RRoletarec je
delavski LIST ZA MISLEČE CITATEIJE
PROLETAREC
Ma«ilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Mtilee
official organ of j. s. f. ani) its
educational bureau
iT~NO. 185?
fc.aU>cd M Miwd-clMi
Mltw, Dac. t, IM7, «t tli«	«ifk« al Ckitm. Ii,
um4mt tW Act «I ( .>..<,••« oI M..ik 1. Mit.
ChlCACO, ILL., 10. MARCA (March 10), 1943
i'ublÍMhtítl Weekly at 2301 S. Uwndple Ave.
LETO—VOL. XXXVIII.
F. D. Roosevelt, ki je dokončal 10 let svojo sluihe v Beli kiai. je eden ismed najbolj napadanik predsednikov, kar jik je še imela to dešala. Edino o Lincoln«! bi se moglo reči, da so |« še bolj frdili. Kct on, je tudi Roosevelt zz sovražen najbolj vslod svojih socialnih idej. Gornjo je njegova sliko, ko jo bil s Churchillom na sestanku v Afriki. Čloaek o Rooseveltu je v na-slednji kc loai.
i Sov. unije poljsko reakcijo jako prestrašili
WASHINGTON IN LONDON PRITISNILA NA POLJSKEGA PREMIERJA, Z N0V0DIL0M, DA NAJ NE TIRA SVOJIH ZAHTEV PREDALEČ. MEJE NISO GLAVNO SPORNO VPRAŠANJE
Načelo, da naj ima vsak na-	jo demokratičnih držav.
rod sam pravico odločati o avo- Ko je Hitlerjeva armada u-
ji usodi, je bilo močno nagla-	darila v Poljsko, je bila v Var-
šano že v prejšnji svetovni voj- ! šavi ena najreakcionarnejših
nI. Tudi v redanji se ga pou-	vlad v Evropi. Vrh tega je bila
darja. Atlan/ki čarter zago-	koruptna in slična ji je bila
tavlja nekaj uličnega, dasi ne	edino še vlada lumunskega
tako določno kakor v prejšnji	kralja v Bukarešti ter vlada
vojni VVilsonov program.	kneza Pavla v Beogradu.
C4 .	» .. * , .,	Poljski aristokrati, ki so se
Strah poljskih veleposestnikov	?refkrM> z vloj?ami v bankah
pred amago U55R	| y Vfteh krajih iVeta so zbeža!i
V zavezniških taborih dale-	¿e predno se je vojna pričela.
kovidni, socialno orientirani politiki nevzdržema sv are, da nam je prav tako nevarna na-cijska propaganda kakor je nam nevaren nacijski mašinski militarizem.
Nemška propaganda se n.a to kajpada nič ne ozira, nego si i$*e gnojilih njiv. Na njih seje >n na njili tudi žanje.
Ena te vrste njiv je poljska "šlahta" in poljska hierarhija, ki se je senčila in solnčila na veleposestvih, kakor se je hierarhija v Španiji, dokler ni bilo tega ljudstvu preveč, pa je nastala republika in bila potem poražena z dobrohotnost-
drugim pa se je beg posrečil pozneje.
Sedaj je ta begunska "šlah-ta" večinoma v Angliji, kj<*r silovito intrigira proti — Sovjetski uniji.
Svetost privatne svojine
Poljski bogataši sicer dobro vedo, da če Hitler zmaga, bodo morali, čim jim vloge poidejo, med navaden proletariat. Toda so prepričani v zavez-
(Nadal jevanje na 5. strani.)
Po deseti obletnici službe sedanjega predsednika in kaj potem, ko mine 12-sta?
Ko je Franklin D. Roossvelt postal predsednik, je bila dežela v brezdnu največ ega gospodarskega poloma v svoji zgodovini.
Zmagal je s stranko, ki je reakcionarna skoz in skoz, kakor e njemu nasprotna stranka pravzaprav sta mu sedaj obe sovražni, a lotil se je težkega dsla kar na svojo roko
Z drastičnim ukrepom je o\e\s banke, v namenu, da obvaruje čimveč vlagatel;ev pr-3d izgubami, a rei.il je ob enem naj reakcionarne jši sloj — privatne bankirje, ki so se tedaj potuhnili in molčali ko grob Molčali bi tudi, ako bi predi3dnik predlagal podržavljene bank. Tega ni storil in to ga sedaj tepe — in nas
Reševati kapitalizem je v sedanjih česih nesreča, pa naj ga oteva fašizem, ali pa kakršenkoli new deal.
Nihče ne more zanikati, da ni imel Roose-velt v vsakem svojem dejanju dobrih namenov A storil je veliko napak, ker se je zavzel rešiti "naš stari način življenja "
Ob enem je poudarjal, da je tretjina prebivalstva te dežele podhranjena, brez zdravniške oskrbe in v trajni negotovosti za kruh
Zato je oglašal svoj new deal, ki e dobil odmev v naredbah za pomoč farmarjem, hišnim posestnikom in pa brezposelnim v WPA Največ pomoči pa so dobile korporacije vseh vrst od vladne RFC. Ta je posojevala in izgubljala. Brezposelni so bili v pomankanju, posedujoči sloj pa je kar še naprej bil deležen knežjega udobja in ra anja.
Prišla je vojna in FDR se. jo znašel v vrtincu svoje druge velike drame
Od vsega začetka ;e napovedal svojo protiv-nost fašizmu, dasi tega ni prakticiral ne v Španiji, ne v Italiji, a govoril je proti odločno načelno Dejanja bi več zalegla A imel je proti sebi dve stranki — svojo in republikansko.
Sedaj sta še bolj proti njemu On je za štiri svobodščine, za atlantski čarter, ki ga je nansal skupno s Churchillom, m obeta nov svet
Nedvomno mu tu pa tam uide misel na njegovega prednika VVilsona '
Govorimo o demokraciji.
A spor ni zaradi demokracije, pač pa borba med posedujočimi in neposedujočimi. Med onimi, ki delajo in žanjejo, ter tistimi, ki uživa o sadove, ne da bi sejali in želi.
V socialni revoluciji smo in predsednik Roose-velt si prizadeva pomagati sejalcem Se dve leti službe ima pred sabo, oziroma le še 'leto Ker če on ne bo več kandidiral, je predsednik v svojem zadnjem letu službe le malo upoštevan
Upajmo, da se tragedija, kakršna je dpletela Wilsona, v tej vojni ne bo ponovila. Pogoj, da se ne bo, pa je — socialističen, ne pa kapitalističen — imperialističen mir, kakršen je bil sklenjen po prvi svetovni vojni.
Pevka Anna Zaretsky Elvove, ki nastopi v nedeljo 28. marca v dvorani SNPJ
Mezosopranutka Arnia Žara t »k y Elvove, ki bo peta v nedeljo 28. marca m priredbi kluba it. 1 JSZ v Chicagu, v dvorani SNPJ, na glasbenem polju v tem mestu ni novinka. Imela je svoj koncert v Kim-hall Hali in sodelovala na prireditvah rasnih kulturnih in relifnih organisacij. Imela je vloga v operama "Faust"
P. Zakrajšek in njegova vloga
v SANSu
Cemu je resigniral in kaj so njegovi nasveti za delo v bodoče? — Pomote na SNK napravile narodu veliko škode — a za razočaranja ni še vzroka
FRANK ZAITZ
in
Predsednik Slovensko ame-
îbora. Kes, da ni bilo parade,
ne demonstracije, ne masnega shoda na Public Squareu tli v mestnem avditoriju. Tudi f/odbe ni bilo. ' Prvi slovenski narodni kongres torej ni bil zi-
riškega narodnega sveta Etbin Kristan je v slovenskih listih minuli teden v imenu odbora izjavil, da se resignacije tajnika p. Zakrajika na seji SANSa
dne 27. fc jruarja v hotelu dan na/temelju vnanjih učin-Shcrman ni sprejelo, prvič, ker kov. pač pa na podlagi, da se i ni hc el ali pa morda ni uteg- -smentira ameriške Slovence nil (tak ) trdi poročilo), biti ; vseh nabiranj na podlagi nače-| navzoč, ko je prišla njegova la, pomagati slovenskemu na-i zadeva na dnev ni red, in po-• rodu v rešitev. Nič spornega ni setnoj pa še, ker ni za izstop bilo v tem. Vsi so soglašali. Na-j navedel nikakršnih tehtnih čelo bodoče ureditve države iražlcgov.	pa je bilo odločeno z resoluci-
» . . .	i jo, ki v bistvu pravi:
Kršenje sloge	j «Zedinjena Slovenija, v sv*
Odbcr. kateremu je kon- bodni, demokratični, federativ-, venčni predsednik SNK v Cle- ni Jugoslaviji, in če mogoče, v velandu poveril nalego izbrati kakšni večji federaciji/' j kandidate v Slovenski ameri-	Ni w|o ora
tski narodni svet, ni imel niči - , . . * , v , . kaj lahko nalogo.	I Tako Je	«končal in
"Eugene Onegin" in dobila; tajnika SANSa je bil no priananje in nagrsde v raznih niinira p. Zakrajšek. Le tri pevskih kontestih.	roke ko se dvignile proti. P.
