem času, v času vikendov in praznikov srečuje s pomanjkanjem strokovnega kadra. Zaradi navedenih razlogov obstaja utemeljen strah, da bo veterinarska stroka vedno težje zagotavljala dostopnost do veterinarskih storitev 24 ur na dan in 365 dni v letu. Vendar se veterinarji vseskozi zavedajo, da so ne glede na delovnik ali praznik, temelji njihovega dela preprečevanje trpljenja bolnih in poškodovanih živali, preprečevanje prenosa okužb med živalmi in z živali na ljudi ter preudarna uporaba zdravil za zdravljenje živali, ki lahko le v dobrem in zaupljivem sodelovanju z odgovornimi lastniki živali, pripeljejo do uspeha in zadovoljstva obeh strani. Anita Kermavnar, dr. vet. med. Spodnje Podravje • EU stavi na prihodnost z ekološkim kmetovanjem Ekološki kmet za mnoge še zmeraj posebnež Ekološko kmetovanje je po mnenju evropskih kmetijskih snovalcev zelo primerno za srednje in male kmetije. Načrt vsebuje 23 ukrepov za spodbujanje potrošnje, povečanje pridelave in zagotovitev uravnotežene rasti ekološkega sektorja. Ker se na ekološki način po posameznih državah kmetuje na zelo različnih deležih kmetijskih zemljišč, in sicer od bornega pol odstotka do več kot 25 odstotkov, je Komisija države članice pozvala k razvoju nacionalnih ekoloških akcijskih načrtov za povečanje deleža ekološkega kmetovanja. Tega pa, se zaveda Komisija, ne bo mogoče doseči brez ustreznih finančnih spodbud, zato je trenutno približno 1,8 odstotka oziroma 7,5 milijarde evrov sredstev skupne kmetijske politike namenjenih podpori za ekološko kmetovanje. Prihodnja skupna kmetijska politika vključuje okoljske sheme; v obdobju 2023-2027 jim bo iz proračuna namenjenih od 38 do 58 milijard evrov, ki so lahko namenjeni tudi spodbujanju ekološkega kmetovanja. Realnost ali utopija? In kje smo z ekološko pridelavo v Sloveniji, je evropski načrt razvoja realen ali utopičen? »V Sloveniji je v sistemu kontrole ekološkega kmetovanja slabih deset odstotkov vseh kmetijskih zemljišč. 25 odstotkov? Hja, ni nemogoče, saj potencial je, naša majhnost je pri tem velika prednost, je pa malo verjetno, da bi tako ambiciozen cilj dosegli v kratkem času. Bi morali ekološki pridelavi nameniti res Foto: arhiv M24 V Sloveniji je ekološkemu kmetijstvu namenjenih slabih 10 % kmetijskih zemljišč, Evropska komisija pa predlaga, da bi države Članice EU do leta 2030 dosegle 25 odstotkov. super super ugodnosti v primerjavi z drugimi načini kmetovanja, da bi se ljudje zanjo več odločali. Saj veste, interes denarja lahko marsikaj spremeni,« meni Darja Artenjak, ptujska kmetijska svetovalka, specialistka za ekološko kmetovanje. »Stanje na terenu je namreč precej Na Ptujskem več ekoloških kmetij »Nimam podatka, kakšno je stanje drugje po Sloveniji, dobro pa poznam širše ptujsko območje. Seveda so primeri, da neka kmetija opusti ekološko kmetovanje, in to večinoma zaradi spremembe lastništva, združitve kmetij ali pa ostarelosti gospodarja, ki nima naslednika. Po drugi strani pa se 'ekološki' družini pridružujejo novi kmetovalci. Znotraj UE Ptuj sem samo lani pripravljala dokumentacijo o preusmeritvi v ekološko pridelavo za 12 kmetij, nekaj podobnega pričakujem tudi za letos. Tako da eni res tudi odhajajo, a je več tistih, ki prihajajo,« pojasnjuje Artenjakova. »Narašča tudi povpraševanje po ekoloških živilih, ki presega zmožnosti slovenske ekološke proizvodnje. Pred desetimi leti potrošniku skoraj nismo mogli ponuditi domačih ekoloških izdelkov, zdaj jih je vedno več in se dobro prodajajo. Pridelovalci so se znašli in se tudi že povezujejo ter si tako zmanjšujejo stroške.« razdeljeno: na večinske tradicionalne kmetovalce in manjšinske ekološke. Prvi na druge še vedno gledajo kot na neke posebneže, to je dokaj splošno mnenje, ki pa se je že vsaj delno spremenilo na območjih, kjer je ekološke pridelave več.« Na Zvezi slovenske podeželske mladine ugotavljajo, da glavna težava tiči v pomanjkanju prenosa znanja o ekološki pridelavi na kon-vencionalne kmetije, poleg tega preusmeritev zahteva čas, znanje, tehnologijo in sredstva, zato so zadržani do favoriziranja ekološkega kmetovanja v primerjavi z drugimi trajnostnimi praksami. Mnogi nočejo v sistem kontrole Kljub temu je Artenjakova prepričana, da so glede ekološkega kmetovanja pri nas še velike rezerve, ki bi jih veljalo izkoristiti. »Najprej je tu od pet do sedem odstotkov takih, ki že pridelujejo na ekološki način, a niso del uradnega sistema. Zakaj? Ker ne želijo kontrol, ne marajo, da bi se jim inšpektorji sprehajali po kmetijah, nočejo voditi evidenc. Ugotoviti bi bilo treba, kaj je tisto, kar bi jih pritegnilo, da bi se vključili v sistem, saj denar to zagotovo ni. Vsekakor pa predstavljajo velik potencial.« Z različnih koncev Slovenije prihajajo novice, da so kmetje začeli izstopati iz ekološkega nadzora, saj da je politika ekološkemu kmetovanju naklonjena le na načelni ravni, ne pa tudi s konkretnimi spodbudami. Da število ekoloških kmetij v kontroli pada od leta 2019, je zaskrbljena Marija Marinček, predsednica Zveze društev ekoloških kmetij Slovenije. Lani naj bi tako izstopilo 139 kmetij, trend pa se po njenih besedah nadaljuje tudi letos, saj je iz sistema kontrole ekološkega kmetovanja doslej izstopilo že 92 ekoloških kmetij. Senka Dreu Slovenija • Za ekološko onesnaževanje niso krivi le kmetje Zbornica ponekod ne podpira kmetov Kmetje, ki obdelujejo zemljišča na najožjih vodovarstvenih območjih, so upravičeni do izplačila odškodnin, vendar na Kmetijsko--gozdarski zbornici Slovenije opozarjajo, da jih je treba natančneje opredeliti v krovnem zakonu o vodah. Pri kmetovanju na vodovarstve-nem pasu glavno težavo predstavljajo večji stroški z obdelavo zemljišč, zapletena birokracija in manjši dohodki po hektarju. To področje je sicer urejeno s posebno uredbo, kjer je med drugim tudi določena višina nadomestila, ki do leta 2022 ne sme presegati 500 evrov na hektar na leto, po preteku petih let od uveljavitve vodo-varstvenega režima pa 200 evrov na hektar. Kmetje so lahko zahtevke za izplačila nadomestil za letošnje leto vložili do konca marca. O odškodninah je tekla beseda tudi na nedavnem sestanku odbora za vodovarstvena območja (VVO) pri KGZS, na katerem so se člani strinjali, da v zakonu o vodah niso dovolj dorečene, prav tako je treba v njem odpraviti nepotrebne ukrepe. Obenem so zahtevali enakopravno obravnavo vseh sektor- Kmetje, ki obdelujejo zemljišča na najožjih vodovarstvenih območjih, zahtevajo enakopravno obravnavo vseh sektorjev, ki s svojo dejavnostjo vplivajo na kakovost pitne vode, ne le kmetijskega. jev, ki s svojo dejavnostjo vplivajo na kakovost pitne vode, ne le kmetijskega, ki se ga (pre)pogosto in po krivici izpostavlja kot glavnega krivca za ekološko onesnaževanje. Pri zakonskih določilih ni treba odkrivati tople vode, saj zadošča že zgledovanje po modelih drugih evropskih držav, na primer Avstrije, ki je problematiko kmetovanja na vodovarstvenih območjih že pred leti dobro uredila. Da je pri reševanju takih težav nujno sodelovanje kmetov, kakor tudi enoten pristop in podpora celotnega sistema Kmetijsko-gozdarske zbornice na vseh nivojih, so še dodali, saj ugotavljajo, da v nekaterih primerih enote zbornice na terenu ne stojijo dovolj za stališči kmetov. SD petek • 30. aprila 2021 Podravje Štajerski 9 Haloze • Delna obnova gradu Borl končana Grad bodo odprli v jesenskem času Ministrstvo za kulturo je obnovilo dobrih 1.800 m2 gradu Bori. Gradbena dela so trajala približno leto dni, v obnovljenih prostorih bo v prihodnje naravoslovna zbirka, ki jo bo upravljal Prirodoslovni muzej Slovenije. Foto: MZ V obnovljenem delu gradu Borl bo interpretacijsko-informacijski center območja Natura 2000, ki ga bo upravljal Prirodoslovni muzej Slovenije. Fotografijo smo posneli z dovoljenjem ministrstva za kulturo. Ministrstvo napoveduje, da bi obnovljeni del gradu za javnost odprli v jesenskem času. Strošek obnove je bil dva milijona evrov; 1,6 milijona evrov je prispevek Evropske unije in 400.000 evrov proračuna RS. Že pred tem je država poskrbela za utrditev breži-ne in skale, na kateri sloni borlsko grajsko poslopje. Dela v vrednosti okoli 1,5 milijona evrov je financirala Direkcija RS za infrastrukturo, ki naj bi v prihodnje sanirala še zidove grajske terase in namestila konstrukcijo razgledne terase. In kako naprej? Bo grad ostal delno obnovljen ali je morebiti pričakovati celovito sanacijo? Na kulturnem ministrstvu so povedali, da bi bilo treba obnoviti še 5.800 m2 bruto površin. „Ta del gradu nameravamo obnoviti s pomočjo evropskih sredstev. Namembnost in vsebina prostorov še nista določeni, posledično ni izdelana projektna dokumentacija, zato verodostojne ocene stroškov investicije v tem trenutku ni moč podati." „Obnova daje nov zagon" Velik del zaslug za začetek obnove gradu gre nedvomno civilno--družbenemu gibanju v Cirkulanah - Društvu za oživitev gradu Borl. Njihova dolgoletna prizadevanja so uspela prepričati odločevalce v Ljubljani. Zgodil se je premik, ki se je prej zdel nemogoč, saj je grad leta in leta propadal, pravega odgovora, kaj z njim, pa državi tudi ni uspelo najti. Bili so celo poskusi, da bi ga prodala ali oddala v dolgoročni najem, a so se ideje druga za drugo izjalovile. V nekem trenutku so karte v zvezi z Borlom lepo padle skupaj in desetletja pričakovana obnova se je začela. Da je tako, so zadovoljni tudi v Društvu za oživitev gradu Borl. „Obnova daje nov zagon vsem, ki živimo z gradom in ga imamo radi. Pomeni možnost zagona gospodarskega, turističnega in kmetijskega razvoja območja Haloz. Za izkoriščenost celotnega potenciala gradu bo v prihodnje treba obnoviti še drugi del. Skupaj z občino Cirkulane se trudimo, da bi do obnove drugega dela gradu tudi prišlo." Mojca Zemljarič Gorišnica • Načrti o urejanju Sokovega mlina Hostel, avtodomi, ribnik, vinoteka ... Ko bo zgrajena nova glavna cesta med Ormožem in Markovci, bo občina Gorišnica nedvomno pridobila strateški položaj, še posebej, če bodo nanjo navezali Zavrč in tamkajšnji mejni prehod. Občina Gorišnica v luči prihodnjega razvoja že snuje tudi načrte, s čim bi lahko privabili turiste in kaj bi jim ponudili. Potencial za razvoj turizma vidijo v Sokovi domačiji v Forminu. Izdelana je idejna zasnova, v skladu s katero bi uredili celoten kompleks domačije in v življenje pognali tudi mlin na vodi. Stanovanjski objekt bi služil kot hostel, gospodarsko poslopje pa kot spremljevalni objekt s hlevi, shrambami, vinoteko in še čim. Možno bi bilo prenočiti z avtodo-mi, za kar bi uredili PZA-postajali-šče. Stari mlin, ki bi ga gnala voda v rokavu lokalnega potoka Zviren-čina, bi bil v funkciji in bi nedvomno predstavljal veliko atrakcijo za obiskovalce. V sklopu kompleksa bi bila dva ribnika, uredili bi čebelnjak, zeliščni vrt, zasadili drevesa, postavili brajda, zgradili parkirne prostore, območje lično uredili s potkami in ocvetličili. Prednost lokacije sta naravno okolje in bližina vode. Posestvo z mlinom leži tudi ob Dravski kolesarski poti. Župan občine Gorišnica Jože Kokot časovnice celovite ureditve 1,5 hektarja velikega turističnega kompleksa za zdaj ne želi opredeljevati. Poudaril je, da je sedaj najprej na vrsti gradnja tribun in spremljevalnega objekta v športnem parku v Gorišnici, kar bo zahtevalo glavnino investicijskih sredstev. Ko bo ta naložba končana, bodo razmišljali, kako naprej. Bodo pa v kratkem na gospodar- Občina Gorišnica namerava posestvo Sokove domačije preurediti v atraktivni turistični kompleks z nočitvenimi kapacitetami. skem poslopju Sokove domačije popravili streho na gospodarskem poslopju. Denar za projekt celovite ureditve kompleksa bodo poskusili pridobiti na katerem od razpisov, je dodal župan Kokot. „Bomo videli, kako bo. Ali se bo izšlo s sofinanciranjem ali pa brez. To bo pokazal čas." MZ Foto: MZ Podlehnik • Kmalu začetek projekta Dostopnost za vse Lažji dostop do vrtca, šole in dvorane Občina Podlehnik je v teh dneh podpisala pogodbo s Cestnim podjetjem Ptuj, ki bo izvedlo gradbena dela v okviru projekta Dostopnost za vse, za kateregajimje uspelo v lanskem letu pridobiti sredstva LAS Haloze. Na seznamu del, ki se bodo začela v teh dneh, je znižanje ploč- nikov pri 13 prehodih za pešce, izvedba klančin ter odpravljanje arhitektonskih ovir. Slednje invalidom, starejšim in majhnim otrokom na nekaterih mestih otežujejo oz. onemogočajo dostop. V okviru projekta se bo v naselju Stanošina zgradil pločnik v dolžini 130 metrov in uredilo križišče. Ravno zaradi te investicije se je začetek izvedbe del nekoliko zamaknil. Gre namreč za arheološko zaščiteno območje, zato so potrebovali nekaj več časa za pridobitev vseh potrebnih soglasij. Prav tako se je zapletlo zaradi lastništva nekaterih zemljišč, ki so trenutno še v lasti države, vendar bodo v kratkem vrn- jena podlehniški občini. Ker so prenosi lastništev v teku, so z Darsom podpisali služnostne pogodbe, na podlagi katerih bodo lahko izvedli načrtovane investicije v Stanošini. Cilj izvedbe vseh načrtovanih gradbenih del je izboljšanje dostopnosti do osnovne šole, vrtca in večnamenske dvorane v središču občine. Dela, ki se bodo predvidoma končala do sredine junija, so ocenjena na okoli 55.000 evrov, s strani Las Haloze bodo prejeli nekaj več kot 38.500 evrov. Estera Korošec Foto: CG Župan Sebastian Toplak in Branko Veselic, direktor Cestnega podjetja Ptuj, sta podpisala pogodbo za izvedbo gradbenih del Dornava • Načrti o obnovi gradu Najprej kapela, nato oranžerija Čeprav je neuradno slišati informacije, da bi se država v prihodnje lotila obnove gradu Dornava, so na ministrstvu za kulturo s pojasnili izjemno skopi. Foto: MZ Lani ob koncu leta so pred gradom na novo uredili leseno ograjo. Letos namerava ministrstvo poskrbeti za obnovo kapele in oranžerije. Baročni dvorec Dornava sicer postopoma dobiva življenje, za kar gre med drugim zasluga lokalnemu okolju. Ministrstvo za kulturo je imelo veliko srečo pri izbiri vzdrževalca, zelo prizadevna s pobudami in idejami je tudi delovna skupina. Oboji gredo z roko v roki, obenem spoštujejo mnenje kulturnovarstvene stroke in upoštevajo navodila ministrstva, ki je lastnik gradu. Dokaz, da uspešno peljejo dialog in aktivnosti, so dela, ki se izvajajo na dvorcu. Resda ne gre za velike projekte, vendar je grad urejen, čist in ocvetličen, trava pokošena, krošnje dreves negovane, potke gramozirane in utrjene. Ministrstvo za kulturo je lani za vzdrževanje parka in dvorca ter investicijsko-vzdrževalna dela v grajskem kompleksu namenilo 53.000 evrov. Tudi letos bo moč videti nekaj novosti. V levem traktu gradu bodo obnavljali kapelo, okvirna vrednost obnove je 160.000 evrov. Na ministrstvu so pojasnili, da je javno naročilo za konzervatorsko restavratorska dela v kapeli v pripravi. Pripravlja se tudi projekt obnove oranžerije, in če bo šlo vse po načrtu, bi objekt začeli letos obnavljati. „Objekt oranžerije je namenjen predvsem shranjevanju zbirke agrumov (posodovk) v zimskem času. V pritličju je predviden manjši gostinski del, v etaži pa večnamenski prostor, ki bo služil promociji spomenika (gradu) ter povezovanju lokalne skupnosti in obiskovalcev. V objektu je predvidena tudi ureditev sanitarij za obiskovalce," so pojasnili na ministrstvu. Več o obnovi dornavskega grajskega poslopja v Ljubljani za zdaj ne razkrivajo. Je pa bil dvorec Dornava tema pogovorov letošnjega delovnega obiska državne sekretarke ministrstva za kulturo Ignacije Fri-dl Jarc na mariborski območni enoti zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS). Fridl Jarčeva se je v razgovorih dotaknila treh gradov: Viltuša, Negove in Dornave. Po njeni oceni imajo vsi trije zgodovinski objekti izjemen potencial za spodbujanje kulturnega turizma v regiji. Mojca Zemljarič Sv. Andraž • Začela seje obnova Črne gore Oviran promet mimo pokopališča Potem ko je andraška županja konec marca podpisala pogodbo s Cestnim podjetjem Ptuj za obnovo ceste, ki vodi mimo pokopališča, so se dela prejšnji teden že začela. Foto:S D Rekonstrukcija vitomarške Črne gore zajema tudi postavitev opornega zidu pod pokopališčem. Spomnimo, da je cestni odsek, med domačini poznan kot Črna gora, že dolgo v tako slabem stanju, da so tamkajšnji stanovalci ob vsakem večjem dežju in snegu takorekoč odrezani od sveta, saj je cesta praktično neprevozna. Delavci Cestnega podjetja Ptuj jo bodo v celoti obnovili, saj bodo na dolžini 550 metrov najprej odstranili uničeni asfalt, cestišče nato razširili, poskrbeli za ustrezno odvodnjavanje in javno razsvetljavo, pri pokopališču pa bodo v izogib plazenju postavili tudi oporni zid. V tem času bo promet po Črni gori oviran. Zaključek del je predviden do konca junija, investicija pa bo stala nekaj več kot 116.500 evrov. SD 10 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 30. aprila 2021 Ptuj • Torbice mlade Ptujčanke, ki vas bodo pustile brez besed „Ko podpiramo ročna dela, podpiramo sanje malega človeka!" Kljub poplavi (relativno) poceni industrijskih proizvodov ustvarjalke ročnih del s svojo predanostjo in drugačnostjo zmeraj najdejo pot do strank, ki iščejo kakovost in cenijo unikatne izdelke. Med oblikovalkami, ki si svojo pot utirajo s svetlobno hitrostjo, je tudi Maja Harb. 20-letna Ptujčanka je modni svet navdušila s posebnimi torbicami. Zraven lepega dizajna njene izdelke odlikuje tudi skrb za okolje. „Ročna dela sem zmeraj občudovala, saj menim, da imajo večjo dodano vrednost kot industrijski proizvodi. Že od zgodnjega otroštva sem bila obdana z ljudmi, ki imajo različne ročne spretnosti. Menim, da so ročna dela premalo cenjena in zato hočem tudi med mladimi spodbuditi to ljubezen in spoštovanje do ročnih del. Za vsakim ročno izdelanim izdelkom stoji ogromno odrekanja, truda, natančnosti, časa in predvsem ljubezni do ustvarjanja," je prepričana študentka 2. letnika Ekonomske