Glasbo je študirala v tej j Zakrajšek je ob izvolitvi v to želi. Njene najpriljubljenejse' slu'l>0 P0™^ že vse resolucijo ruske klasične in narodne I Kc,jk°r meni znano, jim na pasmi.	"	i kon grem ni ugovarjal, ko smo
^^	i,rl«.ova'i „ Miih	diva najemam motive za ta iz-
Rojena je bila v Ukrajini, ki^ p , J,h"
so jo Nemci dobili v prejšnji! ? iOI£f?!?u P* ?feI«V nn je 011 tvev ¿a*rajseK za
- io.v~li spet v tej v^jni L g»	Z^e ^ ¡^V^^^ ki
merajo sedaj bežati i. nje.; £ ti StZuThtZ fiČli J« P»,e* službe predsednika
Anna je prUl. v.Ameriko po So.^da^sfza && SS t«*-** * ^NSuV -
lucije ni kaj dosti zanimal,
ANNA ZARETSKY ELVOVE
odbor pa se je razpršil po de« .; želi. O tem sem, kot časnikarski opazovalec, že poročal. Tu mislim v glavnem razpravljati o tajniku SANSa p. Zakrajšku, ki je veliko pisal in pisali so o njemu drugi in iz tistega gradiva zaj< vajanja.
Ali je bil Rev. Zakrajšek za
Ameriko po prvi svetovni vojni. Naravno, da se aa usodo svoja rojstne deiele živo zanima in z veseljem sodeluje na takih priredbah, na katerih se pomaga ru-tkemu vojnemu relifu.
Ne vemo se, če bo poleg enih, ki smo jih ,navedli v prejšnjem seznamu, nastopil tudi Anton ftubelj, ki ne rabi predstavljanja. Odgovor dobimo v kratkem. Uverjeni smo, da če bo le mogoče, ko nam nekaj pssmi zapel tudi on, kar je pripravljen pomagati obema akcijama, katerima bo ta prired- j ba posvečena.
Več pesmi zapoje pevski zbor "Sava", ki ga tudi ni tre- \ ba posebej predstavljati in ta teden nas obvesti hrvatski pev-1 slu zbor Zora, ako mu bo mo- | geče napraviti aranžmo za nastop na tej prireditvi.
Spored bo torej pester in bo v celiti objavljen v kratkem.
Vstopnice v predprodaji so po 50c.
najvažnejša
Kazimir Zakrajšek je bolj
namreč za njih smisel, pa je JT*1*?*	k*k°r P\dU"
nQ/jni;a, ni .	.jhovnik. Politika mu je v krvi.
nadaljeval a svojo ideologija, propagiral dvotimo Uktiko in pa, da kongres v Clevelandu sploh ni bil pravi kongres, nego le
V času, ko je prvič prišel v to deželo, je bil kajpada drutg Kazimir kakor je danes, in učil predpriprava za nov. ^Je takrat politike Je v mere ufno vseslovenski kongres ¿ah irnoiolte monarhije. ka-t..»^. ___tu , , kor smo se je tedaj drugi Slo-
Tako pisanje ni bilo v skladu z duhom elevelandskega
(Nadaljevanje na 5. strani.)

Koliko je tednikov in revij v Zed. državah?
Lani jet izhajalo v Zed. državah 6,364 tednikov in raznih revij, leto prej pa 6,709,
Hdeéi križ
v kampanji za doneske
Igra z živilskim problemi res pomaga Hitlerju
Rdeči križ je v vojnah glav-na ustanova, ki donaša uteho in pomoč onim, ki so jo najbolj potrebni in bi bilo brez "je izgubljenih mnogotero živ-ljenj.
Vladna propaganda poudarja, da so "hoardarji", ki kupi-či jo i i vil a, blago, obuvala in druge potrebščina, in pa variž-niki na črnem trgu najboljši zavezniki, lur jih ima Hitler v tej deieli.
«manjkalo teCa, m nato tako	W.,h«ftonu. I,glodalo jo i«, i men, da «a jim bi mogli .plah-
naprej m naprej ,, tod», t te-	d. kar tekmujejo mod »bo. neti I. dirki. Ti Pa nUo ureje-
w . . . . . ,	kdo bo bolj aaatraiil ljudi pred ni » tak namen.
Mar jo kaj čudnega, da eo	pomanjkanjem, ki *r bo raa.
ljudi preplaiili in to eo pognali	ne,Io. kakor megla, p„ v,i d- Agrikulturni l.jnik Wi-
*J Ur jih '»!»•«•	Mi. in potem pa bo morda le ck*rd' kj >* ob'nem iivil»1"
i j |	a - f 1 l^Mta ^ mm »A a* «im m a ^ ^ i 4 ^ «j a
y ....	.... , I P« »tm na razpolago la ie I 7V—J"'7. ZJ1Z1------."lV
Za milijona m milijone do- nekaj zelenjave, pa konjsko " "Judstvo samo lahko
larjav tako nakupičanih po-	maso, kot da imamo konj vač	n,priv' konec inflaciji, nam-
^sblčin se bo pokvarilo.	kakor krav in volov ter ovac	re* § Um» da no
In milijona ljudi, ki iivfe is	Tako so se veletrgovin« že	Potre^*«in® ranih cen,
his,	dosadaj znebile vsega blaga,	n€ P^P"1® veriinikov in nji
komisar, je zadnjo soboto de-
To se dobro glasi, ni pa s tem nič pojasn jano, kdo "hoar-	la,to «""P*™*
dar jem" pomaga, oziroma kdo	80 P^Tarilo.
ljudi vabi, da svoj denar vla- ln	«i^«, ki ih
Pomaga ranjencu na boii- I »«J® v "M^k«P<>v«ni« potreb-j v .dan* kmr 1	—•»ne vaaga oiaga, 1 -—r* "
šcu/ vojnim ujetnikom V «un- na debelo. ™ bobnih »tano-	ki ja bilo ie preperalo, rtarega tr? " ku
c rm otrokom v kra^SK l . . » ***** nefo * prarivatl	fiiola, in vsega drugega kar pova,° ^ kot P*™1**
t^rTk Ali I a j f V ka* •«« predsednik Rooae- «kosi v boju za vsakdanji kruh	ja ie bilo Anic « . l
u vu \ * • i^iimi skromnimi di^ki	K ta^a aaataU ^ ^ iT¿°T ~ a i
sploh kolikor more in kierkoli aLu.- Am - 1__ji i *	i* «a vojna nastala, smo ial on nič dalj kakor so dr«.«»!
mogoée. ïï^l nJw^'Û^TÎI t o! '	d* - <«<>PuatHi » pred njim. Vlada naj .. loii,
bt delali. Največjo slcodo pa so na vrti za osvoboditev iz bede rarm». -i;;___ . , A . \r . „ . , , .
_________ftiorili bai v .nano. _______ZliL J. ^ •	milijonov delavcev in regulacij tako, da bodo regu-
"f Rde^ i® nedvomno storili bal v n^pc Nobena plačana l llF	^ '	j	7° .r**11
pcmoc onim, kateri b io od -t a ____i- . ^¡.»rgk.iiirt1 ki____« 1 . . , . v fcrri *©Jakov pogojev za nov laeije, ne pa na dosedanje na
nikjer druail n. ZU:	I ^	^.T* 1'^	razr^l. A ja oči-	čine, s katerimi se koncem
trgovcem koristiti toliko, kot vidno, da to obatanje na bo dr-	konca pomaga veriinUtvu, ne
jim je pomagalo neplačano he- ralo Kar ia doMKlaj je dobi-	pa splosnim koristim prabival-
••Jidenje vladnih uradnikov ričak za posedujoča tako	^va.	' '
-neL. a t	.. : . rin, aa re|uiw«	'»^'j»
nikjer drugje ne mogli dobiti. , p< t^lMin, . namesto tega «>
rrrr—^-.-rr-r.-.-.-------------- hoteli »eéinoma agolj publici-
—"" ' —................ t„o, p. .0 rekli: kmalu bo
Sotrudnikom Majskega glasa glede vsebine, ureditve in sodelovanja
V prejšnji številki je bilo na tem mestu oznanjeno glede nabiranja c^lasov v M. g.
Oglasi pomagajo kriti izdatke, a da oglaševalci sploh hočejo oglašati, žele tudi vedeti, če ima list cirkulacijo in ugled.
Majski glas ima oboje.
Urednik M. g. je povabil že mnogo starih so-trudnikov bodisi pismeno ali osebno, da nam pomagajo s prispevki tudi letos.
Nekateri so to že storili. Majski glas bo imel do sto strani, torej prostora dovolj. Vsi, ki so kaj napisali v letošnji Ameriški družinski koledar, in drugi, ki so bili noši sotrudniki prej, bodisi v koledarju, Majskem glasu ali v Proletarcu, so vabljeni, da pomagajo.
"0 čem naj pišem?" vpraša ta ali oni. Najboljši spisi so taki, ki niso naročeni, nego si jih avtorji iztisnejo iz svoje miselnosti po svojem prepričanju in nagnjenju.
Ker nas v uradu nadleguje pomanjkanje časa, prosimo vse, da tudi ako ne dobe še enkrat posebnih vabil, vseeno pomagajo. Vsak spis bo dobrodošel.
In kar je enako važno: ker smo v razmerah kakršne so, imajo tudi tiskarne težave. Majski qlas bo tiskala tiskarne SNPJ. Želi pa, da ji ne pošljemo gradivo šele zadnje dneve, nego sproti. Torej sodelujte z nami tudi v tem oziru. Tako bomo lahko premagali z našo skupnostjo vse težave, kakor smo iih vsa leta doslej. — Frank Zaitz, urednik M. g.
PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO.
Isdaja Jvioilovtaib Dtlâfilu Tiskov»« Draiba. Chicago,
IU
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE
\ A 1 «H NINA \ Zedinjenih državah t« celo loto $3.00; s
sa ¿strt leta $1.00. Inozemstvo.' sa celo leto $3.SO; za pol leta $2.00
ZVEZE
pol leu $176;
rokopisi in <>flasi morajo biti v naien» uradu najposneje do p<>nd«|jk • popoldite ¿« prioWjte\ v številki tekočega ledna
•fitid *v«iy
I' UOLETAREC.
Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publiainng Inc. Established 1906.
Editor_________________
tidiness Manager____
...Frsnk Zaitz Charles Pogorelec

SUBSCRIPTION RATES: States: One Year $3.00; Six Months $1.76; Three Months $1.00 Foreign Countries, One Year $8.50; Six Months $2.00.
PK^OLETAREC
2301 S. Lawndale Avenue
CHICAGO, ILL.
Telephone: ROCKWELL 2864
( emu sv AiL tako brani zveze s Kovjciskimi in angleškimi unijami
Kmalu potem, ko je bila Rusija napadena in je kominterna spremenila svojo taktiko, se je vodstvo angleških delavskih unij odločilo znova potipati, da dožene, če bi Ameriška delavska federacija bila pri volji skleniti delovni sporazum, ali morda celo zvezo z organizacijo delavstva USSR.
Taka tipanja so angleški unijski voditelji podvzeli že pred vojno, v nadi, da bo za mednarodno delavsko gibanje boljša, ako se sovjetske unije sprejme v mednarodno unijsko zvezo, namesto da se jih odriva.
Ameriška delavska federacija je vsakemu takemu poskusu zastavila pot. Naporom predsednika kongresa angleških unij, Walterju Citrinu, so bila doslej na vseh njegovih misijah v Ameriki izpodbita tla izpod nog. Vrnil se je dosedaj še vselej praznihrok.	, *
Ko je deLavstvo v Rusiji pokazalo, da je s sovjetsko vlado stoodstotno, in da se bori tako požrtvovalno, da bi ga delavstvo nobene druge dežele ne moglo prekašati, je Citrine lan: in predlanskim spet porkušal ustvariti skupnost delavstva Zed. držav, Anglije in Rusije, prvič, ker bi se s tem pospešilo boljše soglasje in uspehe v vojnih naporih, in drtigič, ker se mora delavstvo še sedaj potruditi, da bo kaj štelo tudi kadar se bo sklepal mir, ne samo dokler bo trajala vojna.
Stališče Ameriške delavske federacije, kar kajpada pomeni Ie njeno eksekutivo, ker članstvo se ne briga za "politiko", je bilo vedno nasprotno kakršnikoli ožji zvezi z ruskimi strokovnimi unijami.
Predloge za sporazum z njimi je odklanjalo z ugovorom, da so sovjetske unije isto kot so v Ameriki — kompanijeke unije. Kdor ni zaslepljen, je dosedaj že lahko tisočkrat spoznal, da je tako primerjanje ne samo kritično delovnemu ljudstvu
Sovjetske unije, nego ob enem v škodo vsemu delavskemu gibanju po svetu.
Tako je Walter Citrine po navodilu zveze angleških unij nedavno spet prišel v Ameriko in na nekem sestanku glavnih vodij Amer, delavske federacije, kakor poroča tednik Labor, glasilo bratovščine železničarjev, "vrgel bombo mednje" z določno izjavo, da naj položaj spoznajo za takega kakršen je, ne pa uganjati kapric delavstvu in bodočemu miru v škodo.
Stališče vodij AFL je lahko razumeti vsakemu, ki pozna razvoj te organizacije. Ko se je razvijala pod Gompersom hi pozneje, se je v nji vztrajno odbijalo "izme", predvsem socialistični program, in kapitalistični politiki niso imeli še nikdar nikjer v delavskih organizacijah za svoj boj proti socializmu boljših zaveznikov kot pa so jim bili reakcionarni unijski voditelji A. F. of L.
Od kar je to deželo udarila kriza in potlačila tudi staro AFL kot še nikoli prej, namreč od leta 1929 pa do te vojne, se je v nji veliko spremenilo. Prvič v svoji zfgodovini se briga tudi za socialne -probleme — zares briga, dočim jrh je prej označevala za sanje "izmov", s kakršnimi noče imeti nič opravka.
To
je napredek, a pomeni le neznaten korak vanj.
Morala bi veliko dalj, posebno ako bi se zavedala važnosti vprašanja kakšen naj bo mir m komu naj koristi. Toda milijoni sovjetskih delavcev so ji še vedno le "kompanijtska unija".
Več sreče bi imel Waiter Citrine v teh prizadevanjih z unijami CIO, ki so pripravljene v tak sporazum. A dosedaj jim je na ljubo Greenovi AFL kazal zgolj hladno lice in v občevanju z njimi je nastopal, kot da ima pred sabo zastopnike države "drugega reda".	'«'iti
Delavski voditelji v Angliji vedo veliko bolj kot ameriški, da je razdvojenost ameriškega unijskega gibanja silno nevarnu ne samo delavstvu v Zed. državah, kar je jasno vsakemu, ki noče biti slep, že sedaj, in še bolj »pa bo, ko bo konec vojne.
Prav radi tega je bil Walter Citrine spet poslan na težavno misijo pridobiti najkonservativnejše unijske voditelje na svetu za sodelovanje s "kompanijskimi unijami" v USSR.
Težaven problem. Kajti ameriška kapitalistična propaganda ne pozna odmora in meša pamet mnogim ljudem, ki se drugače smatrajo' za liberalce, toda omeni jim "komunizem", pa je po njih I Takoj so na kapitalistični strani.
Ne zapopadejo, da je bilo vodstvo angleških unij od postanka kominterne proti njeni taktiki, niti ne razumejo, da so angleški Citrini, Bevini, Morrisoni itd. realiati, ki so sposobni doumeti, od kje jim preti nevarnost.
Ako bo ta vojna za demokracijo in socializem izgubljena, kakor je bila prejšnja, bo padlo veliko krivde na plehkost voditeljev AFL, ki še vedno smatrajo, da je njihova glavna naloga in čednost, otepati ae "izmov", socialističnih seveda, ne pa
JO&KO OVEN:
RAZGOVORI
Prvi dnevi v marcu so mrzli, I skušali čez noč napraviti za
kot da smo v Januarju. Komaj Poljake, te ljudi hočejo poleg
človek spregovori o pomladi, pa se zopet povrne zima. Godi se nam ikot tistemu medv» ki se je iz zimskega spanja prezgodaj zbudil. Potrpi, saj bo kmalu «pomlad!
V Nemčiji in v nemško okupiranem ozemlju se že bliža i pomlad. Ponekod je ie tam. i
vzhodne Pruske zopet nazaj v novo veliko Poljsko. Zavezniške vlade nič kaj rade ne poslušajo teh pojavov. Ali Vot izgleda, bo treba bolj odtočnih korakov.
Gandhi je post rrečno pre-tal. Da je s tem rešil nas in Anglijo velikih skrbi, je go-
Ali ta pomlad, katera navadno I tovo. Kajti njegova smrt bi prinaša nov up in novo življe- prinesla težke posledice za In-nje, ko stari in mladi pohite j d i Jo ter za nas. Je veliko ljudi, ven v naravo — ven iz zaduh-lih mest, v kraje, kjer cveto zvončki in vijolice, bo sedaj prinesla samo ogenj in smrt.
katerim Je Gandhi navaden šarlatan in jim je njegov post prinesel le mal nasmehljšj — ali to so ljudje, kateri niso ni-
Kuga fašizma, katera je zapa- Mar Študirali Indije ter indij-
TUočem vojakov J# reieao iivljanje • krvjo, Id jo dajajo moiki in mriIi« v Zed. državah Rdečemu kriia. Gornje ja Bilka vojaka. ki na dajejo kri nakaga ajagovaja nesnanega rojaka. Rdeči kri i jo »adaj v kampanji fudi ma denarne prispevke.	t
=
PARTIZANI BOU "DIVJI", KOT PA NACIJI IN ITALIJANSKI RAZBOJNIKI IN 0SV0JEVALCI
!
V prejšnjih dveh številkah smo ponatisnili nekaj notic o "divjašlvu partizanov" v Sloveniji, ki uganjajo večje krvoločnosti — namreč če hočete verjeti poročilom, ki jih dobi vajo in širijo krogi "zamejne" vlad«\» pc- ebno njen slovenski i ildeiek — kot pa so jih v starih ča-ih Turki, ali kot jih je Atila. d :im so v primeri s partizani Hitlerjevi in Musso-linijcvi rabili skero .svetniki!