fakultete v Ljubljani, ki se je v svet mode izstrelila s torbicami Belles. Zase pravi, da je velika ljubiteljica glasbe, umetnosti in plesa. Obožuje potovanja, čas pa zelo rada preživlja tudi s svojima dvema psoma. Izbira in čakanje pravega trenutka za začetek poslovne poti Ideja o lastni znamki se ji je porodila že v srednji šoli. Takrat je vzpostavila Instagram profil in objavila nekatere izdelke: zimski traki za ušesa, elastike ... „Čeprav so bili odzivi že takrat pozitivni, me je nazaj držalo dejstvo, da če se želim spustiti v to, moram biti pripravljena na vse pozitivne in negativne stvari, ki spadajo v poslovni svet. Takrat sem na žalost vse skupaj hitro opustila, saj še nisem bila pripravljena na takšno pot. Nekaj let kasneje kot študentka ekonomije sem se začela vse bolj zavedati svojega potenciala. Tako sem ponovno obudila star profil in začela čisto na novo. Najprej z enakimi izdelki kot že v prvem poskusu. Nato pa sem iskala navdih za nov kvačkan ali pleten izdelek. Slučajno sem na spletni platformi Pinterest zasledila te kvačkane torbice in v istem trenutku sem vedela, da je to nekaj, kar moram deliti. Torbice so res nekaj posebnega in težko je verjeti, da je to dejansko ročno delo. Z rokami lahko človek ustvari marsikaj in prav je, da se začne ročno delo bolj ceniti, saj imajo take stvari veliko večjo dodano vrednost kot produkt industrij- ske proizvodnje. Za ročnimi deli stoji ogromno odrekanja, ljubezni, časa, truda in natančnosti. S tem, ko podpiramo ročna dela, podpiramo sanje malega človeka," pravi mlada ustvarjalka. Sanjska torbica: stranka pove želje, Maja doda kreativnost Torbice, ki jih izdeluje Harbova, so narejene iz 100% reciklirane preje. Vsaka torbica je unikatna. Ker so torbice kvačkane, izdelava terja veliko časa. V vsako je vloženega ogromno truda, ljubezni, veselja do ustvarjanja. Maja jih izdeluje po naročilu. „Belles torbice so narejene z veliko mero ljubezni. So ročno delo, kar pomeni, da je za vsako torbico vloženega res ogromno truda, časa, odrekanj in na žalost tudi veliko žuljev in bolečih rok. Je pa na koncu vse to poplačano z zadovoljstvom in podporo strank," še dodaja simpatična Ptujčanka. Barvo, velikost, dodatke, dizajn, vse to si stranke izberejo same in tako s spretnostjo Maje ustvarijo sanjsko torbico. Odzivi strank jo vsakodnevno presenečajo. Zgodba o njenih umetninah se je dobesedno čez noč razširila po celotni Sloveniji. Zraven študija to postaja zanjo velik zalogaj, zato se trenutno sooča z izzivom, kako uspešno povezati izobraževalno in karierno pot. Njen konjiček je namreč prerasel v resno stvar, za katero je potreben profesionalen pristop. Njen kratkoročni cilj je dokončati dodiplomski študij in vpisati magisterij. „Glede poslovne prihodnosti pa se pustim presenetiti, kam me bo vodila pot. Verjamem, da bom imela še ogromno priložnosti, kjer bom lahko nadgrajevala svoj potencial. Sama imam na svoji karierni poti še marsikatero željo, ki seže daleč od Belles, zagotovo pa vem, da bo to nekaj, za kar bom zmeraj hvaležna in kar bi zmeraj želela početi, četudi kot dopolnilno dejavnost zraven redne zaposlitve. Mogoče pa kdaj Belles postane svetovno prepoznana znamka, nikoli ne vem, kaj vse me lahko še preseneti," še zaključi ambiciozna študentka. Dženana Kmetec S torbico tudi do samozavesti Navdih za svoje izdelke Maja ure in ure išče na spletu. Njeno razmišljanje pri tem pa ima zmeraj globlji pomen: „ Vedno iščem nekaj, s čimer bi puncam pomagala, da v vsej luči zažarijo s svojo unikatnostjo. To je tudi eden izmed mojih ciljev: vliti samozavest dekletom in jim pomagati, da se naučijo imeti rada same sebe. Ime Belles je vzeto iz francoščine in v slovenskem jeziku pomeni 'lepotice'." ■ I 11. m m W Foto: arhiv Maje Harb Maja Harb pravi, da je vsak njen izdelek unikaten in poseben. Foto: arhiv Maje Harb Torbice že desetletja veljajo za enega najpomembnejših modnih dodatkov. Slovenija • Sprejeli uredbo o digitalnem zelenem potrdilu Potrdilo o cepljenju za lažja potovanja Slovenija je minuli teden sprejela uredbo EU o digitalnem zelenem potrdilu, ki ureja izdajanje, preverjanje in priznavanje intero-perabilnih tovrstnih potrdil. Gre za skupni pristop na ravni EU, kije lahko pomemben korak k varnemu in prostemu gibanju oseb znotraj EU med pandemijo covida-19, so utemeljili v sporočilu za javnost po seji vlade. Digitalno zeleno potrdilo oziroma potrdilo o cepljenju proti covidu-19, testu na okužbo z virusom sars-cov-2 in prebolelem co-vidu-19 bo veljavno ob predložitvi nacionalnega potovalnega dokumenta, kot je osebna izkaznica ali potni list ali drug ustrezen dokument, ki omogoča identifikacijo osebe. Digitalno zeleno potrdilo vsebuje najmanjši nabor relevantnih podatkov, ki morajo obsegati kategorije, ki jih je predlagala Evropska komisija. Prav s takšnim izborom naj bi bila omogočena nediskrimi-nacija med državljani. Predlog ne vzpostavlja obveznosti cepljenja in stremi k preprečevanju diskriminacije oseb, ki niso cepljene, ter posebej izpostavlja, da posedovanje potrdila o cepljenju ali posedovanje potrdila o cepljenju, na katerem je navedeno določeno cepivo, ne bi smelo biti pogoj za uveljavljanje pravic do prostega gibanja. sta Cirkulane • Plaz Gradišča Za sanacijo 800 tisočakov Občina Cirkulane namerava letos sanirati obsežni plaz v naselju Gradišča. Vrednost del bo okoli 800.000 evrov, te dni bodo predvidoma izbrali izvajalca sanacije. ~ Foto: MŽ Čeprav je postopek izbire izvajalca za sanacijo plazu v zaključni fazi, bo občina Cirkulane plaz v Gradiščih sanirala jeseni. Dolžina plazu je dobrih 300 metrov, sanirali ga bodo z dvema vrstama pilotov, čez katere bodo namestili povezovalno ploščo, je pojasnil Ivan Stopajnik, referent občine za področje investicij in komunalne infrastrukture. Čeprav je izvedba razpisa za izbiro izvajalca v zaključni fazi, še ne bodo začeli delati, saj čakajo sklep oziroma pogodbo ministrstva za okolje o sofinanciranju. Sanacijo plazu bodo po besedah županje Antonije Žumbar začeli v jesenskem času. MZ Lenart • Konec težav s čiščenjem voda Zelena luč za čistilno napravo Po skoraj desetih letih priprav na gradnjo centralne čistilne naprave si lahko v Lenartu oddahnejo, saj jim je slednjič uspelo zagotoviti sredstva za izvedbo tega okoljsko nujnega projekta v občini. Foto: Občina Lenart Prihodnje leto bodo v Lenartu končno dobili centralno čistilno napravo. Dobra novica je prišla z okoljskega ministrstva, in sicer z dopisom, da je občini Lenart odobrena investicija v odvajanje in čiščenje odpadnih voda v vrednosti več kot 5,6 milijona evrov. Spomnimo, da so se v Lenartu že od leta 2012 pripravljali na gradnjo čistilne naprave. Upali na višji delež sofinanciranja »Zadnja štiri leta smo ga intenzivno usklajevali, pripravljali dokumentacijo in upali na čim višja sofinancerska sredstva, saj ta delež vse do zadnjega ni bil znan. Zdaj so razmerja jasna: slaba polovica investicije oz. malo manj kot 2,8 milijona evrov bo 'pokrita' iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, nekaj več kot 12 % (skoraj 699.000 evrov) bo primaknilo okoljsko ministrstvo, za razliko bomo morali poskrbeti sami,« je povedal župan Janez Kramberger, ki je po tihem računal na nekoliko višji delež sofinanciranja, a je kljub temu srečen, da se bo pre-potrebna gradnja vendarle začela. V okviru projekta bo zgrajena nova centralna čistilna naprava z zmogljivostjo slabih 5000 populacijskih enot, in to skupaj z regulacijskim bazenom in sistemom razbremenjevanja voda. Obstoječo čistilno napravo ob potoku Globovnica bodo preuredili v sprejemno fekalno postajo, v dolžini 1,6 kilometra na relaciji Lenart-Radehova pa postavili črpališče in tlačni kanalizacijski vod. Poskusni zagon že prihodnje leto Preko tega črpališča in tlačnega voda se bodo odpadne vode zahodnega dela mesta transportirale v centralno čistilno napravo, iz sprejemne fekalne postaje pa se bo na centralno napravo ustrezno doziralo tudi prevzeto blato iz greznic in malih komunalnih čistilnih naprav. Načrtovana ureditev bo omogočala, da se na centralno čistilno napravo poleg aglomeracije Lenart priključi tudi aglomeracija Radehova. »Zdaj bomo najprej poiskali izvajalca, dela začeli poleti, jih po načrtih končali v drugi polovici prihodnjega leta, gradnji pa nato sledi že obdobje poskusnega obratovanja. S projektom bomo celovito uredili problematiko odpadnih voda za mesto Lenart in za naselje Radehova ter vse uporabnike greznic oziroma malih komunalnih čistilnih naprav v občini. Za nas bo to pomemben mejnik pri odgovornem in trajno-stnem ravnanju z okoljem, v katerem živimo, in zaključek dolgoletne sage nikoli delujoče centralne čistilne naprave v osrednji občini Slovenskih goric,« je sklenil Kramberger. Senka Dreu petek • 30. aprila 2021 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Ptuj • Virtualno sodelovanje otrok in mladostnikov Niste sami - z vami smo mi, olgičarji Dom upokojencev Ptuj in OŠ Olge Meglič sta se letos povezala v okviru vseslovenskega dneva za spremembe, kije letos potekal na temo »Premagajmo osamljenost«. Šola je svoje aktivnosti naslovila s pomenljivim naslovom: Niste sami - z vami smo mi, olgičarji. Foto: CG Olgičarji so razveselili stanovalce s prepevanjem, igranjem in branjem lepih misli. Sodelovanje je potekalo s pomočjo sodobne tehnologije. Osnovnošolci od 1. do 9. razreda so za stanovalce doma pripravili video vsebine z izzivi na različno tematiko (gibanje, pesmi mladosti, pravljice, uganke, matematične zanke, znanje tujih jezikov ...). Stanovalci so ves teden te izzive z veseljem izvajali. »Vse te različne naloge so naši stanovalci vzeli zelo resno in jih vsak dan s pomočjo delovnih terapevtk tudi izvedli. Organizirali smo manjše skupine po posameznih etažah. Sodelovali so z velikim navdušenjem, saj je bilo to zanje nekaj novega, drugačnega. Ker so vsi izzivi posneti, jih bomo čez nekaj časa lahko znova ponovili,« je povedala Jožica Hudžar, strokovna vodja ptujskega doma upokojencev. V domskem parku harmonika in aplavz Skupno sodelovanje so zaključili s kulturnim dogodkom v domskem parku, kar je bilo po enem letu »zaprtja« za stanovalce zelo razveseljivo. Z navdušenjem so spremljali nastope učencev, prepevali skupaj z njimi in navdušeno ploskali. Med njimi je marsikdo imel solze v očeh. Kot je povedala Helena Ocvirk, ravnateljica OŠ Olge Meglič, so res veseli, da so imeli znova možnost sodelovati s ptujskim domom: »Prepričana sem, da so stanovalci preko teh izzivov podoživeli en delček svoje mladosti. Naši učenci so si želeli predvsem popestriti njihov vsakdan in jih razveseliti. Upam, da je bil to eden izmed osrečujočih trenutkov v njihovem življenju.« Mladi so se na drugi strani naučili več o sobivanju različnih generacij, pa tudi o starosti in težavah, ki jih prinaša. EK Čisto poseben in vesel petek Sonce, prepevanje in medgeneracijsko druženje so zaznamovali petkov dopoldan v Domu upokojencev Ptuj. „Zelo smo hvaležni. Zunaj smo na svobodi, zapeli smo, tako smo srečni in veseli, da nam je vse to dano po vseh teh težkih mesecih," je svoje vtise ob petkovem projektu Vseslovensko petje s srci, ki so se mu pridružili tudi v ptujskem DU povedala stanovalka Anica Vogrinec. Prvič letos se je ptujski dom pridružil akciji Vseslovensko petje s srci. Gre za projekt, v sklopu katerega se slovenska pesem sočasno, na isti dan in ob isti uri prepeva po vsej državi. V petek, 23. aprila 2021 med 10.30 in 11. uro, je bilo zelo veselo. „Ta akcija poteka od leta 2018, mi smo se ji pridružili prvič. Odločili smo se za to, ker naši stanovalci obožujejo slovensko pesem. Zapojemo jo ob vsaki priložnosti. Želeli smo jim še enkrat več ponuditi to možnost. Obenem je na ta dan go-doval Sv. Jurij, ki je hkrati tudi zavetnik mesta Ptuj," je pojasnila Jožica Hudžar, strokovna vodja v DU Ptuj. Sveti Jurij po tradiciji prinaša pomlad in v petek je dejansko to potrdil. Tudi zaradi vremena, ki jim je bilo naklonjeno, so zadeve lahko izpeljali v takšni obliki in obsegu. Na prostem je bilo vsaj kakšnih sto starostnikov, ki so prepevali skupaj z domskim zborčkom zaposlenih. Ta je skupaj s stanovalci s petjem ustvaril čarobno vzdušje. (DK) Foto: CG Starostniki so z veseljem prepevali z zaposlenimi. Ljubljana, Ptuj • 35. državno tekmovanje v logiki Tomaž Holc - absolutni zmagovalec med devetošolci Zveza za tehnično kulturo Slovenije je objavila rezultate 35. državnega tekmovanja iz logike za osnovnošolce in dijake. Gre za eno najbolj množičnih tekmovanj iz znanja v Sloveniji. Pri Zvezi za tehnično kulturo Slovenije, organizatorju tekmovanja, so nadvse zadovoljni, daje kljub epidemiji in zaprtju šol v tem šolskem letu sodelovalo več kot 29.000 tekmovalcev, več kot 25.000 učenk in učencev iz 397 osnovnih šol ter več kot 4.000 dijakov iz 87 srednjih šol. Dobre rezultate so na 35. državnem tekmovanju v logiki dosegli tudi osnovnošolci s Ptujskega in dijaki. Najuspešnejši tekmovalec s Ptujskega pa je devetošolec Tomaž Holc, ki obiskuje OŠ Breg, postal je absolutni zmagovalec v svoji kategoriji. Dosegel je vseh možnih 100 točk! Absolutna zmagovalca sta bila le še dva osnovnošolca iz drugih občin Slovenije. »O Tomažu bomo še veliko slišali, tudi v svetovnem merilu!« Tomaž je že zgodaj opozoril nase in pokazal, da izstopa iz povprečja. Hitro je začel s hitrim računanjem, v šoli so ga pri tem zelo spodbujali. „Ko so se začela tekmovanja tudi na drugih področjih, se je izkazalo, da je Tomaž resnično odličen matematik, logik. S svojim razmišljanjem izstopa na vseh naravoslovnih področjih. Tudi sama sem zelo vesela, da mu je uspelo zbrati vseh 100 točk. Tako marljivega, vestnega in zavzetega učenca v svojem dosedanjem uči-teljevanju še nisem imela. Samostojno reši izredno veliko nalog. Za vse je pripravljen, nikoli mu ni nič Foto: Črtomir Goznik Milan Fakin, ravnatelj OŠ Breg, in Andreja Roškar Kop, mentorica, učiteljica matematike: „Na OŠ Breg smo ponosni in nadvse veseli, da je Tomaž Holc dosegel ta izjemni uspeh na državnem tekmovanju v logiki. Uspešen pa je tudi na drugih tekmovanjih." težko, vse opravlja z veseljem. Na koncu že nisem več vedela, katere naloge naj mu še dam, saj je fond pošel. Reševal pa je že tudi naloge za naprej, za srednjo šolo. Letošnja absolutna zmaga je na nek način krona vsega, za kar se je trudil, vlagal v svoje delo, celo osnovno šolo. Zelo sem ponosna, da sem del njegove zgodbe. Vem in prepričana sem, da bo uspešen še naprej, da bomo o njem še veliko slišali, tudi v svetovnem merilu. Imeli to čast, da smo bili en delček njegove zgod- be," je povedala Tomaževa mentorica, učiteljica matematike Andreja Roškar Kop. Po njegovi zaslugi so na šoli že utečenim tekmovanjem dodali nekatera nova, ker je pokazal interes, in da so ga lahko pri tem spodbujali. To pa je bil tudi svojevrsten izziv za mentorje. Številni izzivi izstopajočega učenca Učenci OŠ Breg se udeležujejo številnih tekmovanj v znanju in Devetošolec Tomaž Holc: „Rad se ukvarjam z matematiko, ker so v njej neka zaporedja in logika, ko lahko nastane nekaj lepega, če dovolj dolgo razmišljaš o tem. Všeč mi je tudi zaradi vedno novih izzivov, s katerimi se lahko ukvarjam. Rad igram šah, sestavljam Rubikove kocke, rekreativno pa tudi plavam. Udeležujem se vseh tekmovanj iz matematike, tudi kemije, fizike, astronomije, včasih pa tudi iz tujih jezikov. Z matematiko bo povezana tudi moja prihodnost. Zelo sem bil presenečen, da sem postal absolutni zmagovalec med devetošolci v tem šolskem letu. Sem pa zelo zadovoljen, da sem to dosegel, da sem na državnem tekmovanju zbral vse točke. Ob vsem tem, s čimer se ukvarjam, imam še veliko prostega časa. Srečujem se s prijatelji, igramo igrice, ko smo še lahko, smo igrali tudi košarko. Foto: Črtomir Goznik Tomaž ima rad matematiko, kemijo, fiziko, plavanje ... tudi vseh drugih. Še posebej pa so ponosni na tiste svoje učence, ki so uspešni na tekmovanjih v znanju. Tomaž Holc je eden tistih, ki so suvereni na številnih področjih. „Za Tomaža je dejansko izziv ne samo tisto, kar delamo v šoli, temveč tudi zunaj tega. Ko je bil v 7. razredu, je že tekmoval v astronomiji, ker mu je to bil izziv. Dosežki z državnega tekmovanja so ga pripeljali na astronomsko olimpijado, na kateri je osvojil že srebrno in zlato medaljo. Tekmovanja v letošnjem šolskem letu potekajo zelo strnjeno, po tri, štiri na teden. Resnično občudujem Tomaža, da vse to zmore, da preklopi z enega na drugo tekmovanje, saj se udeležuje večino teh osnovnošolskih tekmovanj. To vse govori o njegovi kapaciteti. Resnično želim, da to svojo pot tudi ob zaključku osnovnega šolanja nadaljuje, da bo uspešen še naprej in da bo dosegel vse tisto, kar si v življenju želi. V zgodbo OŠ Breg bo Tomaž Holc zapisan kot izstopajoči učenec, uspešen na različnih področjih," je pogovor sklenil ravnatelj OŠ Breg Milan Fakin. MG Slovenija • Poziv čebelarjev, da se košnja zelenic prestavi Čebele letos rešuje vsak regratov cvet Ker je letošnja pozeba povzročila veliko škode na akaciji in sadnem drevju, so čebele izgubile tradicionalno spomladansko pašo. Zlasti akacija je pomembna za čebele, saj v povprečju predstavlja kar tretjino slovenskega medu. Da ne bodo lačne, so se zdaj čebele preusmerile na travniške cvetlice, ki bodo letos, kot kaže, njihova glavna hrana. Zato čebelarji pozivajo lastnike zelenic, da košnjo, če je le mogoče, prestavijo za nekaj časa in s tem omogočijo čebelam, čmrljem, metuljem in drugim opra-ševalcem, da se nahranijo. Kot pravi Marjan Papež s KGZ Slovenije in tudi sam čebelar, je za čebele še posebej pomemben regrat, saj njegov cvet izdatno medi. Da bo letos štel vsak regratov cvet, dodaja, zato poziva vse, ki jim je mar narave, da pustijo, da regrat odcveti in zelenico šele nato pokosijo. »Del zelenice, po katerem ne hodite, Zakaj ne bi letos počakali, da regrat odcveti, in se šele nato lotili košnje ter s tem pomagali opraševalcem, da se nahranijo? lahko pustite, da cveti in bo tako hrana za čebele, ko odcveti, pa pokosimo. Saj gre zgolj za zamik kakšnih dveh tednov.