So to čudne reči» ki nas ^po-mi 'ajo na marši :aj. Na primer »lične propagande, in-prirane od vatikanske diplomacije od kar je minula prva ivetevn» vojna. "Komunisti" o )i bili glavni cilj za streljanje vanje in to celo v dež >li. kjer katoliška cerkev ni imela !:a„ iubiti.
Čemu podivjan je Slovencev?
N kaj časa so poročila pravila ie, kako Hitierjevci pobija o in mučijo duhovnike, uči-juije :n pa druge razumne ljudi. o. laie pa vlačijo na prisilna citia, jih izganjajo z domov v1 Srbijo itd.
Isti viri so takrat trdili, da je Italija v primeri z Nemci prav zares človekoljubna. V "ljubljanski provinci", ki jo je zasedfa. postopa človeško, so nam zatrjevali. Tudi duhovnike jako spoštuje. Kar jih je moglo pribežati v njo iz Štajerske in Gorenjske, jih je vzela v zaščito, le gmotne pomoči (živil in zdravil) jim ni mogla nuditi. Vsled tega je nastala tu (med ameriškimi Slovenci) kampanja, da se jim pomaga lakoj. kar ge je s pomočjo akcije, ki sta jo vodila duhovnika ZakrajJek in Ambrožič zgodilo.
Medtem se je začelo proslavljati Dražo Mihajloviča, ki je iz razbitih ostankov srbskih čet osnoval nove edinice in pričel z uporom.
To oglašanje je bilo v zavezniškem tisku dramatizirano in je sedaj proslavljeno tudi v filmu hollywoodskega tipa. Sr-, bi pa so očitali, da namesto da M se tudi Hrvati borili zoper fašiste, rajše pomagajo pobi-lati Srbe, Slovencem pa so e-nako očitali, da so udinjani — Vatikanu.
Minilo je nekaj mesecev, pa so se pojavili "hostarji" po
drugih rečeh med vlado v Moskvi in Petrovo vlado v Londonu, in nato pa še spletke, ki so dovedle v zelo tragično situacijo.
Boj med starim in norim
Nesmiselno bi bilo verjeti, da so uporniki v Sloveniji in na Hrvatskem samo "komunisti". Jih ie premalo. A vendar, najbližje resnici pa je ugotovitev, da so se uperniki morali nekam os krniti. Ni jim kazalo drugam. kakor se opreti na M skvo.
Vzroki so znani, ker narod tam noče več nazaj ne v stare rarmere, ne pod stari retim. in to velja ne samo za Hrvate tn Slovence, nego tudi za Srbe in Macedonce.
Tako se je pričela — kot je bilo v tem listu že velikokrat omenjeno — stara borba v starih smereh, katera izmed veleli! naj ima na Balkanu zaslom-bo in vpliv.
Sovjetska unija je, bila na Balkanu dolgo pasivna, razen v kolikor je uporabljala ko-mintemo za širjenje svoje politike, ki pa je bila agolj nt-gativna, konstruktivna pa prav malo. Jugoslavija je bil» do zadnjega — kar se vlade tiče — Sovjetski uniji sovražna, in v tem oziru sorodna bolgarski in tudi rumunski vladi. Enako grSki.
Zdi se. da je vladi v Moskvi tega zadosti, pa se je umešala v teh homatijah in v nji sovražno politiko spet v balkanske dežele in prav radi tega je podprla partizane in obsenčila Mihajloviča.
Da-li ga dolži izdajstev ter eodelovanja z osiščem po krivem ali ne, ne vemo. in ne bomo vedeli, dokler se vlade med sabo ne sporazumejo, točno pa i>o o tem poglavju povedala šele hladna zgodovina, ki pa ne pride pred nas v pisani, zanesljivi obliki prej, ko bo vojne konec in še potem ne tako kmalu.
Krvoločnost partizanov
Toliko za uvod k nadaljne-mu citiranju poročil iz katoliških glasil, ki jih priobčujejo pod vzglavjem "Baragov svetilnik" in Jih prireja nekdo, ki se pod»pi?uje s "Promoter". Tiste notice zbirajo v starem kraju slovenski duhovniki, ureja
.Slovenskem in "partizani" na se jih v škofijski pisarni V LJu«
Hrvatskem, v črni gori, v Bosni in Hercegovini in tudi v nami Srbiji. To bi bilo še vse dobro, Če se ne bi med tem zajeli nesporazumi popolnoma v
bljani, od tam gredo v Rim. nato so poslane v London jugoslovanski zamejni vladi, kjer slovensko poŠto dodele slovenskem oddelku, v kate-
kapltaJfetia, ki je tudi "izem", pa mu podzavestno pomagajo, nameuto da se bi borili proti njemu. „	x
če dobimo fašizem, bo to zasluga te zmotne taktike. Morda voditelji AFL že vedo, da nam je fašizem veliko nevarnejši kot "komunizem", in da se v tej deželi fašistično naziranje jača. In če to vedo, tega Še vseeno nikakor nočejo priznati, pa vztrajajo na starih stranpotih.
rem imata glavno besedo Miha Krek in pa bivši urednik ljubljanskega Slovenca duhovnik L. Kuhar. Kar se v tisti pisarni odobri gre potem v New York, kjer je ta materijal na upo-gled ministru n. r. Snoju, patru Ambrožiču. ki je tam vpojen , in pa Rev. Zakrajšku, drugim pa ga pošiljajo na u-;xjgled v kolikor se zanašajo na take posameznike, da jih lahko spravijo v dvome, ali pa *Hto izbegajo.
N*j se čuje obe' plati zvona
Kakor v prejšnjih dveh številkah, naj bo tudi v tej dobesedno priobčeno poleg našega »komentarja tudi gradivo, ki ga •j ri Vujejo glede bojev v Sloveniji katoliški listi. Sledeče je iz Glasila KSKJ z dne 3. marca. Naslov, "Baragov svetilnik" in podpis, "Promoter". Torej:
"Preden še kaj napišem o teh naših nesrečnih partizanskih početjih naj podam na tem mestu dve pismi s partizansko mentaliteto, ki sta bili poleg drugih zanešeni iz gozdov v svet po ubežnikih iz partizanskih vrst in natisnjeni x dnevnem Časopisju. Pripomniti je namreč trebai da vsi Časopisi sedaj brez prikrivanja pišejo o partizanskih grozotah in sv are ljudi pred simpatizi-ranjem s partizani. V tem se nič ne ločijo časopisi med seboj, vsi so edini v prepričanju, da je partizanstvo nesreča za narod. Kaj bi ne bili. ko vsi lahko na svoje oči vidijo, kam vse to vodi. pna omenjenih pesmi se glasi:
Razpnitc los ves svet veiala! Na* bog so: Rop, požig, umor! Divjajte! Kri je zakričala t Glavo Je dvignil v nas upor. Hura! Mi rdeči pionirji!!
V	temelje, v oboke — bombe — ekrazit! Jutri -t— rdeči inienirji,
*koz slavolok — nov svet gradit! Na* smeh se razvihraj v domovini! S ¿im prali bomo kri? S krvjo! Prisluhnite! Pri nas v gozdovih tesarji norih dni pojo!
"Druga pesem je pa taka:
^oglejte nas, a ne v obraz)
V	srca kipeča nam poglejte!
/'akaj v obraz — v obraz smo čudni,
morda se sdtmo ostudni . . .
A v naših prsih je mladost
in v iilah naiih lije kri,
kii vseh ljudi — kri Marksa
tn tlačsnov kri — kri Lenina
in rimskih sužnjev kri,
kri novih, srečnejftih ljudi . . ,
"Med partizani krožijo cele pesmarice podobnih pesmi, ki x> v kakem izvodu prišle iz go-sdov po u-bežnikih. Teh je vedno več, zakaj veliko naših mladih je bilo s silo odvedenih v gozdovejn so komaj čakali prilike, da bi se rešili pa, tudi cele čete takih, ki so se bili Iz tdealizma pridruiili partizani m *o spoznale kaj kmalu r*^nične nnčrte partizanskega ribanja in so se streznili. Ti ubežniki sedaj pripovedujejo po vaseh svoje doživljaje in it ko svet spoznava tudi notranji j
(Nadaljevanje na 6, strani.)
lila ves svet in iz cele Evrope napravila eno samo strašno mrtvašnico — mora poginiti v ognju l In kakor ob vseh takih prilikah, milijoni nedolžnih bo moralo trpeti.