« Ob tem se sicer zaveda, da vsi s košnjo ne morejo čakati, posebej tam, kjer je od nje odvisna krma živali, zato apel ne velja za kmete. »Povsod drugje pa se z nekaj dobre volje da. Čeprav malce tudi na račun urejenega okolja.« SD Foto: SD 12 Štajerski Kronika petek • 23. aprila 2021 Ptuj • Zadružni trg nabit z nepravilno parkiranimi avtomobili Na cepljenje uro pred terminom; avto pa kar na sredini ceste Že nekaj časa cepljenje proti koronavirusu Zdravstveni dom Ptuj izvaja v domu krajanov na Bregu. Posledično je Zadružni trg povsem nabit z nepravilno parkiranimi vozili. Ta so praktično povsod: pred stanovanjskimi in poslovnimi objekti, na pločniku, mnoga pa kar na cesti. Redarji so zadeve doslej večinoma reševali z izdajanjem opozoril, od prejšnjega tedna naprej pa pišejo globe. Kot pravi vodja ptujskih redarjev Robert Brkič, je namreč stanje postalo nevzdržno, nekateri kršitelji pa zelo nesramni. Če bi se vsi držali določenega termina na minuto točno, gneče bojda sploh ne bi bilo. Več kot tisoč ljudi je bilo cepljenih v sredini minulega tedna v Domu Ivana Spolenaka na Bregu. Tam namreč Zdravstveni dom Ptuj izvaja cepljenje. Tik ob tej lokaciji je nekaj parkirnih mest, nekaj jih je za stavbo, največ mest pa na parkirišču na Zadružnem Od četrtka naprej so postavljene tudi fizične prepreke, ki pa še vedno ne odvrnejo posameznikov, da vozila pustijo kar sredi ceste. Globa 80 evrov S tem, ko so minuli teden postavili tudi prometni znak, daje parkiranje prepovedano na pločniku in vozišču, seje globa izenačila za vse tovrstne kršitve in znaša 80 evrov. Brkič sicer posebej opozarja, da so bili in bodo tudi v prihodnje razumevajoči. V primeru, ko gre zgolj za varen izstop sovoznika iz vozila, voznikov ne sankcionirajo: „Seveda razumemo tudi, ko gre za invalide, če je treba, jim tudi redarji pomagamo. Moramo pa se vsi skupaj držati nekih pravil, predvsem zaradi varnosti vseh udeležencev v prometu." trgu, ki je le nekaj metrov naprej. Kljub temu pa je posameznikov, ki želijo parkirati direktno pred vhodom v stavbo, ogromno. Že nekaj tednov na vse to opozarjajo tudi lastniki sosednjih objektov, pa poslovnih stavb, tudi lekarna ima zaradi tega težave z dostopnostjo. „Zaparkirano je bilo tako rekoč vse: od pločnikov do ceste, od jutra do večera. Skušali smo to urediti na lep način, kršitelje smo opozarjali, naj ne povzročajo zastojev in nevarnosti za ostale voznike. A vedno več je bilo posameznikov, ki so bili tudi nesramni. Zdaj smo postavili še prometni znak, da je parkiranje prepovedano in fizično preprečili to. Upamo, da bo zaleglo, bomo pa odslej prisotni zelo pogosto na tej lokaciji," pravi Brkič. Ker je lokacija cepljenja tik za krožiščem z Zagrebške ceste, je ustavljanje tudi izjemno nevarno. Mnogi se namreč nenadno ustavijo kar sredi ceste, „najpogum-nejši" kar za ovinkom parkirajo vozila. Ob tem je zelo zgovorno dejstvo, da je bil vsakodnevno ob gneči na cesti in pločniku velik del parkirnih mest na parkirišču Zadružni trg prost. Stanje iz dneva v dan slabše, vozila so parkirana povsod ... Petkova: »Ključni razlog je v tem, da prihajajo prezgodaj« Redarje Skupne občinske uprave občin Spodnjega Podravja bo od zdaj Zdravstveni dom Ptuj obvestil o terminih cepljenja. Tako bodo v času, ko se bo to izvajalo, večino časa tam prisotni. Direktorica ZD Ptuj Metka Petek Uhan pri tem poudarja, da razloga za nastanek gneče sploh ni: „Vsi pacienti so naročeni na točno določeno uro. Termini so zastavljeni do minute natančno. Problem pa je, ker jih veliko pride mnogo prej. To ne pomeni, da bodo prej tudi na vrsti, cepimo jih namreč takrat, ko so naročeni. V vmesnem času pa čakajo zunaj. Vsekakor predlagam, naj ne prihajajo prezgodaj." Prejšnji teden so sicer še vedno cepili starejše od 60 let, delalo je šest ekip, skupaj 20 zaposlenih v ZD Ptuj. To pomeni, da lahko samo cepljenje poteka zelo hitro in traja približno dve minuti. Dženana Kmetec Foto: CG Foto: CG Ormož • Prometni prekrškarji iz političnih krogov Jelinčičev poslanec Ivanuša napihal Da ni dobro preveč pogledati v kozarec in sesti za volan, je nedavno izkusil poslanec državnega zbora (DZ) iz vrst Jelinčičeve SNS Jani Ivanuša. Ivanuša je bil v DZ izvoljen kot poslanec ormoškega območja. Deluje tudi v lokalni politiki in je član ormoškega občinskega sveta. Ormoški policisti so Ivanuša ujeli med vožnjo pod vplivom alkohola pred dvema tednoma, javnost je o dogodku izvedela nekdaj dni za tem. Ormoški poslanec sicer ni edini politik, ki so ga možje v modrem obravnavali zaradi opitosti med vožnjo. V me-dijsko-političnem prostoru je v minulih letih odmevalo že več tovrstnih afer, v katerih so se znašla imena ministrov, poslancev, županov in drugih političnih veljakov. Aprila lani je policija za volanom ujela opitega Franca Breznika, ki je tedaj opravljal funkcijo državnega sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve. Breznik je po dogodku s policijo s tega delovnega mesta odstopil in se vrnil v poslanske klopi. ■ I* V» V M Jelinčič o zasedi, policija njegove navedbe demantira Predsednik SNS Zmago Jelinčič je ocenil, da naj bi ormoški policisti Ivanuši nastavili zasedo, saj je slednji v zvezi z njihovim delom pred meseci postavil poslansko vprašanje. Na policiji so ta namigovanja odločno zanikali. „Policisti policijske postaje Ormož so tistega dne izvajali naloge nadzora cestnega prometa. Pri tem je bil ustavljen in kontroliran voznik, za katerega se je izkazalo, da je pod vplivom alkohola (Jani Ivanuša, op. a.). V izvedenem policijskem postopku je bila ta oseba enako obravnavana kot vsaka druga v takih okoliščinah. Zanikamo navedbo, da je šlo v postopku za maščevanje vodstva policijske postaje. Posameznik, ki meni, da so mu bile v policijskem postopku kršene pravice, ima možnost pravnega varstva." Na Policijski upravi Maribor so posebej poudarili, da je prisotnost Foto: arhiv M24 Zmago Jelinčič je poskušal »oprati ime« svojega ormoškega poslanca tako, da je prst uperil na policijsko patruljo; češ, da je pripravila zasedo. A dejstvo je, da opit človek za volan ne sme - zaseda gor ali dol ... alkohola med vožnjo velik problem. „Posebej visok je delež alko-holiziranih povzročiteljev prome- tnih nesreč s smrtnim izidom. Lani je znašal kar 50 odstotkov. Ker gre za izstopajočo problematiko, ji bomo tudi v prihodnje namenili veliko pozornosti." Ur v Če maj se z vročino začenja, mraz še po Urbanu rad ne jenja. Foto: arhiv M24 Janiju Ivanuši naj bi grozila izguba vozniškega dovoljenja, s funkcije poslanca zaradi vožnje pod vplivom alkohola ne namerava odstopiti. Danes bo na vzhodu deloma sončno, na zahodu pa spremenljivo do pretežno oblačno. Predvsem na zahodu bodo občasne krajevne padavine, popoldne pa lahko kakšna ploha ali nevihta nastane tudi na vzhodu. Pihal bo jugozahodni veter, ob morju jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 12, najvišje dnevne od 16 do 23 °C. 4-dnevna napoved za Podravje Petek Sobota Nedelja Ponedeljek 01.05.2021 02.05.2021 03.05.2021 % i!® u % i mmj^M 11 9 14 8 Dopoldan 22 Dopoldan 24 Dopoldan 21 Dopoldan 15 Popoldan Popoldan Popoldan Popoldan ✓ V /> Hitrost v(Jra 3 m/s Hitrost vetra 7 !> mfc Hitrost vetra 3 mfs Vir: ARSO petek • 30. aprila 2021 Kultura Štajerski 13 Knjigarnica Kaj se da iz dežja narediti Takšen je naslov ene izmed premnogih pesmi Prešernovega nagrajenca za življenjsko delo Ferija Lainščka (1959). Takole gre: Tak, pritegnjen dež! Saj se iz njega ne da čisto nič narediti. O, ko bi se dalo iz deževne zavese otrokom take, prozorne srajčke sešiti! Pesem najdete na dvajseti strani knjige z naslovom Cicibani-ja, ki je izšla leta 1987 v zbirki Pisanice v uredništvu Marka Uršiča in z likovnim urednikom Pavlom Učakarjem. Ilustracije, risbe s svinčnikom slikarke Jane Vizjak (1956) so črno--bele, desnostranske in knjiga ni slikaniškega formata. Torej: desno h Kaj se da iz dežja narediti pritiče skoraj k roki drobna podoba osebice, ki se stiska pod dežnikom, polstransko obrnjena je v drobnem koraku, ki vodi stran z bralskega obzorja ...Velike dežne kaplje pa šibajo čez celotno ilustracijo in se domala odbijajo s travnatega dna. Tako pesem v tej knjižni izdaji založbe Mladinska knjiga deluje nekako odraslo in pomenljivo otožno. Pri isti založbi je ta pesem izšla v zbirki Velike slikanice z urednikom Andrejem Ilcem leta 2012, ob 25-letnici izida zgoraj navedene Cicibanije (70 strani s spremno besedo Jožeta Snoja). Naslov je ostal enak, sicer pa je knjiga precej »drugačna«. Ilustriral jo je režiser, slikar, lutkovni umetnik, nagrajenec Prešernovega sklada, Silvan Omerzu (1955), likovni urednik pa je ostal isti kot pri prvi izdaji Lainščkovih pesmi za otroke. Pesem je sicer enaka, no, ne popolnoma, saj je prva vrstica taka: Tak pritegnjen dež! In tudi v tej slikaniški izdaji Cicibanije je na desnem bralče-vem listu ilustracija, barvna in živahna je podoba okroglolič-nega, smejočega se dekliča, ki zre v velike dežne kaplje skozi odprto okno. Ilustracije so prepoznavno omerzujevske, stilizi-rane in mlademu očesu prijazne. A pesem z obema različnima ilustracijama zbuja pomisel na tisto znamenito pripoved Frana Levstika Kdo je sešil Vidku srajčico. V tej izdaji Cicibanije (70 strani) so tudi izbrane pesmi iz pesniške slikanice Rad bi (Ilustracije Marjan Manček, 1998) in je tudi pesnikova spremna beseda z naslovom Zgodba o mojstru in vajencu (str. 70). Lainšček med drugim pravi: ...Neuk sem si, kot pravim, zapisal za ušesa in od takrat vem, da zgolj to, če se delaš otročjega ali ti gre celo na otročje, še zdaleč ni dovolj za uspešno ustvarjanje za otroke. Veliko bolj pomembno je, da tudi zares ohranjaš otroka v sebi in se k njemu skozi svoje ustvarjanje zmeraj znova vračaš. No, in verjemite mi, da v tej knjigi. ki prinaša jagodni izbor vsega, kar sem kdaj spesnil za mlade bralce, zares živi, diha, sanja in fantazira ta otrok, ki sije nekoč tako zelo želel postati čisto pravi književnik iz čitanke, zdaj pa mu je dovolj že, če ga kdaj spreleti kak občutek lepega. Od tistih davnih dni, ki jih je pisatelj Feri Lainšček omenjal s svojo željo postati pravi književnik iz čitanke, je izpod njegove tipkovnice izšlo, kakor pravi vzajemna knjižnična baza (cobbis.si), 96 romanov, 60 knjig poezije, 41 knjig kratke proze, 33 radijskih iger, 31 slikanic, 20 dram, 19 pravljic, najti ga je v 6 antologijah... Lainšček podpisuje 267 tiskanih knjig, 29 e-knjig, 12 zvočnih knjig in tri v Braillovi pisavi. Za prvomajske praznične dni, ko se vam, cenjeni bralci, naj nikamor ne mudi, sem izbrala še prvo kitico naslovne Cici-banije: Nihče ne ve, kje leži ta čudna dežela, ta Cicibanija. Pravijo, da moraš na konec sveta in nato še kak kilometer pešpoti, ali manj, če se ti ravno mudi . Ptuj • Domoznanski večer s Heleno Srnec o Prlekiji in Prlekih Prleška duša - poklon Prlekiji, Prlekom in Prlečkam V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj so svetovni dan knjige in avtorskih pravic počastili z domoznanskim večerom, na katerem je sodelovala pisateljica in pesnica, avtorica knjige Prleška duša, Helena Srnec iz Središča ob Dravi. Z njo seje o Prlekiji in Prlekih pogovarjala Mira Petrovič, vodja domoznanskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Helena Srnec v svoji osebni predstavitvi poudarja, da je kulturna delavka in literarna komparati-vistka. Njena Prleška duša, s katero se poklanja Prlekiji in njenim literarnim ustvarjalcem, je nastajala dobrih pet let. V delu je zbranih 115 prleških avtorjev, 28 sodobnikov je tudi spisalo refleksijo na temo Prle-kija. Drugi sklop dela pa je motivni in tematski, predstavlja prleško pokrajino, življenje Prlekov in Pr-lečk, odnos do vina, zemlje, šole, izobraževanja, mesta in tujine. Zbrala je tudi vraže, šege in navade. Zadnji razdelek (Otrok v srcu in srce v otroku) pa zajema nekaj basni in pravljic, ki so vezane na Pr-lekijo in Prleke. „Fasciniral me je pester nabor Foto: Črtomir Goznik Pisateljica in pesnica Helena Srnec v pogovoru z Miro Petrovič, bibliotekarsko specialistko, vodjo domoznanskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. teh naših pisanih Prlekov, kot jih rada sama poimenujem, kot tudi ljudje, ki sem jih našla pri tem raziskovanju. Prlekov je veliko, prav T Foto: Črtomir Goznik Prleška duša, obsežnejše delo na 448 straneh s področja kulturne dediščine Prlekije, ki je bilo od izdaje konec leta 2014 že dvakrat dotiskano. V gimnazijskih letih (leta 2002) je Helena Srnec izdala svoj pesniški prvenec Sanatana. V času študija na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je študirala primerjalno književnost in literarno teorijo, pa je izdala lirični roman z naslovom Pol litra viskija za pogum (2008). Diplomirala je z delom Podoba Prlekije v slovenski prozi. Za prvi dve svoji deli, pesniško zbirko in lirični roman, pravi, da je šlo bolj za iskanje forme, iskanje svojega lastnega stila pisanja. Trdo prikazana Prlekija socialnih realistov jo je na nek način zmotila, ker je Prlekija marsikaj več, ne samo golo prikazovanje težke resničnosti, zato je začela raziskovati Prlekijo in prleške ustvarjalce. Konec leta 2014 je tako luč sveta zagledalo njeno obširnejše delo s področja kulturne dediščine Prlekije z naslovom Prleška duša: severovzhodna Slovenija s poudarkom na Prlekiji: prleški ustvarjalci in Prlekija v literarnih delih. je, da so zbrani na enem mestu, v eni knjigi. Tako sedaj nastajajo tudi nekatere druge monografske publikacije, saj me je prevzelo kar nekaj avtorjev, ki se jim želim v prihodnosti posvetiti, da bodo domačini z njimi seznanjeni. Želim nekaj napisati tudi o Antonu Kosiju. Zanimiv je tudi Vekoslav Grmič. S knjigo Prleška duša sem zagotovo tudi prispevala k večji prepoznavnosti prleških avtorjev, saj so bili nekateri po krivici zapostavljeni. Pa če samo pogledamo Martina Kojca, velikega psihologa, ki je še danes zelo znan v Nemčiji, njegova dela še danes izhajajo. V nemškem prevodu bosta kmalu izšli knjigi Prebujajoči se človek in Razsvetljeni človek, za kateri sem tudi napisala spremne besede. Nekaj dela nas sedaj še čaka z nizozemskimi prevodi. Na Nizozemskem je Martin Kojc izdal nekatere aforizme, ki pa še niso bili objavljeni nikjer drugje kot na Nizozemskem," svoje literarno ustvarjanje predstavlja Helena Srnec. Prlek je vesel, veder, šegav, marljiv, zadovoljen, malo zavisten in tudi malo škodoželjen, ko gre za njegovo zemljo, tako ga tudi predstavlja v knjigi. Prleška duša je od izida do danes doživela že dva donatisa, saj gre za živo knji- go. Avtorica je z njo požela veliko zanimanje. V nastajanju je že nova knjiga - Prleška mitologija „Knjige imajo mene v lasti in posesti, jaz njih", so značilne besede Srnčeve, ko je govora o njenem delu. Čuti, da si je s Prleško dušo nekako zakoličila svoje življenje. Prleki so jo izbrali, zdaj je njeno delo, da poskrbi, da bomo spoznali prednike in pustili nekaj kakovostnega. Predvsem pa bi morali delati na etiki in morali, je prepričana. „Ravno sem začela pisati knjigo, za katero upam, da bo lahko izšla z letnico 2022, če ne, pa v roku dveh let. To bo Prleška mitologija." V Središču ob Dravi, kjer živi in ustvarja, ter tudi širše jo poznajo tudi kot ustanoviteljico in predsednico KUD Prasila. Društvo organizira bralne ter literarne večere, Prleški večer vina in knjige, letošnji bo osmi po vrsti, literarne natečaje ipd. Predvsem pa si prizadeva za promocijo prleške literature in prleških avtorjev, da v lokalnem in širšem okolju predstavijo, koga vse imajo in na koga vse so lahko ponosni. MG Ptuj • Razstava Klementine Golija v Miheličevi galeriji Pregledna razstava - Več kot pogled V Miheličevi galeriji na Ptuju so 23. aprila odprli pregledno razstavo akademske slikarke in mag. likovne umetnosti Klementine Golija. Na razstavi, ki bo na ogled do konca maja, se predstavlja s slikami pod naslovom Več kot pogled, ki zajema slikarkin opus v letih 20102020. Nekaj pa je tudi najnovejših del, z letnico 2021, ki doslej še niso bila nikjer predstavljena. Pregledna razstava Klementine Golija Več kot pogled je enoletni projekt. Razstava in katalog z besedili umetno- stne zgodovinarke Stanke Gačnik in Damirja Globočnika je nastal v sodelovanju Gorenjskega muzeja Kranj, muzejev radovljiške občine, Medobčinskega muzeja Kamnik in In naj živi prvi maj! Naj živijo knjige! Liljana Klemenčič Foto: Črtomir Goznik Stanka Gačnik, kustosinja razstave: „Pregledna razstava akademske slikarke Klementine Golija bo na ogled do konca maja. To je že druga njena samostojna razstava v Miheličevi galeriji na Ptuju." Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. Z razstavo v Miheličevi galeriji na Ptuju pa se tudi zaključuje. Kustosinja razstave Stanka Gač-nik je povedala, da je slikarka Klementina Golija s svojim angažiranim likovnim ustvarjanjem temeljito posegla v slovenski umetnostni prostor od konca 20. stoletja naprej. Ostaja zvesta sebi in samosvoji, avtorsko prepoznavni likovni poetiki, s katero opominja in išče odgovore na večje vprašanje: Kdo sem jaz? Klementina Golija je doslej razstavljala na 109 samostojnih razstavah doma in v tujini. Sodelovala pa je tudi na več kot 200 skupinskih razstavah. Za svoje umetniško ustvarjanje je prejela več nacionalnih in mednarodnih priznanj ter nagrad. Živi in ustvarja kot samostojna umetnica v Kranju. MG 14 Štajerski Zdravstveni globus petek • 23. aprila 2021 Zdravstveni nasveti Bolečine v komolcu Tedenski mikroskop Nižja precepljenost otrok proti drugim boleznim Foto: Profimedia/M24 Epidemija covida-19 je vplivala tudi na cepljenje prebivalstva proti drugim boleznim. Precepljenost proti nekaterim boleznim se je tako zmanjšala med šolskimi otroki in srednješolci, medtem ko jim je izpad cepljenja pri predšolskih otrocih uspeli v veliki meri že nadoknaditi. Jeseni pa se začenja tudi cepljenje dečkov proti HPV. Glede na preliminarne podatke o precepljenosti otrok v šolskem letu 2019/2020 je drugi odmerek cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam prejelo okoli 91 odstotkov otrok, kar je manj kot leta prej. Še večji upad beležijo pri precepljenosti proti tetanusu v srednji šoli, ki je padlo pod 90 %, medtem ko je bilo prejšnja leta 96 %. Proti HPV je precepljenih okoli 60 odstotkov deklic, če ne bi bilo epidemije, bi presegli ta delež. Pri predšolskih otrocih ne beležijo velikega izpada pri precepljenosti, nekateri pediatri po državi so imeli ambulante odprte tudi ob sobotah, da so lahko nadoknadili zamudo. Vodjo mariborske enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Zorana Simono-viča pa veseli trend naraščanja precepljenosti pri predšolskih otrocih v preteklih letih. Lani je bilo tako precepljenih blizu 95 odstotkov otrok proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, takšen delež je tudi pri dugih obveznih cepivih po programu. Krepi se tudi cepljenje s prostovoljnimi cepivi za otroke. Tako je bilo lani proti pnevmokokom cepljenih skoraj 70 % otrok. Pri tem bi bilo prav, da bi stroške cepljenja s prostovoljnimi cepivi v celoti krila država, tudi cepljenja proti rotavirusu, ki ne povzroča le driske in bruhanja ter dehistacije, ampak lahko tudi meningitis. V Sloveniji na račun cepljenja ni več otroške paralize, davice, tudi mumps, ošpice in rdečke se pojavijo le z vnosom iz tujine. V zadnjih desetih letih je bilo sicer nekaj več oslovskega kašlja, kar jim je uspelo obvladati s poživitvenim odmerkom v tretjem razredu osnovne šole. Sta, Sm Zakaj pride do bolečin v komolcu Lateralni epikondilitis ali teniški komolec je stanje, zaradi katerega poišče pomoč v ambulanti družinske medicine 4-7/1.000 odraslih oseb letno, letna incidenca v splošni populaciji se giblje med enim in tremi odstotki. Eden od vzrokov za ta bolečinski sindrom je preobremenitev in posledično majhna poškodba mišic iztegovalk na lateral-nem epikondilu humerusa. Epizoda tipičnega lateralnega epikondilitisa traja v povprečju od 6 mesecev do 2 leti. Najbolj izpostavljeni so delavci v rokodelskih poklicih, zidarji, mizarji, večje obremenitve so lahko pri natakarjih. Podobno stanje se lahko pojavi tudi na »medialnem epikondilu«, to je na notranji strani komolca, ob spodnjem robu nadlahtnice, takrat govorimo o medial-nem epikondilitisu. Bolniki tožijo zaradi bolečin v roki, težko nosijo kakršnokoli breme, primejo skodelico ali zasučejo ročaj na vratih. Bo- Pomagajmo si Kako lahko poskrbimo, da poti krvnega obtoka ostanejo dobro prehodne Zoženje žil in motnje prekrvitve zaradi maščobnih oblog so pogostejši v spodnjih okončinah. PAB se vrsto let razvija počasi in sprva ne povzroča prav nobenih težav, ko bolezen napreduje, pa lahko na vsem lepem začnemo šepati. Značilna je stiskajoča bolečina v mečih ali stegnu, ki se pojavi med hojo in po počitku ne preneha. Pulzi v nogah so v tem stadiju bolezni že zelo slabo tipljivi ali pa se jih sploh ne čuti. Če bolezen še bolj napreduje, se lahko nevarno zmanjša pretok krvi v arterijah, če- lečina se močno poveča na pritisk in pri vseh gibih komolca. Po navadi je gibljivost komolca popolna, redko je zavrto popolno iztegovanje. Kdaj in kako si lahko pomagate sami Treba je prenehati z dejavnostmi, ki sprožajo oziroma povzročajo bolečino, kar je zelo enostaven ukrep npr. za rekreativne igralce tenisa, veliko težje pa je izvedljiv za delavce v pisarnah, fizične delavce in profesionalne športnike. Včasih zadostujeta mirovanje in masaža bolečega predela z ledom. Masaža z ledom naj ne bo predolga, le nekaj minut, toliko, da postane boleči predel manj občutljiv. Masažo večkrat ponovimo, najbolje v razmiku nekaj ur. Kdaj morate k zdravniku Če se bolečina v enem tednu ne umiri, je treba obiskati zdravnika. mur strokovnjaki pravijo kritična ishemija uda, tako da se bolečina lahko pojavi tudi, če mirujemo. In če še slednje traja dlje, lahko tkivo na udu propade in odmre, nastane razjeda oziroma gangrena. V tem primeru je treba nujno vzpostaviti pretok skozi arterije nog, sicer bomo ob nogo. Bolje preprečiti kot zdraviti Večina zdravnikov opozarja, da je eden od najpomembnejših dejavnikov tveganja za razvoj in napredovanje bolezni kajenje, ki povzroči tudi njeno naglo napredovanje, zato k preventivnemu pregledu pozivajo predvsem kadilce. Drugi pomembni dejavniki Foto: arhiv M24 Katere so najpogostejše diagnoze ob bolečinah v komolcu Najpogostejša diagnoza je epikondilitis. Ob prisotnosti morebitne poškodbe ob dvigu, potegu bremena so možne tudi raztrganine mišice. Pri starejših bolnikih je lahko prisotna artro-za - obraba sklepa. Vnetje sklepne ovojnice (burze) se pokaže z oteklino nad komolcem, koža je lahko pordela, bolečina pa ni nujno prisotna. Kateri so načini zdravljenja Zdravnik bo na začetku morda predpisal sredstva za lajšanje bolečin (analgetik ali nestereoid-ni antirevmatik: paracetamol ali diklofenak, naproksen, ibupro-fen, ketoprofen idr.). Uporaba nesteroidnih antirevmatikov ni pokazala pomembnih prednosti tveganja za razvoj PAB so sladkorna bolezen, napredovalo ledvično popuščanje, zvišan krvni tlak, povečane vsebnosti maščob in holesterola v krvi, debelost, telesna nedejavnost, družinska obremenje- pred čistimi analgetiki. Fizikalna terapija obsega hlajenje z ledom, terapijo z ultrazvokom, vaje za krepitev mišic, navodila za ogrevanje pred predvideno dejavnostjo. Ultrazvok uporabljajo intermitentno - trikrat tedensko ali kontinuirano. Ultrazvok ima termične in mehanične učinke na tarčno tkivo. Poveča lokalni me-tabolizem, pretok, raztezljivost vezivnega tkiva in regeneracijo tkiv. Ugodni učinki za bolnike z mišično-skeletnimi težavami vključujejo omilitev bolečine, izboljšanje gibljivosti in zmanjšanje otekline. Terapija z laserjem naj bi vplivala predvsem na regeneracijo kolagena in na eventualno vnetje okolnega tkiva v akutni fazi. Pri hujših težavah lahko vbrizgamo na boleče mesto tudi kortizonske preparate in anestetik. Bolnik dobi tako imenovano »blokado«. Postopek se lahko ponovi dva- do trikrat v razmiku nekaj tednov. Nošnja opornice, oziroma ortoze zmanjša akutne težave, uporaba ortoze nekoliko razbremeni narastišče kite Kako poteka spremljanje bolnika z bolečino v komolcu Bolnika z bolečino v komolcu spremlja zdravnik družinske medicine, ki ga bo na prvi kontrolni pregled naročil po približno tednu dni, glede na uvedeno fizikalno terapijo pa med njo in po njej, torej tudi po 14 dneh. Pri bolnikih, ki opravljajo težje telesno delo, priporočajo do 21 dni bolniškega dopusta, pri lažjih delih manj. Ali in kako lahko bolečine v komolcu preprečite Pred vsako dejavnostjo, ki bi lahko povzročala težave, je priporočljivo mišice rok ogreti z vsaj 5- do 10-minutnim raztezanjem in gibanjem. Bolnik pa se mora več mesecev izogibati opravilom, ki so spremembo povzročila. Metka Petek-Uhan, dr. med., spec. družinske medicine ZD Ptuj Literatura: Publikacija združenja družinskih zdravnikov Slovenije / Navodila za bolnike nost in kajpak starost. Kako zdrave so vaše žile, lahko hitro preverite z nebolečo meritvijo gleženjskega indeksa, ki v eni minuti izmeri tlak v žilah ter natančno in objektivno poda rezultate. l^l M Marsikdo meni, da so otrdele arterije naravna posledica staranja. Ni res. Poapnenje arterij, ki prevladuje pri starostnikih, nastane zaradi presnovnih sprememb, ki se začnejo že v mladosti. Začetne spremembe, ki vodijo v nastanek plakov, otrdelost arterij zaradi mreženja oziroma navzkrižnih vezi in nalaganje kalcija v aterome, lahko opazujemo že pri otrocih. Vzrok teh sprememb je deloma v prehrani in uživanju predelanih živil, kot so bela moka, kristalni beli sladkor, poliran beli riž. Takšna živila ne vsebujejo dovolj vitaminov, mineralov in antioksidantov, da bi varovala pred poškodbami, tudi žil, zaradi prostih radikalov. Holesterol in ateroskleroza Še eno napačno prepričanje je, da diete z malo holesterola zmanjšajo tveganje za aterosklerozo. Popularne diete z malo holesterola imajo samo to prednost, da priporočajo zmanjšan vnos maščob v celoti. Uživanje preveč maščob namreč v resnici povzroča njihovo oksidacijo in zavira telesu lastne antioksida-cijske sposobnosti. Sicer pa manj holesterola v prehrani pomeni le, da bo telo proizvedlo več lastnega. Na zvišane ravni pogosto vplivajo stres in razne bolezni, med drugim dedna hiperholesterolemija, ko je holesterol izrazito povečan že od otroštva. Uživanje maščob ni nezdravo, le omejiti jih je treba Mit, ki kroži med ljudmi, pravi, da nadomeščanje masla z margarino in neuživanje jajc prepreči aterosklerozo in srčni infarkt. Vendar je v resnici prav nasprotno. Srčni zapleti bolj ogrožajo tiste, ki jedo margarino in ne jedo jajc, čeprav naj bi margarina vsebovala manj nevarnih maščob. Holesterol, kije v maslu in jajcih, nujno potrebujemo za prebavo in vsrkanje maščobnih kislih, sintezo spolnih hormonov, nastajanje vitamina D in antioksidantno zaščito vsake celice. Foto: Dreamstime/M24 Poapnenje žil - glavni vzrok za razvoj bolezni je kajenje Ateroskleroza ali poapnenje žil lahko povzroči smrtno nevarne zaplete, kot sta srčni infarkt in možganska kap. Če se poškodujejo tudi arterije zgornjih in spodnjih okončin, pa zbolimo za periferno arterijsko boleznijo (PAB), ki jo ima kar vsak šesti Zemljan po 55. letu. petek • 30. aprila 2021 Za kratek čas Štajerski 15 Tedenski horoskop ^ DOURO - portugalska in španska reka, ki teče skozi Porto, Duero, EŠARPA - okrasni pas na slovesnih in paradnih uniformah, m TIEPOLO, Giovanni Battista - italijanski slikar, vodilni mojster beneškega poznega baroka, AVAČA - delujoči ognjenik na Kamčatki Podravje • Ob svetovnem dnevu Zemlje Miss dreves Maribora platana pri gradu Betnava Združenje Epeka je ob letošnjem svetovnem dnevu Zemlje priredilo izbor najlepšega drevesa znotraj mestne občine Maribor. Za miss dreves so razglasili veliko platano pri gradu Betnava. Pri izboru je lahko sodeloval vsak Mariborčan ali Mariborčanka, ki je do določenega roka posredoval fotografijo svojega najljubšega drevesa. Prejeli so 49 fotografij, med katerimi je najlepšo izbrala komisija, ki so jo sestavljale arboristka Tanja Grmov-šek, predstavnica zavoda za gozdove Hedvika Jenčič in vodja projektov na Mestni občini Maribor Neva Pipan. »Ugotavljamo, da imamo izjemno bogato dendrološko dediščino, ki se je morda niti ne zavedamo,« je povedala slednja. Pri ocenjevanju so med drugim točkovali dimenzije, videz in zdravje drevesa. »Pomembno se nam je zdelo, kako drevo vpliva na opazovalca in prostor, v katerem je,« je povedala Pipanova. Zmagovalna platana je prejela vseh 25 možnih točk. »To drevo je res izjemno. Po ocenah je staro okoli 250 let in verjetno se je pod njim in okoli njega dogajalo že marsikaj,« je dodala. Po njenih informacijah je to drevo tudi eno najdebelejših v Sloveniji, saj ima deblo s 785 centimetrov obsega in sega v višino 40 metrov. Novo najvišje drevo v državi raste v Celju Okoli 140 let stara pečovniška duglazija iz Mestnega gozda v Pečov-niku pri Celju pa je novo najvišje drevo v Sloveniji. Celjski gozdarski strokovnjaki so mu pripisali 67,02 metra višine, kar je dobre štiri metre več od Sgermove smreke na Koroškem, ki ostaja najvišje slovensko avtohtono drevo. Najvišje slovensko drevo je hkrati šesto najvišje v Evropi. Večletne raziskave dreves v mestnem gozdu na južnem obrobju Celja so pokazale, da na tem območju rastejo gozdovi najvišjih dreves, ki dosegajo skoraj dvakratno povprečno višino dreves srednjeevropskih gozdov, so sporočili iz celjske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije. Novo najvišje drevo v Sloveniji je po oceni stroke staro okoli 140 let in je v dobrem zdravstvenem stanju. Njen obseg debla na višini 1,3 metra od tal je 470 centimetrov, premer 150 centimetrov, ocenjen volumen pa 27 kubičnih metrov lesa. Sta, Sm Fotografija je simbolična. Foto: Dreamstime/M24 Wl J OVEN (21. 3. - 20. 4.) Posvečali se boste domu in družini. Razmišljali pa boste tudi, kako uresničiti svoje drzne, inovativne zamisli, ki vam nastajajo v vaši glavi in vam povzročajo skrbi in malo slabe volje. Vaši nadrejeni niso ravno navdušeni. Uspešno boste realizirali svoje finančne zadeve. mtf bik (21. 4. - 20. 5.) Vaš dom bo zahteval več vaše pozornosti. Morali se boste prilagajati potrebam drugih družinskih članov. Če tega ne boste znali ali zmogli, bo v domu nastopila napeta situacija. V službi ali na poslu boste delali z veseljem, zato uspeh ne bo izostal. d r?. SJ RAK (21. 6. - 22. 7.) Kadar je treba pomagati, ste vedno zraven. Tudi v teh dneh se boste z nekom dogovarjali ali pa celo zastavili svoje moči v korist prijatelja ali partnerja. Neko sodelovanje se bo lepo razvijalo, zato si lahko obetate veliko prijetnih dni. m •j v LEV (23. 7. - 22. 8.) V zvezi z vašim denarnim poslovanjem poiščite pomoč in nasvet strokovnjaka. Čeprav vas rutinsko delo še naprej zelo zaposluje, boste imeli tudi korist. Pojdite več med ljudi in prijatelje. Lahko se zgodi, da boste spoznali novo osebo, ob kateri se boste dobro počutili. DEVICA (23. 8. - 22. 9.) Sodelavci ali nadrejeni vam zaupajo. Veliko možnosti imate za nove dogovore in tudi poklicno napredovanje. Na vidiku so tudi tujina in dodatno izobraževanje. Partnerstvo, ki ste ga pred kratkim morda sklenili, se bo tudi v prihodnje lepo razvijalo. TEHTNICA (23. 9. - 23. 10.) Zlahka boste navezovali stike in spoznavali nove ljudi. Vse preveč se boste ukvarjali s partnerjem in njegovimi težavami. Res je, da imate moči za dva, toda uporabljajte jo previdno in ne vsiljujte svojega mnenja drugim, ker tudi vam to ne bi ugajalo. ŠKORPIJON (24. 10. - 22. 11.) Če ste se pred kratkim lotili novosti, ki zahtevajo tudi kanček sreče, boste kmalu ugotovili, da vas sreča zares spremlja. Želeli boste pomagati prijateljem, toda vaše službene obveznosti vam bodo to preprečile. Nič hudega, zabavali se boste, ko bo za to prišel čas. DVOJČKA (21. 5. - 20. 6.) Čeprav boste polni optimizma, navdušenja in veselja, bodite vseeno previdni. Ne tvegajte preveč, da ne boste na koncu spregledani in boste ugotovili, da so bile vaše sanje morda le nekoliko preveč drzne in neuresničljive. Stopite na realna tla. STRELEC V (23. 11. - 21. 12.) * Navdušenje in pogum izkoristite za »akcijo« osvajanja ciljev, ki si jih želite osvojiti. V osebnem življenju preživljate krizo, ki pa bo kmalu minila. Nastopil bo dan, ko boste lahko nekaj spremenili, sedaj pa vse prepustite času, ki bo opravil svoje. ^ KOZOROG (22. 12. - 20. 1.) Kljub začetnim nejasnostim boste sklenili pomemben posel. Vsi vaši načrti, tudi tisti, ki so povezani s tujino ali izobraževanjem, se bodo lepo razvijali. Ne pozabite, da ni pomembna toliko obleka kot prvi strokovni vtis, ki ga boste naredili na nadrejene. VODNAR (21. 1. - 18. 2.) Začeli boste uresničevati projekt ali načrt, ki ste ga snovali že dalj časa. Komunikacija bo stekla, stiki bodo zaživeli. Čas vam bo mineval kot bi mignil. V osebnem življenju pa boste lebdeli na oblačku sreče, ki bo morda res iluzorna. Kdo pa pravi, da se živi samo od kruha. RIBI (19. 2. - 20. 3.) Zahteve bodo odločne in jasno izražene. Vaša pripravljenost, da jim ugodite, bo najbrž malo manjša. Ne jezite se preveč, poskusite se nekako izmuzniti oziroma znajti; saj znate, mar ne! Prosti čas preživite v naravi in napolnite svoje baterije. 16 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 30. aprila 2021 Štajerski radioPTUI Družba Radio-Tednik Ptujskupajz Občinami Ormož, Sv. Tomaž in Središče ob Dravi ter tamkajšnjimi osnovnimi šolami prireja oddajo OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci osnovnih šol iz Ormoža, Svetega Tomaža, Središča ob Dravi, Ivanjkovcev ter Velike Nedelje. Oddaja bo v sredo, 5. maja, ob 18. uri na Radiu Ptuj, FacebookterYoutube profilu Radia Ptuj. Spremljajte nas in uživajte v družbi najboljših, v družbi otrok. Projekt podpirajo Občine Ormož, Sv. Tomaž in Središče ob Dravi. • • Telekom lovenije ©AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI sazas..........EOdem oculus It ATP AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI t «i KLIMA ''TUJftaa OGREVANJE. VODOVOD. PUN, HLAJENJE. PREZRAČEVANJE kmetijska zadruga Planta VRTNA SEMENA Je hrustljava glavnata solata, odličnega okusa s svetlo zelenimi listi. Izjemno tolerantna na nizketemperature, sadimo jo lahko od januarja do novembra. Za rast potrebuje le 5"C. Odlikuje jo nezahtevnost, saj daje dobre pridelke v različnih tipih tal inje odporna na solatno plesen. AKCIJA VELJA 19.4-19.5.2021 oz. do razprodaje zalog. PARADIŽNIK -Širok izbor Sort in hibridov CEPLJEN PARADIŽNIK - obet za visok pridelek ^ff BSff Mh \ vzgajamo ga kot navadnega. Sadimo ga na enako i globino, kot je bil vzgojen v lončku za presajanje. MTV Obsteblu namestimo močno, visoko oporo. Rastlina fT^^pTiMan koreninski sistem, zato lahko vzgojimo ^estell|jstllna je zelo bujna, zato potrebuje več ^hrfllllllBra za optimalen razvoj. BENCINSKA KOSILN STIHL RM 25 Travnate površine do ^ (m2): 1.800 ^ Širinakosenjajcm); 51;Višinakošenja{mm); 25-75 Volumen košare za travo (1): 55; Tip motorja B&S, serija 625 E OHV RS; Delovna prostornina {cm: Moč(kW/KM|: 2,2/3,0; Delovnoštevilovrtljajev (vrt./min); 2.800; Teza (kg): 28 Lahkota prihodnosti Kmetijska zadruga Ptuj z.o.o. Miklošičeva ulica 12 | 2250 Ptuj T: 02 749 03 00 E: kz.ptuj@siol.net kz-ptuj.si Nogomet Drugoligaši pretili, a presenečenja jim ni uspelo pripraviti Stran 18 Rokomet Ormoška pot od -7 do +6 Stran 19 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Nogomet • 1. SNL, 30. krog tednik Rokomet Velika Nedelja rutinirano, Gorišnica s čvrsto obrambo, Drava nesrečno izgubila Stran 19 Futsal Ptujčani za finale z Litijani Stran 20 íPoiluíají¿ naí na ívítounzm íjilitu! RADIOPTUJ tea. áptettc www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Prestroga izključitev je že odločila tekmo Nogometaši Tabora so prekinili uspešno serijo Aluminija in obenem v neposrednem dvoboju preprečili šumarjem, da bi se jim povsem približali v sredini lestvice. Za Sežance je to morda že bila odločilna zmaga, ki jim zagotavlja obstanek. Kidričani so dobro začeli tekmo, a so doživeli hladen tuš že ob prvem resnem protinapadu gostov v 11. minuti. Tilen Pečnik je zamudil pri pokrivanju Erika Salkiča, po njegovem predložku pa je Denis Kouau žogo kljub ne preveč močnemu strelu mimo številnih nog srečno spravil v gol - 0:1. Aluminij - CB24 Tabor Sežana 0:2 (0:2) STRELCA: 0:1 Kouao (11.), 0:2 Krivičic (29., z 11 m). ALUMINIJ: Janžekovič, Krefl, Petek, Azemovic, G. Pečnik, T. Pečnik (od 46. Pantalon), Čermak (od 46. Marinšek), Bolha (od 62. Flakus Bosilj), Mujan (od 46. Kim), Berlek (od 78. Prša), Kadric. Trener: Oskar Drobne. CB24 TABOR SEŽANA: Koprivec, Ristic, Nemanič, Azinovic, Doukoure Grobry (od 62. Sever), Makoumbou (od 68. Tolic), Salkic, Kouao (od 81. Briški), Krivičic, Stančič (od 81. Stare), Djalo Aldair (od 68. Rovas). Trener: Igor Božič. Rdeči karton: Azemovic (28., Aluminij). Naslednji trenutek nezbranosti so si Kidričani privoščili v 28. minuti, ko je po predložku iz strani Emir Azemovic v dvoboju z Dinom Star-čičem storil prekršek za najstrožjo kazen. Dvomov o pravilnosti odločitve sodnika Alena Borošaka v tem delu ni bilo, zato pa je mariborski delivec pravice vse presenetil z na- PRVALiGA TelekomSIovenije Mali čudež, Maribor z dvema mladincema Po zadnjem odigranem krogu je razlika med vodilnima kluboma znova štiri točke, kar ekipo Maribora še naprej drži v igri za naslov. Olimpija je v derbiju kroga na Fazaneriji potegnila krajšo, kar so trije tekmeci za njo z zmagami izkoristili za približanje. Trener Maribora Simon Rožman je že po tekmi v Kidričevem ocenil, da bo do konca sezone v zgoščenem ritmu tekem presenečenj še nekaj, kar vsekakor odpira možnosti za spremembo vrstnega reda - tudi na samem vrhu. Maribor se je po slabem začetku zadnjega dela sezone (remi z Aluminijem, poraz z Domžalami) v Ljubljani predstavil z mlajšo zasedbo, v kateri sta našla mesto v začetni enajsterici tudi dva mladinca, letnika 2003: Gal Gorenak in Vid Koderman (slednji je do konkurence U-15 igral za Aluminij). To je za Maribor nekaj izjemnega, česar si v stalnem lovu za lovorikami noben dosedanji trener vijoličastih ni privoščil v vseh zadnjih letih. Vprašanje pa je, ali je Rožman to naredil zgolj zaradi sile razmer (slaba forma številnih posameznikov, poškodbe, kartoni ...), ali bo to postala stalna usmeritev. Glede na postavo v torkovem pokalnem obračunu proti Domžalam, ko je mesto v začetni enajsterici znova dobil tudi veteran Marcos Tavares, gre bolj za prvo ... Poraz v Domžalah je dokončno izbil sodu dno pri Celjanih. Jiri Jarošik je moral po zelo slabi seriji (11 tekem, osem porazov, dva remija, ena zmaga) zapustiti mesto prvega trenerja, na njegovo mesto so v Celju postavili Agrona Šalja, dosedanjega selektorja različnih mladih reprezentanc Slovenije (U-17 in U-19). REZULTATI 30. KROGA: Aluminij - CB24 Tabor Sežana 0:2 (0:2); Bravo - Maribor 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Mlakar (71., z 11 m); Domžale - Celje 3:1 (1:1); strelci: 0:1 Dangubic (40.), 1:1 Vukliševic (44.), 2:1 Kolobaric (54.), 3:1 Ibričic (56., z 11 m); Koper - Gorica 0:0. Rdeči karton: Dodlek (64., Koper); Mura - Olimpija 3:0 (0:0); strelci: 1:0 Bobičanec (48.), 2:0 Kous (70.), 3:0 Gorenc (76.). 1. OLIMPIJA LJUBLJANA 30 16 9 5 42:22 57 2. MARIBOR 30 14 11 5 54:35 53 3. MURA 30 13 10 7 35:21 49 4. DOMŽALE 30 12 11 7 45:34 47 5. KOPER 30 11 8 11 38:43 41 6. CB24 TABOR SEŽANA 30 11 6 13 36:38 39 7. BRAVO 30 8 12 10 31:33 36 8. ALUMINIJ 30 7 10 13 20:38 31 9. CELJE 30 7 7 16 25:37 28 10. GORICA 30 5 8 17 20:45 23 slednjo odločitvijo: Azemovicu je za ta povsem nenameren prekršek pokazal rdeči karton!?! Marko Krivičic je z 11 metrov s pomočjo vratnice srečno zadel v polno - 0:2. Domačini so v nadaljevanju poskušali vse, da bi preobrnili potek tekme, a je bilo to ob igralcu manj na igrišču enostavno pretežka naloga. Šumarji že v polni postavi zelo težko dosegajo zadetke, kaj šele z deseterico ... Oskar Drobne, trener Aluminija: „Tekmo smo izgubili zaradi slabega vstopa v tekmo, bili smo premalo konkretni in premehki v dvobojih, ob tem so vse odbite žoge pristale pri igralcih Tabora. V nadaljevanju smo bili z deseterico na igrišču veliko bolj borbeni, s tem delom sem zadovoljen, a je bilo vse skupaj premalo za preobrat." Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija so v nedeljo proti Taboru izgubili še peto domačo tekmo v sezoni. Ob tem so vknjižili štiri zmage in šest remijev. Luka Petek, Aluminij: „Po štirih tekmah brez prejetega gola smo tokrat prejeli kar dva, oba v zgodnji fazi tekme, kar se nam ne bi smelo zgoditi. Želeli smo si preobrata, a se nam ni izšlo." Ivan Božič, trener CB24 Tabor Sežana: „Tokrat se nismo odločili za všečno igro, raje smo izbrali nekoliko bolj taktično različico, v kateri nismo silili z glavo skozi obrambni zid Aluminija. Pomembno je bilo, da smo bili v borbenosti enakovredni domačinom, z individualno kakovostjo pa smo dve priložnosti spremenili v zmago." JM Tenis • WTA turnir v Madridu Zanimiva igra žreba v Madridu V goste k vodilni Olimpiji Stožice so za igralce Aluminija vse prej kot srečen kraj, saj so to prizorišče v dosedanjih 11 obračunih kar 10-krat zapuščali sklonjenih glav. Edino zmago so dosegli ob zaključku lanske sezone 2019/20, ko so slavili z rezultatom 0:1 (Klepac). Tokrat je situacija za Olimpijo podobna, znova so v boju za naslov prvaka, za Kidričane pa je nekoliko bolj zahtevna, saj še zdaleč nimajo zagotovljenega neposrednega obstanka. Ekipi četrti medsebojni dvoboj v sezoni pričakujeta po prvenstvenih porazih, Olimpija je klonila v Murski Soboti, Aluminij doma s Taborom. Tako sta obe ekipi prekinili niz neporaženosti, ki je pri šumarjih trajal štiri kroge (tri zmage, en remi), pri zmajčkih pa kar 15 krogov (9 zmag, 6 remijev)! Priložnost za začetek nove serije bosta oba kluba imela v nedeljo. Iz tabora Aluminija je priprave na tekmo opisal centralni branilec Luka Petek: „Po tekmi s Taborom smo najprej opravili analizo napak, ki smo jih storili - seveda si jih želimo čim manj na naslednjih preizkušnjah. Sledila je priprava na naslednjega tekmeca, ki ga želimo pričakati v kar najboljšem stanju. Olimpija je v Stožicah za nas zahteven tekmec, a verjamemo v svoje sposobnosti in smo prepričani, da lahko presenetimo. Jasno je, da bodo imeli igralci Olimpije pobudo, predvsem Ivano-vic, Vombergar in Elšnik bodo nevarni za gol. Mi pa moramo na drugi strani izkoristiti njihove šibke strani, predvsem pa svoje priložnosti iz protinapadov, nedvomno jih bomo imeli vsaj nekaj." V Stožicah zaradi prejetega rdečega kartona ne bo Emirja Azemo-vica (dobil je eno tekmo prepovedi igranja). 1. SNL, 31. krog: Olimpija - Aluminij, v nedeljo ob 17.15 na stadionu Stožice. Dosedanje medsebojne tekme v sezoni: 4. krog: Aluminij - Olimpija 1:0 (0:0); Matjašič; 13. krog: Olimpija - Aluminij 3:0 (2:0); Ivanovic 2, Vombergar; 22. krog: Aluminij - Olimpija 0:0. Po nekaj tednih premora in treniranja na različnih lokacijah v Sloveniji (Ljubljana, Portorož) se je Tamara Zidanšek v Španiji vrnila v tekmovalni pogon. Tam v Madridu nastopa na najmočnejšem turnirju tega tedna, vrednem kar 2,5 milijona evrov. Prisotne so vse igralke iz najboljše deseterice svetovne VVTA-lestvice, vključno s številko 1., Avstralko Ashleigh Barty. V kvalifikacijah so pot začele tudi vse tri Slovenke iz TOP 100 igralk sveta, Polona Hercog (73.), Tamara Zidanšek (80.) in Kaja Juvan (99.). Igra žreba je določila, da sta se v 1. krogu dve pomerili med seboj - Tamara in Kaja. Dvoboj je bil izenačen le v prvem nizu (z rezultatom 5:7 ga je v podaljšani igri dobila mlajša Ljubljančanka), nato pa je 23-letna Konjičanka unovčila izkušnje in naslednja dva dobila dokaj gladko. Odločitev v zadnjem je padla v osmi igri, ko je Tamari uspel ključni break. Dvoboj je trajal skoraj dve uri in pol. To je bila še tretja zmaga za Štajerko v prav toliko medsebojnih dvobojih. V naslednjem krogu je Zidan-škova naletela na Tajvanko Su-Wei Hsieh (65.). 35-letna veteranka je največji uspeh v letošnji sezoni dosegla na OP Avstralije, kjer se je senzacionalno prebila vse do četrtfina-la (ustavila jo je Naomi Osaka). Proti Tamari v Madridu ni našla nobenega protiorožja, gladko je klonila po manj kot 50 minutah igre. Po uspešno opravljenih kvalifikacijah je v žrebu za glavni turnir sledi- Tamara Zidanšek la naslednja zanimiva igra naključij, saj je bil eden izmed 32 izžrebanih parov Tamara Zidanšek - Su-Wei Hsieh! Tajvanka je namreč dobila priložnost igranja v glavnem delu turnirja kot srečna poraženka ... Ne gre prezreti dejstva, da je Hsiehova prva igralka sveta med dvojicami. JM Turnir serije WTA 1000 v Madridu, kvalifikacije: 1. krog: Zidanšek - Juvan 6:7(5), 6:1, 6:3; 2. krog: Zidanšek - Hsieh (Tajvan) 6:1, 6:0. Glavni turnir: 1. krog: Zidanšek - Hsieh 18 Štajerski Šport mladih, zanimivosti petek • 7. maja 2021 Nogomet • Pokal Slovenije, četrtfinale Drugoligaši pretili, a presenečenja jim ni uspelo pripraviti V torek in sredo so bile odigrane četrtfinalne tekme Pokala Slovenije, po katerih so se od tekmovanja poslovili vsi preostali trije drugoligaši. V edinem prvoligaškem dvoboju je ekipa Domžal izločila bledi Maribor. Mariborski trener Simon Rozman je ob Kamniški Bistrici poslal na igrišče izkušeno (beri: počasno) enajsterico, ki nikakor ni mogla pa-rirati hitri in poletni domači zasedbi. Pri obeh zadetkih so vijoličasti enostavno stali predaleč od igralcev Domžal, tako da so ti izpeljali lepi akciji »od noge do noge« in ju efektno zaključili z goloma. Ta sta dala mirnost domači zasedbi, ki je v drugem polčasu zdržala nalete Štajercev. Rožman je ob polčasu opravil štiri menjave (vstopili so Pihler, Matko, Repas in Mlakar, kmalu nato še Kotnik), če bi jih imel na voljo, pa bi jih verjetno kar vseh enajst. Igra je stekla nekoliko hitreje, tudi priložnosti so si Mariborčani pripravili kar nekaj, pod edini zadetek pa se je podpisal Denis Klinar. To je bilo na koncu premalo za napredovanje in »najlažja pot do Evrope« je za vijoličaste ostala neprevozna ... V vseh preostalih treh tekmah so se prvoligaši mučili z drugoligaši, na koncu pa s pomočjo prvoligaških izkušenj spretno in srečno izvlekli napredovanja. Celjani so v prvi tekmi pod vodstvom novega trenerja Agrona Šalje izločili vodilno drugo-ligaško zasedbo iz Radomelj, pri čemer so do obeh zadetkov prišli v sami končnici dvoboja, ko so gostje že ostali na igrišču z deseterico. Za Celje sta zaigrala tudi Matjaž Rozman in Matic Vrbanec. Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Drave so v sredo na pokalni tekmi z ekipo Kopra odigrali dobro partijo, ki pa jim je ni uspelo kronati z napredovanjem. Na fotografiji Marko Brest v dvoboju z Matejem Palčičem. Olimpija je v razmiku nekaj dni še drugič gostovala v Prekmurju, tokrat v Lendavi. Tam je proti domači Nafti nastopila s kombinirano zasedbo igralcev, ki v prvenstvu ne dobijo veliko priložnosti. Ti v rednem delu tekme niso našli poti do gola, za nameček so v sodnikovem podaljšku ostali brez izključenega Bosiča. Kljub temu so varovanci trenerja Gorana Stankoviča v podaljških z igralcem manj strli odpor Prekmurcev, za to pa so morali angažirati tudi prav vse razpoložljive moči s klopi (ob polčasu so vstopili Ivanovič, Vombergar in Bakič, v podaljških pa še Pavlovič, Korun in Petrovič). Če bi bil Jaka Bizjak iz Pokal Pivovarne Union, četrtfinale: Drava - Koper 0:2 (0:1); Domžale - Maribor 2:1 (2:0); strelci: 1:0 Podlogar (23.), 2:0 Jakupo-vič (43.), 2:1 Klinar (60.); Celje - Kalcer Radomlje 2:0 (0:0); strelca: 1:0 Brecl (85.) 2:0 Kerin (92.). Rdeči karton: Trdin (82., Radomlje); Nafta 1903 - Olimpija 1:0 (0:0 - po podaljških); strelec: 0:1 Vombergar (111.). Rdeči karton: Bosič (Olimpija, 90.) Nogomet • 2. SNL, 16. krog Brez točk iz Dekanov Jadran Dekani - Drava Ptuj 2:1 (2:0) STRELCI: 1:0 Meštrič (8.), 2:0 Zyba (13.), 2:1 Lovenjak (58.). JADRAN: Jurca, Ahmetaj, Zyba (od 82. Hadžič), Meštrič (od 82. Koprivica), Bešir, Klavora, Vitezica, Perhavec, Frešer (od 63. Jakomin), Plaznik (od 59. Babič), Pušaver. Trener: Alen Ščulac. DRAVA: Milič, Šlamberger, Dre-venšek, Kryeziu, Martinčevič, Kralj (od 46. Brest), A. Rogina, S. Rogina (od 68. Erhatič), Capitelli, Lovenjak, Bah. Trener: Viktor Trenevski. Zasedba Drave je v tem trenutku številčno izredno podhranjena, še posebej je to vidno ob koncih tedna, ko igrajo svojo tekmo tudi mladinci. Takšen primer je bil v soboto in nedeljo. »Ne morem vedno imeti na voljo celotne mladinske zasedbe, saj imajo tudi oni svoje 2. SNL, 17. krog: Drava Ptuj - Beltinci Klima Tratnjek, v nedeljo ob 17.00 na Mestnem stadionu lepe priložnosti zadel za Nafto v podaljšku pri izidu 0:0, pa bi lahko bilo celo to premalo . Če ne izkoristiš enajstmetrovke ... Drava - Koper 0:2 (0:1) STRELEC: 0:1 Mulahusejnovič (29.), 0:2 Mulahusejnovič (81.) DRAVA: Klasinc, Kryeziu, Martin-čevič (od 71. Krašovic), Kralj, Brest, Lovenjak, Nelson, A. Rogina, Kahri-manovič, S. Rogina (od 59. Šlamber-ger), Bah. Trener: Viktor Trenevski. KOPER: Adam (od 16. Vargič), Mittendorfer, Palčič, Rajčevič (od 42. Cerovec), Žužek, Guberac, Jelič Balta, Pejič (od 73. Jozinovič), Cai-macov (od 46. Mišič), Vršič (od 73. Stevanovič), Mulahusejnovič. Trener: Rodolfo Vanolli. Nogometaši Drave so se po nedeljskem prvenstvenem porazu z Jadranom morali hitro pobrati in regenerirati, saj jih je že čez tri dni čakala nova težka preizkušnja - pokalni dvoboj s Koprom. V normalnih pogojih bi lahko to bil na Ptuju praznik nogometa, tako pa so smeli srečanje v živo spremljati le člani klubov in najožji podporniki. Dravaši so bili kljub številčno zelo skromni zasedbi (na klopi so bili praktično sami mladinci) odločeni čim dražje prodati svojo kožo, kar jim je na koncu koncev tudi uspelo, saj so si Koprčani mirno končnico in napredovanje zagotovili šele z drugim zadetkom Nardina Mulahusej-noviča v 81. minuti. Najboljši strelec prvoligaše sezone je zadel v polno tudi v prvem polčasu. Na srečo sta lahko v pokalnem tekmovanju zaigrala oba tujca v dresu Drave, Samuel Nelson in Malik Bah. V nasprotnem primeru bi bil trener Viktor Treveski še v večjih težavah ... Tekmo so domačini začeli zelo podjetno, v igri v polju so z lepo kombinatoriko celo prevladovali in si ustvarili dve polpriložnosti. Koprčani od vsega začetka niso kazali tekmovanje in se tam borijo za obstanek. Kombiniramo, kolikor se da, a je zelo težko. Zavedamo se, da je treba zbirati točke, še posebej zdaj, ko so nam administrativno odvzeli Spodrsljaja Krke in Doba, Radomljani odskočili Zadnji del sezone, v katerem bodo drugoligaši odigrali sedem krogov, se je začel idealno za vodilne Radomljane, ki so brez težav ugnali Rudar, na drugi strani pa prvima zasledovalcema iz Novega mesta in Doba ni uspelo slaviti. Dob je iz nemogočega položaja (zaostanek 0:3) celo reševal točko, kar mu je tudi uspelo, popolnega preobrata mu ni uspelo narediti ... Zanimivo bo tudi v skupini za obstanek, kjer se lahko vrstni red spremeni praktično ob vsakem krogu. Prve štiri ekipe so za zdaj „varne", zadnje štiri pa se bodo krčevito bo- tri točke,« je o tej problematiki dejal trener Drave Viktor Trenevski. V prvem krogu končnice so se Dravaši v nedeljo odpravili v Dekane, kjer domačo zasedbo trenira nekdanji član Kopra, Mure, Gorice, Primorja in Olimpije (pa tudi Dekanov) Alen Ščulac. Primorci so odlično odprli tekmo in že v 13. minuti vodili z dvema goloma prednosti, v rile za vsako točko, ki bi lahko pomenila obstanek. Značilnost kroga je bila tudi v tem, da je veliko golov padalo v zadnjih minutah tekem: do zmag ali točke so tako prišle kar tri ekipe iz zadnjega dela lestvice. Le Dravi kaj podobnega ni uspelo ... Skupina za prvaka Kalcer Radomlje - Rudar Velenje 3:0 (2:0); strelci: 1:0 Cerar (30.), 2:0 Jarovič (39.), 3:0 Jarovič (49.); Roltek Dob - Triglav Kranj 3:3 (0:3); strelci: 0:1 Kumer (34., z 11 m.), 0:2 Kopač (37.), 0:3 Kopač (42.), 1:3 Zenkovič (51.), 2:3 Zenko-vič (57.), 3:3 Gregorin (76.); Krka - Vitanest Bilje 2:2 (0:1); strelci: 0:1 Batič (24.), 1:1 Vešner Tičič (55.), 2:1 Huč (62., z 11 m.), 2:2 Šturm (79.); Brežice Terme Čatež - Nafta 1903 3:1 (2:1); strelci: 1:0 Petric (3.), 2:0 Beciri (10.), 2:1 Haljeta (15.), 3:1 Martič (65.). 