V Rusiji
Kot ves čas zadnjih dvajset mesecev, je vzhodna fronta Se vedno najvažnejša. Ruska o-fenziva, katera se je za<Vla zadnjega novembra, gre še zmerom z nevstavljivo silo naprej. Ržev je padel. Utrdbe, katere so bile lansko leto smatra ne za nevzavzetne, se drobe kot glinast lončič. Semjon Ti-mošenko, katerega je nekaj naših prijateljev zelo pogrešalo, misleč, da ga je stric Jože mogoče likvidiral, vodi to novo ofenzivo. In to v kraju, 'kjer so bJi Nemci najbolj utrjeni. Kdo bi bil mislil, ali sanjal nekaj ;>odobnega pet mesecev nazaj? Ko sem jaz vedno trdno veroval v končno rusko zmago, 'em vendar trepetal, kaj če Stalingrad pade? Nobeden, Vdor je sledil tej strašni nem-*ki sili, poveljevani od najboljših pruskih mož&unov in sestavljeni iz milijonov mladih fanatičnih, v nacizmu izšolanih Nemcev, se ni mogel počutiti drugače. Kaj, Če bi bil padel Stalingrad? Zveza med Kavkazom in ostalo Rusijo bi bila pretrgana. Tudi Če bi Rudija še ostala v vojni, njena sila bi bila smrtno oslabljena. Kaj bi to pomenilo za nas in za Evropo, si lahko predstavljamo.
Položaj v Afriki se zboljšu-je. Franco v Španiji še vedno mobilizira. Kot so nam povedali zadnji teden iz državnega departmenta, Franco še vedno dobiva od nas olje in dru<ge potrebščine ali ne več kot za šestdeset dni uporabe. In ob enem so pojasnili, da je to apizanje v tem kočljivem afriškem položaju potrebno. Saj tako nekako se glasi tista novica. Kakšna kazen za Chamberlainovo marelo!
Zavezniška letala so dnevno nad Nemčijo in pa nad po Nemcih 4 zasedenem ozemlju. Na tisoče ton eksploziv pada na nemška mesta vsako noč in vsak dan že teden za tednom. Goeringova Luftwafe je nezmožna ustaviti te strašne napade, kateri drobe nemška mesta v prah. Za Nemce je bil velik "špas", ko so Goeringova letala drobila Varšavo, Rotterdam, Belgrad, Londdn in Coventry .,. Danes, ko se pa isto dogaja v Nemčiji — je pa nekaj drugega.
Poljska in mir
Ko sem pred dnevi čital naše dnevno časopisje sem se ¿pomnil aodruga Martineka in njegovega predavanja predzadnji petek v SDC. AH se poljski veleposestniki in plemstvo re» ne bodo tiikdar nič na-ačiii? Amerika in Anglija sta polni te poljske šlahte, katera je zaigrala svojo lastno državo in skuša to igro spet ponoviti. Upali smo, da bo poljski džingoistični duh v tej vojni cfrilapel, ali kot Izgleda, je ravno nasprotno. V njeno provi-zorično vlado v Londonu se je urinilo cel kup fašistov, kateri skušajo sedaj ubiti vsako zbli-tanje med ruskim' in poljskim ijudutvom. Gfe za vprašanje Poljake vzhodne meje, tf kateri živi več kot osem milijonov Matorusov, katere je Pibmdski s silo odtrgal Rusiji in jih pH-klopil leta 1920 k Poljaki. Te ljudi, katere so poljnki "polkovniki" držali brez vsake tista ve in pravic, jim odrekali vsako kulturno gibanje in jih
sk€;ra vprašanja.
Ravno ko to piSem sem či-ital, da je "Cankarjev glasnik" začasno prenehal. Nič rad ne slišim te novice, listi, kot je bil Cankarjev glamik, so nam potrebni in velika Škodu fe, da je bijo tako malo zanikanja med progresivnimi Slovenci v AVneriki za ta li«t. Cankarjev glasnik je svoječasno urejeval s. Etbin Kristan, zadnje leto pa Ivan jontez. Jaz vem, da so bile velike težkoče in še več dela, ali iskreno želim, ko se zopet povrnejo mirni časi, da Cankarjev glasnik ponovno o-živi.
Ruski relif
,	m
Izgleda, da bo vsota $500 dosežena. V eni prihodnjih številk bom omenil vsa imena nabiralcev in koliko knjig so pi^dali, posebno omenjam ženski društvi Nada in Bled, kateri so mi Šli zelo na roko. če dosežemo to vsoto — bo ta odsek JSZ nabral skoro tisoč dolarjev za ruski relif. Kar je za tako malo organizacijo — velika vsota! Z našo propagando smo pomagali raznim društvom, katera so prispevala vsote direktno v SNPJ. Na tem me-tu se vam. sodrugi in scdružice, lepo zahvaljujem. Ne prenehajte, temveč z delom naprej!
Sodri«? John Zornik iz De-troita.rpi je poslal deset dolarjev za rjuski relif. Daroval jih je s. Franjo Kuhovski. Iskrena hvala!
Za Proletarčevo veselico, katera bo 29. marca, je veliko zanimanja. Program, izvzem-ši par točk, je že dovišen in bo v eni prihodnjih številk priob-čen. Našim somišljenikom pa: Vi veste, koliko je v današnjem času truda in dela, pre-dno je mogoče prirediti nekaj dostojnega. Zato vas prosimo, pokažite nam vašo naklonjenost ter napolnite dvorano. S. N. P. J. v nedeljo 28. marca.
Na svidenje!
Koliko je nemških vojakov v Afriki?
Ko je bil general Rommel pred vrat m i Aleksandrije, so cenili, da ima njegova armada kakih sto tisoč nemških in dve sto tisoč italijanskih vojakov. Poročevalec A*s. Pressa ceni, da ima sedaj v Tuniziji kakih 80,000 nemških in nedvomno najmanj toliko italijanskih vojakov.
Tole mi ne gre v glavo?
Kako da radikale! vseh vrst po svetu rajše sovražijo drug drugega med seboj namesto da bi ie združili sa boj proti skupnemu sovražniku?
POVESTNI DEL
Hudiček v steklenici
Robert Louis Stevenson. — Prevedel V. P.
(FILOZOFSKA PRIPOVEDKA)
(Nadaljevanje.)
"Resnično, Kokua, nisem poročen," je odvrnil Keave, "in do te ure nisem nikdar mi-«lil, da bi se poroči!. Toda, da ti povem po pravici: srečal sem te tu ob poti in videl sem tvoje oči, ki so kakor zvezde, in moje srce je poletelo k tebi tako hitro kakor ptič. No torej: če nočeš ničesar slišati o meni, potem povej in odjezdil bom dalje proti domu; če pa ti nisem manj mar kakor katerikoli drug mlad mož, mu tudi to povej! Zavil bom preko noči k tvojemu očetu ln zjutraj se bom pogovoril z dobrim možem."
Kokua ni rekla nobene besede, toda gledala je preko morja in se smejala.
"Kokua," je dejal Keave, 'če ne reče i n česar, bom mislil, da je odgovor dober. Poj-diva torej proti biŠi tvojega očeta!"
Stopala je pred njim in še vedno ni govorila. Le tu pa tam se je ozrla Vi pogledala *~et vstran, trakove svojega klobuka pa je imela med zobmi.
Ko sta prišla do vrat, je stopil Kiano na svojo verando, glasno je zaklical in pozdravil Keaveja z njegovim imenom. Takrat ga je deklica pogledala, kajti sloves Velike hiše je prišel tudi njej do ušes. Skoraj gotovo je bila velika skušnjava. Ves večer so veselo preživeli skupaj -an dekle je bilo pred očmi staršev predrzno kakor vrabiČ ter je dražilo Keaveja. kajti bilo je domiselno. Naslednjega dne je spregovoril s Kianom, potem pa je poiskal dekle, ki je bilo samo, in je dejai :
"Kokua, ves večer si me dražila in Še je čas, da ovi rečeš, naj grem. Nisem ti hotel povedati, kdo sem, ker imam tako lepo hišo in sem se bal, da boš preveč mislila na hišo in premalo na moža, ki te ljubi. Zdaj veš vse, in če me ne želiš več videti, potem povej kar takoj."
"Ne," je rekla Kokua. Toda zdaj se ni smejala, Keave pa tudi ni dalje spraševal.
Tako je Keave snubil. Bilo je naglo, toda tudi puščica leti naglo in puškina krogla še hitreje in vendar obe dosežeta cilj. Naglo je bilo, toda seglo
je tudi globoko. Misel na Keaveja je napolnila dekletu vso glavo. Slišala je njejov glas v k i pen ju valov ob obrežju iz lave. Zaradi te^a mladeniča, ki ga je videla le dvakrat, bi zapustila očeta in mater in domači otok. Keave pa je brzel na svojem konju po gorski poti pod čerjo ob grobovih in zvok podkev ter Keavejev glas, ki je prepeval od veselja, je odmeval iz votlin mrtvih. Pri-pel je do Svetle hiše in je če vedno pel. Sedel je in jedel na širokin balkonu in Kitajec se je čudil svojemu gospodu, kako je prepeval med dvema založajema. Sonce je zašlo v morje in noč je prišla. Keave je šel na balkon ob svetilkini svetlobi, ki je padala visoko na pot, m zvoku njegovega prepevanja so se čudili ljudje na ladjah.