1. KALCER RADOMLJE 16 13 2 1 42:11 41 2. KRKA 16 10 5 1 40:17 35 polno sta zadela nekdanja člana Kopra Kristijan Meštrič in Adam Zyba. Gostje so storili vse, da bi preobrnili rezultat, a jim več od znižanja zaostanka ni uspelo - edini strelec za Dravo je bil Luka Lovenjak. JM 3. ROLTEK DOB 16 11 2 3 41:23 35 4. BREŽICE ČATEŽ 16 9 4 3 25:20 31 5. NAFTA 1903 16 8 4 4 48:23 28 6. VITANEST BILJE 16 8 3 5 30:25 27 7. TRIGLAV KRANJ 16 7 3 6 21:20 24 8. RUDAR VELENJE 16 6 4 6 18:21 22 Skupina za obstanek Jadran Dekani - Drava Ptuj 2:1 (2:0); Krško - Šmartno 1928 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Verhovšek (92.); Fužinar Vzajemci - Primorje Emu-ndia 1:2 (1:1); strelca: 1:0 Trdina (32.), 1:1 Džuzdanovič (45.), 1:2 Džuzda-novič (84., z 11 m). Rdeči karton: Paradiž (82., Fužinar); Beltinci Klima Tratnjek - Brda 1:1 (0:0); strelca: 0:1 Marinič (90.), 1:1 Mauko (91.); 9. JADRAN DEKANI 16 5 3 8 18:25 18 10. KRŠKO 16 5 3 8 15:26 18 11. FUŽINAR 16 4 5 7 32:25 17 12. BELTINCI 16 5 2 9 23:29 17 13. PRIMORJE 16 3 3 10 12:28 12 14. ŠMARTNO 1928 16 3 3 10 13:43 12 15. DRAVA PTUJ (-3) 16 4 1 11 23:35 10 16. BRDA 16 3 1 12 10:40 10 kakšne posebne vneme, le v nekaterih dvobojih so uporabili nekoliko več energije in moči. Še najbolj razpoložena igralca gostujoče zasedbe sta bila napadalni dvojec Dare Vršič in Nardin Mulahusejnovič. Čeprav se je zdelo, da so domačini povsem obvladovali dogajanje na igrišču, pa so bili gostje tisti, ki so povedli. V 29. minuti je Palčič lepo preigraval na krilnem položaju, po podaji v kazenski prostor pa je bil na pravem mestu Mulahusejnovič, ki je žogo z natančno odmerjenim strelom tik ob vratnici poslal v mrežo- 0:1. Odgovor domače zasedbe je bil izjemen, saj je že pet minut kasneje imela imenitno priložnost za izenačenje. Po podaji v kazenski prostor je bil v skoku najvišji Kahri-manovič, ki je žogo z glavo usmeril proti golu, na poti pa je gostujočega kapetana Ivico Guberca zadela v roko. Sodnik Asmir Sagrkovič je pokazal na belo točko, z 11 metrov pa Antonu Rogini ni uspelo ugnati Ivana Vargiča, ki je pred tem zaradi poškodbe zamenjal Davisa Adama. Na tekmi proti prvoligaški zasedbi je takšne priložnosti enostavno treba izkoristiti, morda bo to edina na celi tekmi . To se je v nadaljevanju tekme izkazalo za resnično, čeprav so se domačini na vse pretege trudili izid izenačiti. Najmočnejši pritisk jim je uspelo izvesti okoli 70. minute, ko so nekaj minut držali žogo na polovici gostov, a brez resnega zaključnega strela. Sicer je Brest v 69. minuti poslal žogo v mrežo, a je bila ob podaji Malika za nekaj centimetrov izven igrišča . Številne menjave na obeh straneh so bile bolj po godu gostom, ki imajo veliko daljšo klop. To se je s povišanjem vodstva rezultiralo v 81. minuti, ko je Mulahusejnovič sprejel žogo na kakšnih 30 metrih od gola Klasinca, nato pa s pravim slalomom mimo treh domačih branilcev prišel sam pred domačega vratarja in ga tudi rutinirano premagal - 0:2. Pokalno sezono lahko v ptujskem klubu nedvomno označijo kot uspešno, saj so v 1. krogu izločili Dravograd, v osmini finala pa celo branilce naslova, ekipo Mure. Tretja prepreka na tej poti je bila zanje previsoka . Jože Mohorič Marko Brest, Drava: »Tekmo smo začeli tako, kot smo se dogovorili, vse niti igre smo držali v svojih rokah, tudi lepše priložnosti smo imeli od gostov. Zadetek Kopra nas je nekoliko ustavil, a smo si s penalom vseeno priigrali res lepo priložnost za izenačenje. Škoda za zapravljeno, a Toni še zdaleč ni edini krivec za poraz, kot ekipa zmagujemo in kot ekipa tudi doživljamo poraze. Imeli smo na voljo še celoten drugi polčas, žal nam ni uspelo zadeti. Tekma je bila sicer dobra, lahko smo zadovoljni s tem, kako smo se kosali s prvoligašem, vedno pa je lahko še boljše. K temu moramo stremeti na naslednjih tekmah, ko nas čaka boj za obstanek. Če bomo imeli na vsaki tekmi tak pristop kot proti Kopru, potem obstanek ne bi smel biti vprašljiv.« Ivica Guberac, Koper: »Zmaga je bila z naše strani prigarana, Dravi pa želim vse dobro v nadaljevanju sezone. V današnjem nogometu je treba vsako srečanje odigrati 100 %, enostavno ne smeš nikogar podcenjevati. Resda nismo bili na kakšnem visokem nivoju, nismo bili 'pravi', morda smo v glavah celo pričakovali lažjo nalogo, a končni rezultat vseeno kaže na našo zasluženo zmago. V vseh tekmovanjih imamo visoke cilje, tudi v pokalnem ni nič drugače.« Ples Dve polfinalni uvrstitvi Slovensko-italijanski plesni par Ana Ekart-Vincenzo Chianese je kljub covid omejitvam praktično ves čas nemoteno treniral v Italiji, občasno pa tudi v Sloveniji. »V tem obdobju sva nedvomno naredila velik napredek,« sta sporočila iz Italije. Navedeno sta minuli konec tedna potrdila z dvema uvrstitvama v polfinale na mednarodni tekmi v Borgoriccu pri Padovi. Tako v stan- dardnih kot latinskoameriških plesih sta v močni in številčni konkurenci zasedla 11. mesto. V standardnih plesih je tekmovalo 139 parov, v latinskoameriških pa 99. »Upava, da bodo tekmovanja končno začela potekati normalno. Predvsem si želiva, da bi bilo v juniju že dvakrat odpovedano državno prvenstvo,« sta še zapisala v kratkem sporočilu. UR Ana Ekart in Vincenzo Chianese petek • 30. aprila 2021 Šport, šport mladih Štajerski 19 Rokomet • NLB liga Tenis • Mladinsko OP Ormoška pot od -7 do +6 Ljubljana - Jeruzalem 28:34 (16:12) JERUZALEM: Balent (2 obrambi), Skledar (14 obramb); Bogadi 3, Šoštarič, Čudič 1 (1), Žuran 9, G. Hebar 2, T. Hebar 6 (2), Kocbek 3, Niedorfer, Kosi 6, Krabonja 1, Mesaric 1, Krasnič, Škrinjar 2. Trener: Saša Prapotnik. SEDEMMETROVKE: Ljubljana 4/3; Jeruzalem 5/3. IZKLJUČITVE: Ljubljana 6; Jeruzalem 8 minut. IGRALEC TEKME: Alen Skledar (Jeruzalem Ormož). Na predzadnje gostovanje letošnje sezone so se Ormožani odpravili v Ljubljano in domačinom, ki se krčevito borijo za obstanek v ligi, zadali boleč poraz. V 25. minuti so gostitelji zadeli za že +7 (16:9). Lju- NLB liga REZULTATI 23. KROGA: LL Grosist Slovan - Trimo Trebnje 29:38 (14:20), Slovenj Gradec 2011 - Do-bova 33:31 (16:14), Ljubljana - Jeruzalem Ormož 28:34 (16:12), Maribor Branik - Riko Ribnica 29:28 (16:16), Urbanscape Loka - Koper 29:28 (13:14), Butan plin Izola - Krka 30:30 (13:12). tekma Gorenje Velenje - Ce- Alen Skledar (Jeruzalem Ormož) lje Pivovarna Laško bo 12. 5. 1. CELJE PIVOVARNA LAŠKO 21 19 0 2 38 2. GORENJE VELENJE 20 17 1 2 35 3. TRIMO TREBNJE 21 17 1 3 35 4. JERUZALEM ORMOŽ 23 12 2 9 26 5. KOPER 22 12 1 9 25 6. SLOVENJ GRADEC 23 12 1 10 25 7. RIKO RIBNICA 23 11 1 11 23 8. URBANSCAPE LOKA 23 10 2 11 22 9. MARIBOR BRANIK 20 7 2 11 16 10. DOBOVA 19 7 0 12 14 11. GROSIST SLOVAN 22 6 2 14 14 12. LJUBLJANA 21 4 2 15 10 13. KRKA 21 2 5 14 9 14. BUTAN PLIN IZOLA 21 2 4 15 8 bljana je na krilih šestih zadetkov Nejca Planinca in štirih Žiga Stopar-ja v 1. polčasu popolnoma nadigrala Ormožane. Izgledalo je, da se bodo varovanci trenerja Bojana Čotarja veselili pomembne zmage, a je sledil neverjeten obrat v prid gostov. Na golu Jeruzalema je zablestel mladinski vratar Alen Skledar, ki je v obdobju od 25. do 60. minute zaustavil kar 14 strelov tekmecev! V pičlih petnajstih minutah igre so Ormožani zaostanek sedmih golov spreobrnili v vodstvo (19:20 v 40. minuti) in popolnoma spremenili potek tekme. V nadaljevanju je bil izid še trikrat poravnan, nato pa so Ormožani še povišali prestavo višje in povedli celo s šestimi goli prednosti (26:32). Prlekom je sredi Ljubljane uspel delni rezultat 10:23. Po neverjetnem preobratu in Bojan Čotar, trener Ljubljane: »Zapravili smo zares lepo priložnost za zmago, ki bi nas še dodatno približala k obstanku v ligi. Zamerim si, da sem pri visokem vodstvu zamenjal preveč igralcev naenkrat, kar nas je stalo dragocenih točk. Dovolili smo Ormožanom, da se vrnejo med žive, ko pa so nas ujeli, pa so še enkrat več dokazali, da so zelo rutinirana ekipa, ki kaznuje prav sleherno napako.« Alen Skledar, vratar Jeruzalema: »Po prihodu v igro v zaključku 1. polčasa najprej v štirih napadih Ljubljane nisem zbral nobene obrambe in že me je bilo strah, da to ne bo moj dan. Tudi preostalim soigralcem v 1. polčasu ni uspevalo prav nič. Na srečo sem tik pred odmorom zbral tri obrambe, ki so mi zelo pomagale pri dvigu samozavesti. V 2. polčasu so tudi soigralci zaigrali, tako kot znajo in za razliko od prvega dela tekme nas je bilo užitek gledati. Popolnoma smo nadigrali Ljubljano in na koncu vknjižili zasluženo zmago. Do konca imamo še tri tekme in naša želja je vse tri dobiti in končati sezono na četrtem mestu.« zmagi Jeruzalem tako ostaja v boju za visoko 4. mesto. Zdaj je pred ekipami premor zaradi nastopa reprezentance, nato pa v maju sledijo še Rokomet • 2. SRL (m) Velika Nedelja rutinirano, Gorišnica s čvrsto obrambo, Drava nesrečno izgubila Po dolgem premoru se je s tekmami 3. kroga nadaljevala sezona v 2. državni ligi. Velika Nedelja in Drava sta bili izven pogona dobrih sedem mesecev, še precej več pa Gorišničani, za katere je bila to šele prva tekma v sezoni! Kronos - Velika Nedelja 29:36 (9:15) VELIKA NEDELJA: Firšt Šeruga (9 obramb - 1 x 7 m); Voljč 7, Lukman 6 (2), Borko 5 (1), Toplak 4, Munda 4, Kovačec 3 (1), Sovič 3, Bombek 2, Zorec 1, Kosi 1, Fergola, Torič. Trenerja: Uroš Krstič in Davorin Ko-vačec. SEDEMMETROVKE: Kronos 5/3; Velika Nedelja 7/4. IZKLJUČITVE: Kronos 10; Velika Nedelja 6 minut. IGRALEC TEKME: Žan Toplak (Velika Nedelja). Domačinom je uspelo voditi le enkrat (1:0), ves preostali del tekme so vodili gostje. V 1. polčasu je bil Kronos v napadu približno dve tretjini polčasa, na drugi strani so gostje po uspešni igri v obrambi nasprotnikove napake kaznovali z lahkimi goli iz protinapadov. „V 1. polčasu smo lahko zadovoljni z igro v obrambi, saj smo prejeli le devet zadetkov. V napadu smo včasih želeli prehitro zaključiti ak- cije, saj bi s podajo ali dvema več lahko prihajali v še lepše in s tem tudi uspešnejše zaključke," je prvi del tekme pokomentiral Luka Voljč, strelec treh golov v 1. polčasu. V nadaljevanju tekme so Nede-ljčani v 35. minuti povedli za osem zadetkov (12:20) in praktično odločili vprašanje zmagovalca. Samo izid 2. polčasa je bil 20:21. »Z igro v 2. polčasu ne moremo biti zadovoljni. Predvsem v obrambi nismo odigrali, kot znamo. Bolj kot rokometu je bilo to podobno košarki. Ker igramo na dveh frontah (mladinska liga in 2. SRL, op. a.) in ker nas v prihodnosti čaka veliko število tekem, smo tokrat kar se da hitro spočili glavne nosilce igre. Tako so priložnost za igro dobili vsi igralci, ki so si z marljivim obiskom treningov to tudi zaslužili,« je po tekmi povedal pomočnik trenerja Davorin Kovačec. V četrtek, 6. maja, bo ekipa pri Veliki Nedelji odigrala prvo domačo tekmo v letošnjem prvenstvu. Drava Ptuj - Radovljica Cerklje 25:26 (11:14) DRAVA PTUJ: Bedenik, Škorc; Mlač Čeme 6, Žuran 5(1), Vasič Krajnc 5, Lovrenčič 3, Pogelšek 2, Zupane 2, Letonja 1, Bukvič, Bezjak. Trener: Mitja Žuran. SEDEMMETROVKE: Drava Ptuj 3/1, Radovljica Cerklje 7/5. IZKLJUČITVE: Drava Ptuj 14 minut, Radovljica Cerklje 12 minut. Rokometaši Drave so v prvem srečanju po prekinitvi pričakali vodilno ekipo Radovljice. Gostje so bili celoten prvi polčas v rahlem vodstvu, največ za štiri zadetke (4:8 v 17. minuti). Po odmoru so Ptujčani nemudoma začeli zmanjševati zaostanek, že v 35. minuti so izenačili na 15:15, kaj kmalu pa so prvič na tekmi prešli tudi v vodstvo (18:17 v 39. minuti). Buzeti osvojil prvo turnirsko lovoriko med mladinci Finalista odprtega mladinskega turnirja u Ljubljani: Nikola Punta-rič (TA Breskuar) in Vid Buzeti (TK Terme Ptuj) Foto: Črtomir Goznik Na igriščih TK Slovan na Kode-Ijevem je potekalo tretje letošnje odprto prvenstvo za mladince (42 igralcev) in mladinke (26 igralk), prvo na zunanji peščeni podlagi. Uspešno se je izteklo tudi za člana ptujskega kluba. Med fanti je TK Treme Ptuj zastopal Vid Buzeti (letnik 2003), ki je bil 6. nosilec. V uvodnih dveh srečanjih je ugnal predstavnika TK Triglav Kranj, Nikolasa Cara in Jana Bukov- zadnja tri srečanja. Naslednji gost Hardeka bo 15. maja ljubljanski Slovan. Uroš Krstič OP U-18 v Ljubljani: 1. krog: Buzeti (6.) - Car (Triglav) 6:3, 6:3; 2. krog: Buzeti (6.) - Bukovec (Triglav) 6:2, 6:2; četrtfinale: Buzeti (6.) - Jo-ksovič (Medvode, 4.) 3:6, 6:2, 6:3; polfinale: Buzeti (6.) - Japelj (Medvode, 1.) 1:6, 6:1, 6:3; finale: Buzeti (6.) - Puntarič (TA Breskvar, 7.) 6:1, 1:6, 6:0. ca. Nato so prišli na vrsto nosilci, tokrat zapored dva predstavnika TK Medvode, Vanja Joksovič in Job Japelj (slednji je bil 1. nosilec turnirja). Proti obema je Vid odigral tri sete in se zasluženo uvrstil v finale. Tam je bil njegov tekmec Nikola Puntarič, predstavnik Teniške akademije Bre-skvar. Po izenačenju v nizih na 1:1 je Buzeti odločno prevzel stvari v svoje roke in tekmecu za konec zavezal »teniško kravato« - 6:0. Za Buzetija je to prva turnirska zmaga v kategoriji U-18, zadnjo je pred tem dosegel v konkurenci U-12, ko je slavil na turnirju v Mariboru. Med dekleti se je turnirja iz TK Terme Ptuj udeležila Alja Širovnik (2006). Uspešno je preskočila prvi krog, ugnala je vrstnico Dajano Vučenovic iz TK Triglav. V drugem krogu jo je izločila druga predstavnica kluba iz Kranja, 3. nosilka Tajda Zalokar (2004). JM Tekma se je povsem razživela v končnici, ki se je začela z rdečima kartonoma na obeh straneh: pri gostih je bil v 53. minuti izključen Jan Križaj (tretja izključitev), pri domačinih pa dve minuti kasneje Matjaž Bezjak. Pet minut pred koncem so gostje povedli 22:24, domača zasedba pa je z delnim izidom 3:0 naredila preobrat (25:24 v 59. minuti) in bila na pragu zmage. Gostje se s tem niso želeli sprijazniti, v dobri minuti jim je uspelo z dvema zadetkoma njihovega najboljšega strelca Jana Debelaka (10 golov) poraz pretvoriti v zmago. Moškanjci-Gorišnica -Ajdovščina 19:16 (7:6) MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Ranfl, Žuran, Bratuša; Šandor 6(1), Oz-mec 3(3), Sok 3, M. Geč 3, Leben 2, Bedrač 1, Kolarič, Belšak, N. Geč, Ivančič, Bedrač, Tement. Trener: Si-niša Radujkovic. SEDMMETROVKE: Moškanjci-Go-rišnica 7/4, Ajdovščina 6/4. IZKLJUČITVE: Moškanjci-Gorišni-ca 8 minut, Ajdovščina 10 minut. Za rokometaše Gorišnice je bila to prva tekma v sezoni in prva po več kot 15 mesecih! Nervoza je bila zaradi tega seveda prisotna, kljub temu pa so jo uspeli varovanci trenerja Siniša Radujkovica nevtralizirati in vknjižiti dragoceno zmago. „V koronskem obdobju smo trenirali 'v valovih', s številnimi prekinitvami, kar je bilo za igralce najtežje. To se je seveda poznalo tudi na tej prvi tekmi, saj je bila pri igralcih obeh ekip prisotna precejšnja nervoza, veliko je bilo tudi tehničnih napak. Gostje so sicer zelo čvrsta ekipa, niso popuščali, tudi oni so v obrambi garali in smo imeli velike težave v njenem prebijanju. Najpomembnejša za zmago je bila čvrsta obramba, ob tem pa je imel svoj dan vratar Filip Ranfl, ki je ubranil več kot 15 strelov tekmecev! Upajmo, da se bo sedaj sezona odvijala z manj prekinitvami in da jo bomo uspešno zaključili," je dejal trener Gorišnice. JM, KU Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Drave so proti vodilni ekipi Radovljica-Cerklje izgubili v tesni končnici. 2. SRL (m) 1. RADOVLJICA - CERKLJE 3 3 0 0 6 2. VELIKA NEDELJA 2 2 0 0 4 3. ARCONT RADGONA 1 1 0 0 2 4. MOŠKANJCI-GORIŠNICA 1 1 0 0 2 5. JADRAN HRPELJE 2 1 0 1 2 6. AJDOVŠČINA 3 1 0 2 2 7. KRONOS 3 1 0 2 2 8. POMURJE 1 0 0 1 0 9. KOČEVJE 1 0 0 1 0 10. DRAVA PTUJ 3 0 0 3 0 20 Štajerski Šport petek • 30. aprila 2021 Futsal • Pokal Terme Olimia Ptujčani za finale z Litijani V državnem futsal prvenstvu so preostale štiri ekipe sredi polfinalne serije (ekipe Dobovca in Bronxa ter Litije in Silika igrajo na tri zmage), v prejšnjem tednu pa so svoje tekme četrtfinala odigrale tudi ekipe v Pokalu Terme Olimia. V njem so bili uspešni tudi Ptujčani ... Žreb je Ptujčanom namenil ekipo Silika z Vrhnike - šlo je za ponovitev obračuna istih tekmecev iz prvega kroga končnice prvenstva. Takrat so bili uspešnejši Vrhničani, tokrat so se jim Ptujčani vsaj delno oddolžili z napredovanjem na zaključni turnir slovenskega pokalnega tekmovanja. Siliko - FC Hiša daril Ptuj 0:4 (0:2) STRELCI: 0:1 Rednak (12.), 0:2 Gašparič (17.), 0:3 Pihler (25.), 0:4 Bukovec (36.) FC HIŠA DARIL PTUJ: Zdovc, Caf; Gašparič, Rednak, Ručna, Florjančič, Klinc, Pihler, Lah, Bukovec, Gajser. Trener: Robert Grdovic. Varovanci trenerja Roberta Grdov-ica so bili boljši v vseh elementih igre, za piko na i so se tokrat izkazali tudi v zabijanju zadetkov - dosegli so štiri. Za udobno prednost ob polčasu sta poskrbela Rok Rednak (samostojna akcija in strel) in Mitja Gašparič (asistenca Tilen Gajser), v drugem pol- Pokal Terme Olimia, četrtfinale, rezultati: Siliko - Ptuj 0:4 (0:2) KMN Oplast Kobarid - KMN Meteorplast 5:3 (3:1) KMN Bronx Škofije - Dobo-vec 1:7 (0:5) Mlinše - Litija 1:3 (1:1) Final 4 (7. in 8. maja), polfinalna para: Litija - Hiša daril Ptuj Oplast Kobarid - Dobovec Šah • Srednješolsko DP Niki Kralj posamezna in ekipna srebrna medalja Dan po zaključenem državnem šahovskem prvenstvu za osnovnošolce se je preko spletne aplikacije odvijalo še državno prvenstvo za dijakinje in dijake. Ponovno je bila uspešna Nika Kralj iz Gorišnice, saj je tako posamezno kot z ekipo II. Gimnazije Maribor osvojila srebrno medaljo. V konkurenci deklet je nastopilo 8 šahistk, med prve tri pa so se uvrstile tiste, ki so v svojih starostnih kategorijah najboljše v okviru tekmovanj Šahovske zveze Slovenije in tudi v svojih matičnih klubih. Najmlajša med njimi je bila prav Gorišničanka Nika Kralj letnik 2005, Športni napovednik Nogomet • 1. SNL RAZPORED 31. KROGA, V PETEK OB 17.00: Gorica - Mura; V SOBOTO OB 15.00: CB24 Tabor Sežana - Domžale, OB 16.45. Celje -Maribor; OB 20.00: Koper - Bravo; V NEDELJO OB 17.15: Olimpija - Aluminij. 2. SNL RAZPORED 17. KROGA, LIGA ZA PRVAKA: Triglav - Kalcer Radomlje, Bilje - Roltek Dob, Nafta - Krka, Brežice - Rudar. LIGA ZA OBSTANEK: Drava - Beltinci (v nedeljo ob 17.00), Brda -Fužinar, Jadran Dekani - Šmartno, Primorje - Krško. 3. SNL - vzhod RAZPORED 11. KROGA, V SOBOTO OB 17.00: Dobrovce - Dravinja, Rogaška - Zreče, Šampion - Korotan Prevalje; V NEDELJO OB 10.30: Videm - Koroška Dravograd; OB 17.00: Cirkulane - Kety Emmi Bistrica, Podvinci - Šmarje pri Jelšah. 1. mladinska liga 11. KROG: Aluminij - Maribor (v petek ob 16.00), Drava - Gorica (v soboto ob 17.00). 1. kadetska liga 11. KROG: Aluminij - Maribor (v petek ob 14.00), Drava - Gorica (v soboto ob 15.00). Rokomet • 2. SRL (m) 4. KROG: Drava Ptuj - Moškanjci Gorišnica (v petek ob 19.00 v dvorani Ljudski vrt), Velika Nedelja - Kočevje (v četrtek, 6. 