"Tu sem zdaj v svoji hiši na višini," je dejal sam sebi. "Boljše najbrže ne bo moje življenje; to je višina gore in vse naokoli mene se nagiba navzdol k slabšemu. Prvič bom uporabil sobe, skopal se bom v moji lepi kali z vročo vodo in z mrzlo in sam bom spal v postelji moje paročne sobe.'* Kitajec je dobil ukaz ko je že •pal in moral je vstati ter zakuriti ognjišče. Ko je delal spodaj pri svojem kotlu, je slišal nad seboj v razsvetljenih sobah prepevanje in vriskanje svojega gospoda. Ko je voda zavrela, je Kitajec v poklical svojega gospoda in Keave je odšel v kopalnico in Kitajec je slišal, kako prepeva, ko polni marmornato kad in slišal je. kako prepeva in spet prepeva, ko se slači — dokler ni prepevanje nenadoma prejenjalo. Kitajec je prisluškoval in prisluškoval, šel je gor v hišo, da bi vprašal Keave je, če je vse v redu in Keave mu je odgovoril: "L)a," ter mu ukazal, naj gre v postelj. Toda nič Vv?č ni bilo prepevanja v Svetli hiši in vso noč je slišal Kitajec korake svojega gospoda, ko je hodil po balkonih okoli hiše."
Stvar pa je bila sledeča: Ko «e je Keave slekel, da bi se o-kopal, je zapazil na svoji koži madež, kakor mahovit madež na skali, in od takrat ni več pel. Poznal je namreč take madeže in je vedel, da se ga je lotila kitajska bolezen.
Seveda je za vsakega človeka žalostno, če se ga loti taka bolezen in žalostno bi bilo za vsakega človeka, če bi moral | '.apustiti tako lepo in udobno hi$j in se ločiti od vseh svojih prijateljev ter oditi na severno cbalo Molokaia med silne pečine in kipenje morja. Toda kaj je vse to v primeri s Kea-vejem, ki je videl svojo najljubšo šele včeraj in ki jo je to jutro £*le pridobil? Zdaj pa je videl, kako so se vse njegove I nade v trenutku zdrobile kakor ko# stekla.
Nekaj Časa je posedal na robu kopalne kadi. nato pa je p-j-kcčil in zakričal ter planil
venkaj. Tekal je neprestano ■ snka , hoiiiU Afriki, WJ.r .m.ri4ke itl M|Uik, žete t4raJo gor in dol, sem in tja po balko- ikefa mtkrUU RommeU M ¿„a.,j# m.njii ko, T«„i,ij,,	upir.
nu kakor obupanec.	( kolikor mor«.
"Od srca rad bi zapustil Ha-1 ^— ______ . .
vaj, domovino mojih dedov,"	.
¡3 u mislil Keave sam pri se-	)e vae P°Ino divjih j ker naši napredni listi o teh
bi. "od scca rad bi tu gori v go- vo,ov iz Hiloa in konj iz Kaua. rečeh premalo poročajo, in je rah zapustil svojo hiso, visoko Keav« P»>e *<H,eI Io*en od j bilo šele iz te številke Prole-ležečo, z mnogimi okni. juna-iv^h v *vo}}. bridkosti in je o-; tarča razvidno, da so nesogla-ško bi lahko šel na Molokai. v predal po Kianovi hiši. Tam je sja tudi tu mogoča, smo se za-Kalaupapo ob čereh, da bi tam	irfoboko na obali v črnih vzeli, ne se prenagliti, ako se
živel z gobavci in tam spal. da- skalal*' zasenčena s kokosovi- bi kdo razburil, pač pa poskr-leč od svojih pradedov .Toda nii Palmami — in tam polev: beli. da se postojanka uranovi
I kakšno krivico sem storil, kak-Ano nesrečo zavalil na svojo
vrut je bil rdeč holoku, nič ve- j in potem organizirano sodelu-čji od muhe, in se je premikal jemo.
du>o. da sem m<wai srečati Ko' *em ter ^ marljivo kakor \a tem našem sestanku je kuo, luč mojega življenja! niuha.	-	bilo namreč zastopanih devet
kdar je ne bom smel zasnubiti. . *<>j! Kraljica rupjegu srca, jdruHev raznih naših jednot ir ne dlje gledati, nič več je ne bom smel božati s svojo ljube- -	f
(Dalje prihodnjič.)
čo roko. In zato. zaradi tebe. o Kokua, tožim!"
Bil pa je Keave čudovit mož. Tam gori v Svetli hiši bi namreč lahko prebival leta in leta in nihče ne bi opazil, da *e ga
•je z«klical, "tvegal bom >vojo zvez. Zaključili smo iti na delo Ij ,bo dušo. da te bom dobil!"! * kolekto od hiše do hiše in
"«ploh pomagati našemu krra-i večemu narodu kakor že naj-
RAZNOTEROST!
ikdo bi to storil. mi l)0r0LlJl «* naseiom poma-i o ameriških Slovencev dru-*no dušo. Keave	»»tvariti zanimanje med	predstavljali. Tako pa so
kle možato in n	1 rednStvo je na l. ,h.Ai v/ki|)eij, ne da bi mar.
vati in je ne vo- "trani komentiralo to megovo Kikje vedeli, kako in kaj in o
priporočilo in pojasnilo s svo- a««.	t™;
JAVM IZJAVA
Vsled neupravičenih očitkov in trditev proti častnemu predsedniku SANS-a Louisu Adamiču zaradi našega skupnega obiska dne 15. januarja 1943 pri državnemu podtajniku Mr. Sum-nerju Welles-u in načelniku OSS. Mr. Poole-u. izjavljamo podpisani člani in članica deputacije sledeče:
"Mr. Louis Adamič, ki je bil izvoljen na Slovenskem narodnem kongresu kot častni predsednik Slovenskega ameriškega narodnega kongresa, in ki je preskrbel, da je delegacija dobila dostop do preje omenjenih državnikov, ni nikakor govoril v svojem imenu. Vsak rzmed nas ima pisano poročilo, ki je bilo sestavljeno v hotelu Willard, pred no smo šli obiskat Mr. Wel-les-a in Mr. Poole-a.
Mr. Adamič ni rekel, da dlovenci ne bomo sodelovali s ameriško vlado, ali da ne bomo kupovali vojnih bondov. Vse, kar se je govorilo, je bilo v zašlo m bo ameriških Slovencev. Poudarjalo se je lojalnost našega naroda do Amerike in do žrt2V. ki jih v sedanji vojni doprinaša, da se tako po svojih močeh pomaga Ameriki do zmage.
Vse, kar je »bilo govorjeno, je bilo storjeno v dobri veri z dobrim namenom v korist ameriškim Slovencem in v pomoč slovenskemu narodu v starem kraju. Vse je bilo storjeno z najboljšim namenom narodu koristiti in tako sta tudi oba državnika poročila v enakem smislu sprejela. Državni podtajnfk, Mr. Welles, se je še celo izrazil, da bodo Slovenci v starem kraju po končani sedanji vojni bolj upoštevani, kot pa so bili upoštevani po končani prvi svetovni vojni. Ravno tako je državni podtajnik obljubil, da bo izdal izjavo, ki bo razmere in razpoloženje med ameriškimi Slovenci izboljšalo, kar se tiče propagande. grofa Sforze in Otona Ha»bsburškega.
Podpisani smatramo, da oni, ki so Mr. Louisa Adamiča obdolžili, da je rekel, da Slovenci ne bomo sodelovali z ameriško vlado in da ne bomo kupovali vojnih bondov. »o bili o zadavi napačno informirani. Mr. Louis Adamič kot častni predsednik SANS-a zasluži pohvalo za delo in žrtvovanje, ki ga do-prmaAa za Slovenski ameriški narodni svet v Ameriki.
Za delegacijo:
Marie Prisland, Janko N. Rogelj, Rev. Kazimir Zakrajšek, Joseph Zalar, Vincent Cainkar.
Chicago. 111., dne 27. februarja 1943,
boljše mogoče.
Glede spletk poradi Adamiča pa je bilo sklenjeno, da po-Bridgeport. O. — Jos. Durn čakamo, dokler odbor sam ne je lotila lepra. Toda do sega ie nedavno pisal v Proletarcu,; ¡¿razi svoje. (Op. — Njegova mu ni bilo, če je moral ugubHi1 da hi m0Tal ta VlA imeti ve<^ izjava je v tej številki Prole-Kokuo. In nadalje — poročil dopi*°v Je apeliral na so- ta/ca.)
bi lahko Kokuo. bolan kakor n»*Ijemke. da naj mu s svoji- Rečem pa. da smo si mnogi j.- bil. in mar-ikdo bi to storil* mt	naselbin poma-i !(>g0 ameriških Slovencev dru-
ker bi imel črno pa je ljubil dekle ni hotel škodov
d iti v nevarnost.	pnpoionio m pojasnno s svo- čem se ?rp Torej naj cdbor
Nekoliko kasneje, ko je mi- tališča,,čemu ni v Prole- SANSa pride s tem na čisto. J nula polnoč, se je domislil ,art,u več dopisni; kega grali- Zaae uverjen, da se je klenice. Stopil je na prag za l-'va ^akor ga je.	| SANS izrekel za pošteno o-
njih vrat, kjcrsta sedel* z Lo-: Tl,dl Jaz i,e počuti» pma-, brambno akcijo, brez spletk, pakom in priklical si je v spo-|dftlm- Svoječasno sem mnogo Kar pa se Je dogo<lilo nespo-min tisti dan, ko je pogledal f. a, A rriA,e ^ ov,re' kai razumov, se jih pa naj tudi hudič venkaj. Ob tej midi mu f''' »v^v*rj«l!	pojasni, da ne bo očitkov po-
je poledenela kri \ žilah.	* ra>a ««Jpada ni. Vsakdo, ki zm.je
"Strahovita stvar je stekle- ««P«^^"- «» Ka mora jiritr-. y toh mutnjah Ameriška do-nica," je pomislil Keave, "in K«' i zh \ <*ako drugo stvar. A to „U)Vi/ia v Clevelandu nič ne * t rasen je hudiček in strašno zmtl,ni ne	vzrok-: priča, da ji je za skupne inte-
je tvegati peklenski ogenj. To- 0emu ne bi	<iop»i<niki j reAe, neK<> najrajše le dreza,
i tla katero drugo upanje mi bt)1>j PO«o#to s vojimi poročili skupina, ki se poleg nje udej-preostaje. da ozdravim svojo v P**» let area.	stvuje. v kolikor morem razvi-
bolezen ali da poročim K>	*	. deti, SANSu nič ne pomaga,
kuo? Kaj? Ce sem enkrat . Kct 10 bl,° žt> Ix>ročano, mi Toroj kako Kre ta stvar? kljuboval hudiču le zato. da bi ie f>0	mufni bolezni, u- Mi pmo za skupnost, poma-
dobil hišo. pa naj ne kljubu- mi,a hčerka Freda. Preminula	h(>^emo Vsem Slovencem
jem oonovno, da bi dobil K(»- ie 14 f<>h- v Otroški bolnišnici v CWaboditev in takoj na to kuo?"*	'	(Chi'dren hospital) v Colum-|pa H hrano, kolikor bo v na*j
ln spomnil m je. ,ia na- ll!l u' () ,n ,<>ta (,s,,ni	m<H'i.
slednjega dne priplula mimo Cl'v io ie mtrfila kostna jetika.	List "A. D." poznam i< raz-
ladja "Hali" na svojem po- koln™, sv°Je razdejanje	nih a^tacij v volilnih kampa-
vratku v Honolulu. . |d< končala in ji uničila mlado	njah x»dnjie se je navduše-
"Tja moram najprej in po- !'iivljr'»je.	va| 7a j20lacionista Sweeney-Krkati moram Lopaka." jo po- Jo resnica, kakor je Proleta- |ja( ¿eprav-trdi, da je ob enem mislil. "Kajti moje največje rec Poročal, da smo se priza-1/a Rao.sevelta.
upanje je zdaj, da dobim na- <,,,v»11 na vse mogoče načine,	ZaSG HCni uverjen, da če ne
zaj isto steklenico, ki sem se!4,a ^ bi (>ivVl življenje. Vse kar	1h) odbcr §ANSa previdno de-
je s tolikim veseljem znebil " smo smo storili.	Iova| ^ trud ki je bij v|0.
Niti trenutka ni mogel spati, 1,1 l>rav tako stori,a zdrav-	žen v aiovenski narodni kon-
pri jedi ?e m.i je zataknil griž- ¡"*ka veila- A so slučaji, ko je	dne 5 in 6 dec ianj)ko |e.
Ijaj v tgoltancu, poslal pa je pi- i,oJezen ^^Pft^na predaleč.	to sl>]aVal po vodi.
smo Kianu in ob času. ko bi H.CI fre<la Je v teJ d01*1 bolez-	Tudi to vem, da je stvar lag-
moral pripluti parnik, je jez- pretrpela neizmerno bole-	,je u,biti kakor jo ZKraditi na
dil preko čeri ob grobovih -k rm' kl J,h ne more P°P,satl-	trdni podlagi,
obali. Deževalo je. Njegov N,ti nc Ma^ih' ki sm<> j» ^ušali	žalostno poglavje med na-
pomagati pa ni 'bilo mogoče.	mi je tudi to> ker ^ ^venski
Vsem. ki so nam izrazili so-	ča*c,pW tako poudarjali, da cuftje. iskrena hvala. Sele ob
manj tam, kjer je najbolj pričakujemo!
V	odbor tukašnje podružnice SANSa so bili izvoljeni: Jo-seph Snoy, predsednik; Jo«. Fabijan, podpredsednik; John V^itez. taj nik Oblaga j n ik; Karo-
lma Zupančič, zapisnikarica.
*
V	nedeljo 28. marca sklicuje Trea«ury department v Wheeliiiig velik shod in manifestacijo raznih narodnosti tega okrožja. Namen te priredbo je pospešiti kupovanje vojnih bondov. Več o tem bo še poroča no.
*
V	nedeljo 14. marca bo zelo važna seja kluba št. 11 JSZ. Prvič v zgodovini tega kluba se je dogodilo, da ni imel redne seje minuli meiec, prvič, ker je bilo tistega dpe silno mrzlo in pa zameti veliki, dalje pa, ker se tajnik radi smrti v družini seje ni mogel udeležiti.
Zategadelj je članstvo vabljeno, da se udeleži polnošte-vilno prihodnje seje 14. marca, ker na dnevnem redu je več važnih zadev, ki jih moramo rešiti, posebno glede vprašanja, ali naj imamo prvomajsko prireditev ali ne. čas je sklepati o tem in ne smemo odlašati.
*
Nabiranje pozdravnih oglasov v Maj<ki glas gre dobro izpod rok. A z nabiranjem velikih oglasov pa nisem še pričel.
Ker je mnogim naročnikom tod naročnina potekla, apeliram nanje, da naj z zastopniki sodelujejo in jo naj vsakdo enemu ali drugemu poravna ko hitro mol^oče, da si prihranimo na potih in stroških. Vsi mi pravijo, da jim je list, kot je Proletarec. potreben kot še nikoli doslej, torej se dajmo tudi potruditi, da ga ohranimo. Rojak, ki čita mnogo listov, mi je rekel nedavno: "Najrajše imam Proletarca, in če bo treba kak list vsled stiske pustiti, to ne bo Proletarec. ker tega bom obdržal do zadnjega."
Joseph Snoy.
koncertu videli nekaj domače-¿ti, namreč prizor s petjem "Izlet v naravi". Spominjal nas bo na naše piknike, ki smo jih imeli prejšnja leta, a letos jih vsled vojne in pomanjkanja transportacije ne bo prav dosti.
V tem prizoru bomo čuli naše domače pesmi in videli bomo veselo rajanje, kakor se to godi na izletih v naravo. V prizoru je tudi precej humorja, torej dovolj priložnosti za .'meh, ki ga naša publika taki upciteva. Več podrobnosti o tem koncertu bo priobčeno v kratkem.
Po končanem programu uo ples in prosta zabava. Vstopnice, ki so veljavne tudi na plesno zabavo, so po 50c. Samo na ples bo vstopnine 40c. I^ral bo Johnny Peconov orkester.
Zarja apelira na vse prijatelje in somišljenike, da si nedeljo 28, marca rezervirajo za svoj posebni praznik s tem, da se udeleže njenega koncerta. Vstopnice lahko dobite pri pevcih in pevkah Zarje, v slad-ščičarni Mrs. Makovec v SND, in vytarem poslopju SND. Na videnje! John Krebel. ~
Klic Slovencem no severni strani
Chicago. III. — Slovenci na ; čikaskem "nerth side" smo se zbrali dne 13. februarja in si I ustanovili postojanko Slovenskega narodnega sveta. Seja. *n po nji shod, se bo vršila v nedeljo 14. marca v Fleinerje-vi dvorani. 163« No. Halsted St. Prične se ob 2:30 popoldne.
Rojaki in rojakinje, zanimajte se za to velevažno delo in pridite na to sejo in shod. Naša naloga je velika. Potrebujemo sodelovanja nas vseh.
Ne prezrite omenjenega datuma, kajti potrebno je, da ste navzoči na seji in shodu.
John Morsi, tajnik.
Koncert pevskega zbora "Zarja"
Cleveland, O. — Vzlic tej strašni vojni, o kateri smo mislili, da nam bo uničila vse naše kulturno delo, se še zmerom gibljemo. "Zarji" je vzela precej dobrih moči. Eni so morali v armado, nekaterim pa je delovanje v zboru onemogočeno vsled nočnega dela. A vzlic temu vztrajamo in gojimo našo «lovensko pesem naprej. Nekaj slovenskih pevskih zborov je vsled sedanjih razmer moralo prenehati, a Ža rja pa se se vedno drži na pozorišču.
Letos priredi svoj običajni koncert v nedeljo 28. marca v avditoriju Slovenskega narodnega doma. Prične se ob 5. popoldne. V sporedu je več lepih novih pesmi, ki jih zapoje mešan zbor. dalje nastopijo kvarteti, dueti in solisti.