5., ob 20.00). JM Poraz Dobovca z Barcelono Najbolj natrpan urnik ima naša najuspešnejša ekipa - Do-bovec, ki je v tem tednu v Zadru nastopila na zaključnem turnirju Lige prvakov. Na njem tekmuje najboljših osem ekip Stare celine, slovenski prvaki so se v četrtfinalu merili s slovito Barcelono. V dobri tekmi so izgubili z rezultatom 0:2 (0:2). času pa sta lepa zadetka po podajah vratarja Kevina Cafa zadela še Thomas Pihler in Jeremy Bukovec. KMN Oplast Kobarid -KMN Meteorplast 5:3 (3:1) STRELCI: 1:0 Širok (8.), 1:1 Ruis Alen (14., z 10-m.), 2:1 Širok (16.), 3:1 Uršič (18.), 3:2 Škerget (27.), 4:2 Širok (30.), 4:3 Goznik (31.) 5:3 Kovačič (34.) KMN METEORPLAST: Anžel, Goznik, R. Šnofl, D. Šnofl, Tigeli, Trste-njak, Alen Ruis, Aljaž Ruis, Škerget, Rajter. Trener: Štefan Rus. V četrtfinalu so nastopili tudi igralci KMN Meteorplast iz Ljutomera, medtem ko je zmagovalka Klara Vidmar letnik 2002, tretjeuvrščena Larisa Kuhar pa 2004. Z odličnim rezultatom 6 točk je Nika prispevala velik delež 2. mestu njene II. Gimnazije iz Maribora. Zmagovalci v vseh kategorijah so postali državni srednješolski prvaki za šolsko leto 2020/21, najboljši trije pa so prejeli medalje. Vrstni red: - dijakinje posamezno (8): 1. Klara Vidmar (Škofijska klasična gimnazija) 6,5 točke, 2. Nika Kralj (II Gimnazija Maribor) 6, 3. Larisa Kuhar (Škofijska klasična gimnazija) 5,5 ... ki so v Kobaridu nudili dober odpor močnemu Oplastu, a so bili domala celotno tekmo korak za gostitelji. Žreb polfinalnih parov je določil, da se bodo Ptujčani na zaključnem turnirju najboljše četverice merili z Litijo, drugi par sestavljata Oplast in Dobovec. Slednji so branilci naslova in tudi letos prvi favoriti za osvojitev lovorike. Zaključni turnir bo tradicionalno izveden v Podčetrtku, potekal bo 7. in 8. maja. JM - dijakinje ekipno: 1. Škofijska klasična gimnazija 12 točk, 2. II. Gimnazija Maribor 9, 3. Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica 4 . - dijaki posamezno (15): 1. Jan Šubelj (Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik) 7.5 točke, 2. Jan Marn 7, 3. Domen Tisaj 6,5 (oba Gimnazija Bežigrad) . - dijaki ekipno: 1. Gimnazija Bežigrad 16,5 točke, 2. II. Gimnazija Maribor 8, 3. Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik 7,5 ... Silva Razlag Namizni tenis 1. SNTL (ž): Cirkovčanke v Ljubljani niso imele težav REZULTATI 8. KROGA: Vesna II -Cirkovce 0:5, Kajuh Slovan - Vesna I 3:5, Rakek - Letrika 0:5, Inter Diskont - Arrigoni 2:5, Logatec - Kema Puconci 1:5. 1. VESNA I 8 8 040:10 16 2. KAJUH-SLOVAN 7 6 133:11 12 3. ARRIGONI 8 6 237:22 12 4. CIRKOVCE 7 4 338:19 8 5. INTER DISKONT 8 4 4 27:23 8 6. KEMA PUCONCI 8 4 426:23 8 7. LETRIKA 8 4 436:25 8 8. VESNA II 8 2 610:35 4 9. LOGATEC 8 1 7 34:36 2 10. RAKEK 8 0 8 3:40 0 Vesna II - Cirkovce 0:5 Kontelj - Unger 1:3, Mlakar - But-kovska Tomanič 1:3, Mrazič - Krajnc 0:3, Mlakar - Unger 0:3, Lešnjak -Krajnc 0:3. Gostovanje cirkovške ekipe v Ljubljani je bilo po pričakovanjih uspešno, saj druga ekipa Vesne spada v spodnji del tabele. Ob veteranki Darinki Mlakar (43 let) so v ekipi mlade igralke, stare 13, 14 in 15 let: Katarina Lešnjak, Zala Kontelj in Adrijana Mrazič. Veliko zahtevnejši obračun čaka dekliško ekipo NTK Cirkovce v petek, ko se bo v zaostali tekmi 6. kroga pomerila s še eno ljubljansko ekipo Kajuha Slovana. JM Foto: Črtomir Goznik Nogometaši FC Hiša daril Ptuj so si po hitrem izpadu v ligaški končnici priborili mesto med četverico pokalnih finalistov. Nogomet • 3. SNL - vzhod Bistrica in Cirkulane v zgornjem, Podvinci in Videm v spodnjem delu Po dobrih sedmih mesecih premora - zadnje tekme so odigrali 18. oktobra lani - so se k igranju prvenstvenih obračunov vrnili tudi tretjeligaši. Ti so že krog pred koncem prvega dela sezone (po 11. krogu se bodo ekipe razdelile v ligo za prvaka in ligo za obstanek) razrešili vse dileme okrog uvrstitve v zgornji in spodnji del, saj je razlika med 6. in 7. mestom neulovljive štiri točke. Derbi kroga je bil odigran v Slovenski Bistrici, kjer je pri neporaže-nem domačem moštvu gostovala ambiciozna ekipa Rogaške, ki jo kot trener vodi Franci Fridl. Gostje so bili na pragu zmage, a jim je popolno slavje v zadnji minuti z izenačujo-čim golom preprečil Jaša Martinčič. S tem so šest krogov pred koncem storili morda že odločilni korak k naslovu prvaka, saj ekipa Rogaške ni več odvisna samo od svojih izidov, ampak tudi od morebitnih spodrsljajev Bistričanov. Na klopi Cirkulan je z zmago de-bitiral Jure Arsič. Njegovi varovanci so si odločilno prednost priigrali že v prvem polčasu, v drugem delu so samo nadzorovali potek tekme. Poti iz rezultatske krize pa nikakor ne najdejo Podvinčani. Ti so na Koroškem z goloma Roka Korena vodili 1:2, na koncu pa ostali celo brez ene same točke. Odlo- Možno nadaljevanje sezone v ligah MNZ Ptuj Izvršni odbor MNZ Ptuj je pred tednom na redni seji razpravljal tudi o možnosti nadaljevanja tekmovanj v ligah MNZ Ptuj. Točko je uvrstil na dnevni red po sproščanju nekaterih ukrepov vlade, povezanih z izvedbo trenažnega procesa in tekmovanj. Glede tega je sprejel sklep, da ekipam v ligah MNZ Ptuj priporočajo, da začnejo trenažni proces ob doslednem upoštevanju navodil NIJZ, ki so v danem trenutku v veljavi. Možen začetek tekmovanj je predviden za 16. maj 2021. Končno odločitev o nadaljevanju tekmovanj bo IO MNZ Ptuj sprejel 9. maja. čilni gol so prejeli v zadnji minuti tekme . Pri dnu lestvice še naprej ostaja Videm, ki tokrat v Slovenskih Konjicah ni bil dorasel domači Dravinji. Domačini so že ob polčasu vodili 3:0. REZULTATI 10. KROGA: Dravinja -Videm 4:1 (3:0), Šmarje - Cirkulane 1:3 (0:3), Kety Emmi Bistrica - Rogaška 1:1 (0:0), Korotan Prevalje -Podvinci 3:2 (1:1), Zreče - Dobrovce 1:1 (0:1), Koroška Dravograd - Šam-pion 7:1 (2:0). 1. K. E. BISTRICA 10 9 1 0 31:9 28 2. ROGAŠKA 10 7 2 1 20:6 23 3. DRAVOGRAD 10 6 1 3 21:10 19 4. CIRKULANE 10 6 1 3 16:8 19 5. DRAVINJA 10 6 1 3 21:18 19 6. ZREČE 10 5 2 3 14:13 17 7. KOROTAN PREVALJE 10 4 1 5 14:14 13 8. ŠAMPION 10 4 0 6 15:24 12 9. PODVINCI 10 3 1 6 19:18 10 10. ŠMARJE 10 2 0 8 12:32 6 11. VIDEM 10 1 1 8 11:25 4 12. DOBROVCE 10 1 1 8 11:28 4 Dravinja - Videm 4:1 (3:0) STRELCI: 1:0 Golob (28.), 2:0 Hren (31.), 3:0 Ramšak (43.), 4:0 Čakš (61.), 4:1 Šegula (67.). VIDEM: Kokol, Gojzdnik, Zdovc, Šegula (od 68. Tement), Krajnc, Šlamberger (od 46. Frank Ličina), Ovčar (od 57. Vrbanič), Adedoja, Kmetec (od 46. Lah), Plajnšek, Ca-futa. Trener: Luka Gajšek. Šmarje - Cirkulane 1:3 (0:3) STRELCI: 0:1 Travnikar (13.), 0:2 Travnikar (31.), 1:3 Cimerman (44., z 11 m), 1:3 Firšt (89.). CIRKULANE: Zajc, B. Cesar, Sitar (od 80. Orlač), Bezjak (od 70. Maček), Lipavšek (od 61. Krajnc), Bojnec (od 80. U. Cesar), Travnikar, Zazic (od 80. Pal), Cimerman, Majcen, Toplak. Trener: Jure Arsič. Korotan Prevalje - Podvinci 3:2 (1:1) STRELCI: 1:0 Triplat (7., z 11 m), 1:1 Koren (33.), 1:2 Koren (57.), 2:2 Ofič (64.), 3:2 Kovač (90.). PODVINCI: Cajnko, Ramšak, Goj-košek, Lah (od 56. Simic), Vajda (od 64. Fras), Orovič, Bajraj, Svenšek, Koren, Anžel (od 56. Kuserbanj), Oman. Trener: Aleš Čeh. JM Foto: Črtomir Goznik Edino zmago izmed ligašev iz ptujskega območja so dosegli Cirkulančani. petek • 30. aprila 2021 Naše prireditve Štajerski 21 Kungota • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo - 7. sezona Kjara in Gabriela - novi finalistki Na oder projekta nove sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo so prvič stopili mladi pevski talenti občine Kungota in OŠ Kungota s podružnicama. Sponzorji prireditve oculus jfATP ^SAZAS * * I l)# B Odem H¡¡vñ¡ipakvaptocMka^MtMjip Lafliota prikodtWStí KLIMA [PTUJ i.».®. ANpro Tachnik d.o.o. Predstavilo se je 12 deklet in en fant, ki so skupaj spisali še eno lepo zgodbo slovenske pesmi in glasbe. Svojevrstna izkušnja pa je bil zanje tudi nastop v radijskem studiu, saj v letošnji sezoni zaradi epidemije že predizbori potekajo v tej obliki. Radijski poslušalci so jim lahko prisluhnili že v sredo, posnetke njihovih nastopov pa si je mogoče ogledati na Facebook in Yo-uTube profilu Radia Ptuj. Ob sobotah pa tudi na TV Veseljak. Skupaj z mladimi pevskimi talenti se je njihovih nastopov razveselila tudi županja občine Kungota Tamara Šnofl. „Veseli me, da se je letošnje leto tega festivala, projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, s svojimi pevskimi talenti udeležila tudi OŠ Kungota z obema podružničnima šolama v Svečini in Spodnji Kungoti. Zelo me veseli, da so se dobro odrezale vse naše učenke in učenec, skupaj jih je sodelovalo trinajst. Verjamem, da je bilo to zanje posebno doživetje, nekaj novega. Prepričana sem, da bodo mnogi nadaljevali glasbeno pot tudi v prihodnje. S takšnimi projekti želi tudi občina Kungota spodbujati učenke in učence OŠ Kungota, da sodelujejo v takšnih projektih, dogodkih, da so na nek način kreativni tudi na umetniškem področju, na področju glasbe," je povedala. Občino Kungota in OŠ Kungota bosta na polfinal-nem odru predstavljali Kjara Urbancl v mlajši kategoriji s pesmijo To mi je všeč, v starejši pa Gabriela Donatien Driggs s pesmijo Mala terasa. MG Na voljo mobilni aplikaciji Radio Ptuj in Štajerski tednik pp za iOS in Androjdjnpprave • ► <.;oog[eptay| V AppSt C www.tednik.siwww.radio-ptuj.si P Foto: Črtomir Goznik Ana Helbič, 4. razred, pesem Dan ljubezni (Pepel in kri): „Pesmi prej nisem poznala, skupaj smo jo poslušali pri glasbi. Všeč mi je bila, zato sem se odločila, da jo bom zapela, po možnosti čim boljše in brez napak. Pojem že od prvega razreda, z mano pa poje tudi moja mama. Oče občasno. V našem razredu je odlično. Uživam v matematiki, športu in glasbi. Obiskujem glasbeno šolo, kjer se učim igrati na bobne. Rada tudi plešem. Nekoč želim postati novinarka." Peli so: Ana Hauptman, Ana Helbič, Pina Madžarac, Mihaela Kramberger, Maja Stevanovič, Lana I zabela Topolovec, Zarja Mihajlovič in Kjara Urbancl v mlajši kategoriji, v starejši pa: Gabriela Donatien Driggs, Danaja Klampher, Gal Dreisibner, Ajda Mihajlovič in Lana Žist. Sponzorji so bili: Občina Kungota, ATP autobusni in touorni preuozi, Oculus Welttueirtu lndustriemontagen, Drauske elektrarne Maribor - najuečji proizuaja-lec električne energije iz obnouljiuih uirou, Sazas, Talum, Klima Ptuj in Anprotehnik. Foto: Črtomir Goznik Ana Hauptman, 4. razred, pesem Ne bodi kot drugi (Ditka): „Spodbudila me je učiteljica pri pevskem zboru Milena Rataj, ki mi je pomagala tudi pri vajah, da bi čim bolje zapela. Mama pa me je poslušala doma, ko sem vadila. Pri pesmi me je pritegnil refren in tudi pevka. Rada pojem, bolj angleške pesmi. Od slovenskih pa so mi všeč Modrijani in Ditka. V šoli je v redu, od predmetov pa imam najraje angleščino, glasbo in šport. V prostem času treniram tudi ples. Zelo rada pa tudi berem knjige." Foto: Črtomir Goznik Pina Madžarac, 5. razred, pesem Prva ljubezen (Lina Kuduzovič): „Tudi mene je za sodelovanje v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo navdušila učiteljica pri pevskem zboru. Pesem sem si izbrala sama, ker je pozitivna, z lepo melodijo in besedilom. Raje pojem angleške pesmi, pojem pa že od vrtca naprej. Od slovenskih so mi všeč pesmi, ki jih pojeta Lina Kuduzovič in Ula Ložar. Moj top predmet v šoli je glasba. Treniram hip-hop. V prostem času se rada sprehajam z našim kužkom. Želim postati zdravnica." Foto: Črtomir Goznik Mihaela Kramberger, 5. razred, pesem Nisi sam (Ula Ložar): „Vsi, ki smo želeli sodelovati v projektu Otroci pojejo, smo predhodno opravili neke vrste avdicijo. Izbrano pesem smo morali posneti in posnetek poslali učiteljici pri pevskem zboru, ki je nato skupaj s komisijo izbrala udeležence. Od slovenskih pevk mi je najbolj všeč Ula Ložar, zato sem si tudi izbrala njeno pesem. Od predmetov v šoli sta mi najbolj pri srcu šport in likovna umetnost. Igram violončelo in jaham." Foto: Črtomir Goznik Maja Stevanovič, 5. razred, pesem Prijatelj (Manca Špik & Poskočni muzikanti): „Všeč so mi bolj poskočne in vesele pesmi. Prišla sem, da bi čim lepše zapela. Raje pojem angleške pesmi, pojem pa že od malega. Od slovenskih pa pesmi, ki jih pojeta Manca Špik in Tanja Žagar. Moji predmeti so matematika, likovna umetnost in šport. Plesne korake osvajam v plesni šoli Natke Geržina. Ko bom velika, bom plesalka. V prostem času pa se rada sprehajam tudi z našim psom." Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Lana Izabela Topolovec, 5. razred, pesem Dobro jutro življenje (Alya): „Najbolj všeč so mi pesmi, ki jih pojeta Alya in Nika Zorjan. Pri izbiri pesmi je zame ob glasbi pomembno še besedilo in izvajalec. Sicer pa raje pojem angleške pesmi. V šoli je odlično, od predmetov pa imam najraje matematiko in šport. V prostem času plešem in jaham. S konji želim tudi tekmovati. Če bo vse po sreči, bom nekoč učiteljica jahanja. To si sedaj želim, morda pa bo naneslo drugače." Foto: Črtomir Goznik Kjara Urbancl, 5. razred, pesem To mi je všeč (Nina Pušlar): „Pojem že od zgodnjega otroštva. Zelo rada pojem pesmi, ki jih v angleškem jeziku poje Maja Keuc, pa tudi slovenske pesmi in lepe pesmi drugih izvajalcev. Petje in igranje na klavir mi nadvse veliko pomenita. Šolanje želim nadaljevati na konserva-toriju za glasbo in kasneje na Akademiji za glasbo. Moja velika želja je, da bi nekoč pela in igrala na klavir na velikih odrih. Glasba, šport in tudi angleščina so moji izbrani predmeti. Zalo rada tudi rišem." Zarja Mihajlovič, 1. razred, Kekčeva pesem: „Zelo rada pojem. Pritegne me vsaka lepa pesem, Kekče-va pa me je navdušila z besedilom. V šoli se imamo lepo, s sošolkami in sošolci smo veliki prijatelji. Veliko se pogovarjamo. Zelo rada hodim v šolo, kjer spoznavamo veliko novega in se tudi naučimo veliko novega. V prostem času se prav tako rada družim s prijatelji, rada se igram, najraje pa igro Človek ne jezi se. Rada bi postala tajnica, ker je tudi moja mami tajnica." Foto: Črtomir Goznik Gabriela Donatien Driggs, 8. a-razred, pesem Mala terasa (Bele vrane): „Podobno kot v mlajši kategoriji smo bile izbrane tudi pevke za starejšo kategorijo. Pojem pri pevskem zboru. Rada pojem angleške in narodno--zabavne pesmi, skladbe Modrijanov, Ansambla Franca Miheliča in ansambla Nemir. Všeč mi je tudi Dejan Vu-njak. V šoli je odlično; glasba, kemija in šport so moji predmeti. Igram klavir in bas kitaro. Sem tudi gasilka. Nastopila sem že na Noči Modrijanov, na festivalu Slovenska polka in valček ter v oddaji Slovenski pozdrav." Foto: Črtomir Goznik Danaja Klampher, 7. a-razred, pesem Zbudi se (Tanja Ribič): „Pojem od drugega razreda, pesmi, ki jih pojemo pri pevskem zboru in tudi druge pesmi oz. najraje popevke, bolj angleške kot slovenske. Kot udeleženka projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo pa si želim, da bi bil moj nastop uspešen, da bi zapela tako, kot najbolje znam. V šoli se imamo odlično, najraje pa imam likovno umetnost, etiko, zgodovino in šport. Kaj bo moj poklic, v tem trenutku še ne vem. V prostem času rišem in slikam, fotografiram." Foto: Črtomir Goznik Gal Dreisibner, 7. a-razred, pesem Alelujah: „Sem edini fant pri pevskem zboru, pa tudi edini fant iz naše šole, ki nastopam v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Pojem od malega, večinoma samo pop, ne ustrezajo pa mi narodno--zabavne pesmi. Večinoma pojem angleške pesmi, od slovenskih izvajalcev pa so mi všeč pesmi Nike Zorjan in Mance Špik. V šoli je moj top predmet geografija. V prostem času rišem črno-bele portrete s svinčnikom. Šolanje bom nadaljeval na II. Gimnaziji Maribor." Foto: Črtomir Goznik Ajda Mihajlovič, 7. b-razred, pesem Na soncu (Siddharta): „Rada pojem vse lepe pesmi, nimam pa rada narodno-zabavne glasbe. Na naši šoli se imamo lepo, vseh učencev je okrog 400. Od šolskih predmetov na prvo mesto postavljam šport. Za nastop sem kar veliko vadila, da bi kar čim bolje odpela in brez napak. Projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo je dober in zanimiv projekt. Obiskujem glasbeno šolo, kjer igram klavir. Rada tudi rišem, od pokrajine do portretov." Foto: Črtomir Goznik Lana Žist, 6. a-razred, pesem Med iskrenimi ljudmi (Majda Sepe): „To pesem velikokrat pojem. Zelo mi je všeč glas pevke. Rada pojem slovenske in angleške pesmi. Zelo rada poslušam glasbo skupine BQL in Polkaholikov. Pojem že zelo dolgo, pojem pa tudi pri šolskem pevskem zboru. Slovenščina, šport in gospodinjstvo so moji najljubši predmeti. Obiskujem plesno šolo Natke Geržina. Doma najraje pomagam mami pri peki peciva. Moj izbrani poklic je frizerka. Zelo rada oblikujem frizure, spletam kitke mami, teti." 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 30. aprila 2021 SENČILA NOTRANJA VRATA 02 / 780 04 24 i INFO@VRATA-TUNING.SI OSOJNIKOVA 12, PTUJ H 0 KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 9 5, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 141,88 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 129,95 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Program TV Ptuj 1. in 2. maj 2021, sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: 80. obletnica osvobodilne fronte. Dan upora proti okupatorju. Delegacije ZB za vrednote NOB Ptuj so položile vence na spominska obeležja. Legendarni komandant Stane. Dokumentarna pripoved o herojski poti Staneta Rozmana. Uničenje Pohorskega bataljona. Smrt aktivistke Vere Šlander je borcem partizanskih odredov dala nov zagon na poti do zmage. Španski borec, komandant NOB, narodni heroj Franc Rozman Stane ni dočakal osvoboditve, ob eksploziji minometa je omahnil v smrt. Življenje štorkljinega para skozi oko kamere. Dokumentarni film o štorklji od gradnje gnezda do valitve ,obročkanje in vrnitev v južne kraje. Mednarodno nagrajeni dokumentarni film Tri leta do luka. Na Dominkovi domačiji v Gorišnici obudili star način pridelave in trženje luka. V spomin na preteklost vsako leto julija prirejajo tržni dan in čebulo prodajajo tako kot nekoč. Predstavljajo se ljudske muzikantke Vesele Polanke iz Cirkovc, članice Prosvetnega društva Cirkovce. Na ročno izdelanih glasbilih izvabljajo čudovite zvoke. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. I 2 lir-» ^lasbe Petek, 3. septembra 2021 Prijave na razpis www.ptujski-festival.si PROGRAMSKI NAPOVEDNIK ISCEMO: ■ inženirje strojništva, metalurgije, ■ inženirje ostalih tehničnih poklicev, ■ mehatronike, elektrotehnike, ■ strojne tehnike, mehanike, ■ orodjarje, ključavničarje, oblikovalce kovin, ■ CNC operaterje, ■ druge z tem povezane 3- in 4- letne usmeritve. OD KANDIDATOV PRIČAKUJEMO: ■ ustrezno izobrazbo III., IV. ali V. stopnje, ■ delo v izmenah (treh ali štirih), ■ timsko delo, ■ natančnost, ■ vestnost in zanesljivost pri delu. NUDIMO VAM: ■ dinamično, samostojno in fleksibilno delo polno novih izzivov, ■ možnosti osebnega in strokovnega razvoja ter gradnje nadaljnje kariere, ■ stroški prevoza v celoti plačani, ■ nadomestilo za malico, ■ delo za določen čas, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. DELO SE BO OPRAVLJALO V OBRATU LTH Alucast d.o.o., Cakovec, Kratke prošnje ali življenjepise lahko pošljete na e pošto: info.alucast@lthcastings.com. ali na naslov podjetja: Republike Austrije 3, 40000 Čakovec. LTH Castings PETEK, 30. april 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Kulturno življenje v Gorišnici, 2001 10:20 Utrip Ormoža 11:30 Stanje v slovenskem kmetijstvu, 2016 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Ob prazniku občine Sv. Jurij malo drugače 19:00 Slavčkov gaj, Jurovskl Dol 2014 20:00 Pesem in ples nas družita, Gorišnica 2002 21:50 Astro - v živo 23:00 Video strani SOBOTA, 01. maj 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 90 let PGD Zabovci, dan gasilcev OGZ Ptuj 10:20 Utrip Ormoža 11:30 Ptujska kronika 12:00 Oddaja iz občine Miklavž na DP 12:30 Video strani 18:00 Veselo zapojmo in zaigrajmo v Stopercah 20:00 Dan OŠ Markovci 2016 22:00 Ujemi sanje 23:30 Video strani S P to > g. in !" c cd ■o Ln cd NEDELJA, 02. ma 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Otroški oder 09:00 Srečanje CPZ na Hajdini 2017 11:00 Igre brez meja, Pobrežje 2013 13:00 Koncert godbe Dornava 2015 15:00 Pesem in ples nas družita, Gorišnica 2002 17:00 Alfi med prijatelji 18:00 Ob prazniku občine Sv. Jurij malo drugače 19:00 Slavčkov gaj, Jurovski Dol 2014 20:00 Tone Partljič v Prepoljah 21:20 Video strani PONEDELJEK, 03. mai 00:00 08:00 08:30 10:30 11:30 13:00 13:30 14:30 18:00 20:00 22:00 23:10 Video strani Jutranja telovadba V jesenski noči na Sel i h Utrip Ormoža Ujemi sanje Ptujska kronika Video strani Italijanska trgovina - v živo Igre brez meja, Pobrežje 2013 Dan OŠ Markovci 2016 Sv. Marka čas, 2007 Video strani Lepo je deliti. Q Pošljete SMS s ključno besedo IAJRNUŠ ^ OKNA VRATA d.o.o. K)^ PW6 StCMA, VRATA, SENClILA www.roletarstvo-arnus.si SKUPAJ SKUPAJ5 UR) (da na 1919. (darujete 1 EUR) PTUJ Razpisujejo prosta delovna mesta v proizvodnji kruha in peciva. Zainteresirane delavce živilske stroke vabimo, da se prijavijo po pošti na naslov: PPS - Pekarne Ptuj, d. o. o., Rogozniška c. 2, 2250 Ptuj ali na elektronski naslov: komerciala@pps.si. NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582-14-01. www.novareha.si Roua Reha IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. petek • 30. aprila 2021 Oglasi in objave Štajerski 23 Bogato si živel, življenje bilo ti je vodilo, dobrota, veselje, prijatelji, ljubezen veliko pomenilo. Zdaj mirno spiš, a vedi, da v naših srcih za vedno živiš. OSMRTNICA V 62. letu nas je zapustil ljubi partner, zet, prijatelj Bojan Zavec OB GRAJENI 11 Od njega se bomo poslovili v torek, 4. maja, ob 12. uri na starem rogozniškem pokopališču. Žara bo v vežico novega ptujskega pokopališča položena na dan pogreba ob 11. uri. Žalujoči: Jasna in Ivanka Naša ljubezen te objema ves čas, saj vemo, da v resnici ostal si pri nas. Odslej v naših srcih boš stanoval in naš angel varuh naprej še ostal! OSMRTNICA ob boleči izgubi očeta, tasta in dedka Bojana Zavca OB GRAJENI 11 Daleč od tebe, pa vendar globoko v mislih bomo s teboj potovali na drugo stran mavrice. Žalujoči: sin Luka z družino iz Kanade Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA V 86. letu nas je zapustil dragi oče, brat, stric, tast, dedek in pradedek Franc Kmetec IZ VELIKE VARNICE 56 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darovane sveče,cvetje, svete maše in dar. Hvala gospodu župniku patru Jožetu Petku za opravljen obred, govorniku Janku Kozelu, pevcem Zven, Jožetu Podgoršku in Jožetu Šmigocu, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebnemu podjetju Mir. Tvoji najdražji Ni res, da je odšel, nikoli ne bo! Ujet v naša srca, z najlepšimi spomini, bo vsak naš korak spremljal v tišini. ZAHVALA Od nas se je tiho poslovil dragi mož, oče, tast, dedek, pradedek, brat in svak Stanislav Kolarič IZ MALE VASI 27 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče, sv. maše, denarne prispevke ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala, gospodu župniku za opravljen obred, gasilcem PGD Mala vas, Janku za odigrano Tišino, nosilcem križa, društvu upokojencev Zagojiči ter govornikoma za njegovo lepo opisano življenjsko pot. Hvala tudi družinama Kovačec in Hrga. Vsi njegovi Ne jočite za menoj, le mirno h grobu pristopite, kakšno svečko mi prižgite. Večni mir mi zaželite. ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedka, pradedka, brata, svaka, strica ter botra Janeza Meznariča IZ STOJNCEV 66 se iskreno zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za vse lepe besede, cvetje, sveče, darovane svete maše. Hvala vsem, ki ste s svojimi dejanji in prisotnostjo poskrbeli za veličasten pogreb našega oča. Hvala vsem iz srca. Žalujoči: vsi njegovi "1 GP PROJECT ING GP PROJECT ING, d. o. o. Vošnjakova ulica 6 2250 Ptuj Razpisuje prosto delovno mesto Diplomirani gradbeni inženir Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: • zaželena VII. stopnja izobrazbe ali absolvent gradbeništva VII. stopnje. • vozniški izpit B-kategorije • vestnost, natančnost Kandidati lahko svoje vloge pošljejo na e-naslov: gp.milena@siol.net ali na naslov GP PROJECT ING, d. o. o., Vošnjakova ulica 6, 2250 Ptuj, najkasneje do 15. 5. 2021, ali pokličite na telefon 02 795 23 62. Iščemo delavce v gradbeništvu, in sicer: gradbene delavce, zidarje, tesarje in železokrivce. Kandidati lahko pošljejo svoje vloge na e-naslov: gp.milena@siol.net ali na naslov GP PROJECT ING, d. o. o., Vošnjakova ulica 6, 2250 Ptuj, najkasneje do 15. 5. 2021, ali pokličite na telefon 02 795 23 62. Mali oglasi STORITVE OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mla-če 3, Loče. KMETIJSTVO UGODNO: vse iz inoxa, ograje -deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade, rjave hisex, cepljene, v začetku nesnosti, prodajamo vsak dan od 8.30 do 17. ure. Naročila zbiramo na tel. 041 694 124. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. POCENI prodam štiriredno koruzno se-jalnico in trosilnik za umetno. Tel. 070 811 225. KUPIM traktor s priključki ali samo traktor. Tel. 031 555 083. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiropo-ra - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. Skromno si živela, v življenju mnogo pretrpela. Nihče ne ve, kaj si si takrat želela. Tam zdaj mirno spiš, a v naših srcih vedno še živiš. ZAHVALA Od nas se je poslovila naša draga mama, tašča, teta, babica, prababica, praprababica, soseda Terezija Kurnik IZ PODVINCEV 117A Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom ter prijateljem za izražene ustne in pisne besede sožalja ter darovane sveče in cvetje. Prisrčna hvala vsem, ki ste se poslovili od nje. Hvala patru Mateju za cerkveni obred, pevcem za odpete melodije, glasbeniku Mateju za odigrano Tišino ter govorniku Danilu za besede slovesa in podjetju Javne službe Ptuj. Žalujoči vsi njeni PVC okna, vrata, senčila ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com JARKICE - kokoši, v začetku nesnosti, prodamo in dostavimo. Kmetija Šraj, Ča-dramska vas 19, 2319 Poljčane, tel. 031 751 675. PRODAM kultivator Gorenje Muta, frezo 60 cm in koso 100 cm. Tel. 041 887 026. NESNICE, rjave, črne, grahaste, sussex in leghorn, v začetku nesnosti, prodajamo. Purane, 6-tedenske, in piščance, 4-te-denske, sprejemamo naročila. Tel. 040 531 246. Rešek, Starše 23. -- L 4 i Rozalija 12.10.1946-1. 5. 2001 Skromno si živela, v življenju mnogo delala in trpela. Nisi umrla zato, ker ne bi hotela živeti, umrla si zato, da bi nehala trpeti. Le srce in duša dobro vesta, kako boli, ko te več med nami ni. ZAHVALA Po težki bolezni nas je zapustila draga mama, tašča, babica in prababica Marija Čuš IZ GABRNIKA Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče ter za vsa izrečena sožalja. Posebej se zahvaljujemo govornici Dragici Toš Majcen za poslovilne besede, gospodu župniku Dušanu za lepo opravljen cerkveni obred in sveto mašo ter gospodu Janku Vučini za molitev. Žalujoči vsi njeni Ta črni dan je moral priti, ta dan gorja, ta dan solza ... Bolečina, da se skriti, pa tudi solze ni težko zatajiti, le dragih staršev nihče nam ne more več vrniti. V SPOMIN Ludvik 6.6.1944-4. 2. 2003 Krapša IZ NOVE VASI PRI PTUJU 112 nazadnje stanujoča v Kicarju 142 Žalosten je spomin na 1. maj 2001 in 4. februar 2003, ko sta nas zapustila draga mama in ata ter babica in dedek. Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njunem grobu in prižgete sveče v spomin nanju. Vajina sinova Dušan in Roman z družinama PRODAM prašiče od 20 do 40 kg in težje svinje. Tel. 041 560 639. NEPREMIČNINE Hišo na Ptuju, obnovljeno, zelo lepa lokacija, z vrtom, garažo in vso infrastrukturo, ugodno prodam. Tel. 070 270 130. RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačilo takoj. Tel. 041 897 675. PRODAMO - obnovljeno 3,5 sobno stanovanje v centru Ptuja v izmeri 69,50 m2, leto izgradnje 1969. Cena: 75.000 EUR. ® DF/MiiV Tel.: 051 455 010, ^ toetovio 02 620 88 16. www.re-max.si/Poetovio 24 Štajerski Križem Kražem petek • 30. aprila 2021 Ptuj • Razstava OŠ dr. Ljudevita Pivka Cirkulane • Praznik dela kot nekoč Brez »majpana« in budnice ni prvega maja Pisana in srečna drevesa pozdravljajo sprehajalce v bližini OŠ dr. Ljudevita Pivka. Gre za Tako kot v kar nekaj spodnjepodravskih občinah tudi v Cirkulanah velja, da se člani Pro-razstavo na prostem, ki sojo poimenovali Park srečnih dreves, pri njenem nastajanju pa je stovoljnega gasilskega društva (PGD) prvega maja odpravijo na pot po domači občini in z sodelovalo 10 različnih ustanov. budnico tradicionalno opomnijo občane na praznik. Tudi postavitev majskega drevesa je ob tem prazniku obvezna. Po navadi ga postavijo v centru občine, le nekaj korakov od gasilskega doma. Včasih je veljalo, da so vasi med seboj tekmovale, kdo ima večji in najlepši mlaj. V ta namen, da ne bi fantje iz sosednje vasi prvomajskega drevesa podrli, so postavljali tudi straže, saj če bi se to zgodilo, bi to predstavljalo veliko sramoto za celotno vas. Zagotovo pa je vsak obiskovalec kraja vesel, ko vidi, da v kraju ni le eno, ampak kar več majskih dreves, t. i. majpa-nov; pravzaprav skoraj na vsakem bregu. Prvi maj pa poleg majskega drevesa ohranja tudi tradicijo kurjenja kresov. Tudi ob pripravljenih kupih vej in lesa, ki so ga krajani zbirali, so se včasih organizirale straže, da ne bi kak nepridiprav ali le kak »nadobuden fant« iz sosed- Park srečnih dreves že razveseljuje mimoidoče. nje vasi predčasno zakuril kresa, ali tako imenovane »vizenice«. Ostaja tudi pokanje s karbidom, ki je znano po vsej državi, vendar je od vasi do vasi nekoliko različno predvsem po izbiri pripomočkov. Znano je pokanje z možnarji ali kantami za mleko, pa tudi uporaba sodov. Petra Kolednik OŠ dr. Ljudevita Pivka je skupaj z društvom Sožitje Ptuj tretje leto zapored organizirala medgenera-cijski dogodek Skupaj pobarvaj-mo dan, in sicer v sklopu projekta Spodbujanje socialne vključenosti otrok in mladih s posebnimi potrebami v lokalno okolje. S skupnimi močmi so pripravili razstavo na prostem - Park srečnih dreves. »Gre za park, v katerem se dobro počutimo in katerega del smo vsi, ne glede na spol, starost, socialno-ekonomski status ali posebne potrebe. Drevesa so namreč vesela in unikatna«, je pojasnila vodja projekta Vojka Havlas. Po njenih besedah skušajo kljub trenutnim razmeram spodbujati povezovanje in vključevanje učencev v lokalno in širše okolje: »Ugotavljamo, da smo z vidika socialne vključenosti vsi premalo povezani. Zato smo že pred tremi leti začeli sodelovati z društvom Sožitje Ptuj, s katerim skupaj spodbujamo sodelovanje različnih ustanov in skupin v lokalnem okolju. Letos nas je povezala razstava, določene vsebine pa smo izvedli tudi virtualno. K sodelovanju so povabili Dom upokojencev Ptuj, Vrtec Ptuj - enoto Marjetica, OŠ Breg, OŠ Ljudski vrt, OŠ Olge Meglič, Center za socialno delo Ptuj, Kamro in društvo Sonček. Vseh 10 sodelujočih ustanov je znotraj svoje lokacije ustvarilo drevo na posebni leseni plošči. Po besedah Havlasove je nastalo 18 zanimivih, posebnih in unikatnih dreves, ki so jih postavili na zunanjo ograjo pri OŠ dr. Ljude- vita Pivka in bodo predvidoma na ogled do konca šolskega leta. Organizatorji si želijo, da bi drevesa čim dlje razveseljevala mimoidoče, saj so pisana in živahna, vsako pa ima svojo zgodbo. Med drugim obiskovalcem sporočajo, kako pomembno je povezovanje in sodelovanje različnih generacij. Estera Korošec tjem suojxH las. slali rakom * * * OKNA, VRATA & GARAŽNA VRAM www.naitors.si sj i NAIiORSnoo Tel.: OZ 74113 BO, Mob: 031793 204 Gorišnica I, Gorišnica IZKORISTITE POPUSTE * * * i \z dna flasc. | AKCIJA: Alu vhodna vrata k llau AveK tednih Kar series, to žanješ. <^^ Nagradno turistično vprašanje tival slovenskih dobrot bo s Priprave na 32. festival dobrot slovenskih kmetij so v polnem teku. Organizatorji nadaljujejo ocenjevanje skupin izdelkov, ki je bilo prekinjeno zaradi zapiranja države. Kmetije so v ocenjevanje prijavile 980 dobrot. Končali ga bodo do 26. maja, je povedal predsednik organizacijskega odbora dosedanje razstave Dobrote slovenskih kmetij Peter Pribožič, ki se je z letošnjim letom poimenovala v Festival dobrot slovenskih kmetij, saj tudi letos ne bo klasične razstave nagrajenih dobrot slovenskih kmetij. Osrednje dogajanje letošnjega festivala bo od 3. do 5. septembra v mi-noritskem samostanu z razglasitvijo rezultatov, strokovnim programom in trženjem oz. promocijo dobrot, v povezavi z gostinstvom. Letos bodo izpostavili meso govedi. Kmetije sproti seznanjajo z rezultati, prav tako pa jim omogočajo, da lahko svoje izdelke označujejo s pridobljenim znakom dobrot. „Pripravljena pa je tudi nova platforma slovenskih kmetij. Staro spletno stran ukinjamo, preko Kmetijsko-gozdarske zbornice pa odpiramo novo. Na enem mestu se bo po novem promoviralo vse, kar kmetije pridelajo, predelajo in prodajajo oz. z vsemi svojimi dejavnostmi in izdelki. Vse s ciljem, da bodo lahko uspešno prodajale svoje izdelke in da bo potrošnik našel pot do njih," je povedal Peter Pri-božič. Do konca maja morajo oce- niti še bučna in druga olja, oljčna so že ocenili, mlečne izdelke, testenine za juho, ki je nova skupina izdelkov v sklopu Festivala dobrot slovenskih kmetij, ter krušne izdelke, ki se že tradicionalno ocenjujejo nazadnje. V tem tednu je potekalo ocenjevanje mesnih izdelkov in vina. Pri mesnih izdelkih je letos kar 20 zlatih priznanj, zelo dobre so zlasti tunke. Od regij pa se bo letos predstavilo Podravje. V teh dneh je Evropska komisija slovensko potico uradno zaščitila kot zajamčeno tradicionalno posebnost. To pomeni, da proizvodnja te tradicionalne slovenske sladice ni zemljepisno omejena. Pogoj je le certifikat, da je izdelana skladno s potrjeno specifikacijo za slovensko potico. „Evropska zaščita je zelo draga, za male kmete skoraj nedosegljiva. Mi moramo graditi na blagovni znamki dobrot slovenskih kmetij. Pomeni, da bodo na naših kmetijah še vedno pekli potice po tradicionalnih recep-turah, ki se prenašajo iz roda v rod. Pri evropski zaščiti slovenske potice ne gre za potico s kmetij," je pojasnil Peter Pribožič. Verjetno pa jo bodo skladno s certifikatom pekli v kakšnem večjem industrijskem obratu. Že drugo leto zapored pa TD Ptuj skupaj osnovnimi in srednjimi šolami ter vrtci ne bo izvedlo tradicionalne prireditve Spoznavajmo države EU. Že za lansko leto naj bi pripravili Evrosong v malem, udeleženci naj bi predstavili najboljše popevke posameznih držav, članic EU, s katerimi so le-te sodelovale na Evroviziji. Epidemija koronavirusa je posegla vmes tudi letos, tako da bo TD Ptuj skupaj z MO Ptuj povabilo le v Evropark na simbolični dvig Evropske zastave. Prireditev v malem bo 7. maja, s katero bodo počastili vstop Slovenije v EU, dan Evrope in 8. maj, ko je bil leta 1945 osvobojen Ptuj. Na vprašanje o tem, kolikokrat doslej je TD Ptuj organiziralo vseslovensko Prangerjado, srednjeveško prireditev, ki jo ohranjajo vsa mesta oz. kraji s prangerji, pravilnega odgovora nismo prejeli. To se je zgodilo trikrat: prvič leta 2003, drugič leta 2008, tretjič pa leta 2018. Danes sprašujemo, kako se je nekoč imenoval Slovenski trg, kjer je bil tudi rotovž, sedež mestne oblasti. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj, ki jo boste lahko izkoristili po prenehanju ukrepov za preprečevanje širjenja okužb s covid-19. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 7. maja. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Kako se je nekoč imenoval Slovenski trg? Foto: Črtomir Goznik Ocenjevanje dobrot za 32. festival dobrot slovenskih kmetij bo končano do 26. maja. Tudi letos klasične razstave dobrot ne bo. Ime in priimek:......................................................................... Naslov:.................................................................................... Davčna številka:....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.