Namesto opere bomo na tem
Nemčija hoče bolgarskih delavcev
British Information. Service prinaša v svoji številki od 9. februarja naslednje poročilo nemške Transocean agenture z dne 15. januarja:
V wem bol?ai>kem časopisju so bili natisnjeni danes (15. januarja) pozivi naslovljeni bolgarskim dela vet m, naj se čim aktivnejše udeležujejo dela pri rekonstrukciji Evrope. Pcziv je izšel iz nedavno ustanovljenega "urada za rekruti-ranje bolgarskih delavcev za Rajh" in je bil podpisan od njegovega načelnika.' ^
Poziv povdarja, da je udeležba bolgarskih delavcev pri obnovi Evrope "Izredno velike važnosti; ti delavci, ki se javijo za delo v Nemčiji, bodo ne le pripomogli k obnovi Evrope. temveč bodo deležni tudi trokovnega poduka in si b; do nabrali v Nemčiji bogatih izkušenj ki jih bodo mogli uporabiti pozneje pri obnovi bolganke industrije.
je. Njegov konj je stopal trudno. Gledal je v črne odprtine votlin in zavidal mrtvecem, ki so tam spali in niso imeli nobenih skrbi več. Pomislil je. kako je dan
četudi smo majhni, smo
tej priliki sem uvidel, da ni- vendarle dostojni in taktike o-
-H ______________:t m P^aHien. Vzpodbudne, v«duštva ni med nami. A do-
popreje dirjal mimo, in se je i l>ei»ede, ki So jih nam nekateri ^¡^ se je drugače, čudil. Tako je prišel v H^oke- [)Ha!l u-ftinkujtjo in ti dajo po- čemu si naj na tak na^in za. no in zbrana je bila kakor po- | l,U(Jo- Ne bom iih pozabil. pravljamo naš dober kredit? navadi vsa soseska zavoljo	*	; In vrhtega. Adamič vcnda<r ni
parnikovega prihoda. Pod va-|	^urn ima prav. A le če- j zaslužil, da bi ga denuncirali.
lovito pločevinaito ptreho so1 mu Proletarec nima več |>oro- posebno še ne, ker ima pač sedeli ljudje pred trgovinami! čcvalcev kot pa nas je? Po- j tam. kamor se ga blati, nedvo-in se šalili ter pripovedovali sebno sedaj bi mu jih bilo tnno večje spoštovanje, kakor novice. V Keavejevih prsih pa|frrb»	pa tisti, ki ga denuncirajo.
ni bilo veselja do govorice, se-1 Kako važen je ta list, je po- Tako smo \ tej akciji za re-del je sredi njih ter gledal v k»zala številka, v kateri smo sitev našega naroda spoznali, dež. ki je padal na hiše. in v lizvedeli vte podrobnosti o kdo je kdo. peneče se kipenje, ki je bilo ob spletkah proti L. Adamiču. In Omenil sem že. da smo tu pečine, in vzdihi »ose mu dvi-|»' nje smo izvedeli tudi glede organizirali skupno akcijo za gali v grlu.	resolucije Ameriške bratske ' SANS. Ni lahko za one. ki so
"Keave iz Svetle hiAe je ža- »veze, ki zahteva v našem gi- Za skupnost, in morajo po tež-losten." so govorili drug dru-, banju. kar se SANSa tiče. od- i kem vsakdanjem delu tekati gemu. Res, tako je tudi bilo, in 'cčno stalile, da bodo ljudje na *eje, potem še premišljeva-to ni bil čudež.	vedeli, pri čem so.	ti. da-li imajo tisti, ki so stvar
Nato je priplula I a d j a	*	začeli, tudi res vsi resnično že-
"Hall" in cbrezni čoln ga je Tu se je vršila ustanovna se-; ljo delati za skupnost in korist prenesel na krov. Ladijska kr- ja SANSa v nedeljo 28, febru- na*ega naroda, ali pa so neka-ma je bila polna belcev, ki SO arja. Marsikdo izmed navzočih teri zraven kar tako. Nam se kakor ponavadi obiskali vul- je imel v žepu Proletarca, v je tu posrečilo ustvariti slogo, kan; v osredju ladje je bilo namenu, da se drug z drugim A pot.m pa izv^no po vsem polno kanakov in \0 ospredju pcmenimo, kaj je na tej Kvari, zatajevanju, da *loge je naj-
< 111* AGO. ILL.
Priredba v korist
PROLETARCA
\ V NEDELJO 28. MARCA 1943
V DVORANI SNPJ, SO. LAWNDALE AVE.
Vstopnice v predprodaji 50c, pri blagajni GOc.
Joško Oven na tej priredbi oznani uspeh klubove akcije sa ruski relif. —Prebitek priredbe same gre vet v tiskovni
sklad Proletarca.
; S)H»Tfl oskrbi dramski odsek, v katerem so JOŠKO OVES, JOHS RAK in FRASK T A IT Z
Sodelujte a nami pri raspečavanju vstopnic.
t
> Pomagajmo ne samo k zmagi zaveznikov, nego tudi k zmagi :n PRA VIČEN MIR: :a otmitev SMVESSKECA in VSEH drugih podjarmljenih narodov.
V nedeljo 28. marca pridite v dvorano SNPJ.
Prireditelj: KLUB ST. 1 JSZ.

Prokura, March 10,1 »43.
• •
KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE
• •
George Sylvester Viereck je I izpolnila. In da delovno Ijud-
naj^po cbnejši plačan Hitlerjev agent v tej deieM. V prejšnji vojni je bil on kajzerjev prc«pagandL-t. A oblast mu ne mere tudi sedaj nič kaj do živega. Kajti Viereck ni kak "hocdlum", nego zelo "oli-
gove publikacije, je bila pa običajna ¿ara."
Če bi Jerič hvalil Proletarca in njegove publikacije (Am. druž. koledar in Majski glas), bi to res pomenilo, da »o zanič. flKer jih "tadla", pomeni, da se jih ne veseli, ampak prav zelo
s.'„vo ne bo osvobojen iz pomanjkanja in negotovosti. Ne
ped kapitalizmom. Isli list «H*** na<?, njimi' Tn pa da menja pri tem posebno sociali- |"plchke".
stilnega voditelja Victorja Bergerja, ki ni dobil take za-slembe kot jo ima Hitlerjev
.an". učen in t»e giblje večino- prepa^andist Viereck v nobe-ma v 'Visoki družbi". Ko je1 ni sodni in zakonodajni avtori-btta izdana odredba, da se mo-1 teti. In tudi tega, kar se je dota jo propagandi*ti. ki deluje- godilo E. V. Debsu, se ni še po-jo za tuje dežele, registrirati zabilo. Poleg teh dveh so ta-in državnemu departmentu po- krat pro^ekutirali tudi stotine jasnitl kako in kaj, je to storil njunih somišljenikov, ker so tudi Viereck. Bil jc vljudno govorili in dokazovali to, kar sprejet, povedal nekaj resnice, je postalo par l^t po vojni drugo je zamolčal in deloval j vsem znano, naprej med kongrenniki. s?na-| torji in žurnalnti apizarskega do Pearl Harborja.
Mesečnik Novi svet, ki ga u-~t
rejujeta John Jerič in Rev. J. Trunk, s prenehanjem Cankarjevega glasnika ni nič pridobil, ker mu C. g. ni bil konkurent. N. s. je urejevan s stališča, da se ga razširi med ono maso, ki bi take revije, kqt je bil na primer katoliški lepo-skvvni miHTazin Dom in svet v j starem kraju, ne hotela in de j manj pa razumela. Saj se še
v svojem drugem pismu, pa	sestri, merda res postane moja
-»em se spomnil.	žena."
Na takih potovanjih je člo-	Priila je sem, in ko je bila
vek največkrat v kaki družbi,	tukaj sedemnajst dni,
pa se že A v roko temu in one-	obljubila zakonsko zvestobo,
mu, odgovarja*, kako je v Ca-	V rovu sem »e ¿e plazil po
liforniji, v roke pa ti da časo	trebuhu do leta 1921.
pive sedaj ta, aedaj drugi, kot	Vse to se je v mojem spomi-
je pač običaj v vseh "spodnjih	nu znova obudilo, ko «em zve-
prostorih".	del, da Mary ni več med Živi-
Čital aem, da je Milka pri- mi- v *ali me Je žeili,a * speva 1 a dva "copaka" listu v ki Je bila äe v «VoJem rojstnem
podporo. To me zelo veseli, ker napredna dekleta človek rad pozna. Čudno se mi zdi, da naši slovenski pečlarji v metropoli puste tako dekle v peč-larstvu! Ali pa je morda ona preveč izbirčna?
kraju, in iz tiste šale se je razvila resnica.'	/
Pokojno Mary si bomo ohranili v častnem opominu.
Po veselju pride žalost in ko ona odide, pride zopet veselje. Tako se je dogodilo spet v mo-
Veselilo me je tudi čitati do- i* dr"žini.
tipa vse Potem je kajpada taktiko spremenil, ker je nam Nemči-* j a tudi uradno postala sovražna država. Nekaj manjših
spijV.nov in ^abotažnikov je bi- j posedujejo bogastva in čaaopi-lo prosekutii anfh. obsojenih v j sje jn ki so brez prijateljev fmrt ali v dolgoletni zapor, a med poslanci. A Viereck jim Viereck se je otepal in užival je pisal govore, članke v liste, se nadalje zaščito. Končno se ki so jih drugi podpisovali, in ga je ju stični oddelek le lotil, vršil še druge propagandne
C. g. ni mogel uveljaviti, če-Ju.tični oddelek bi kiSiicem, I P™v je	uvodnika pri na- ^^ g™]."^*."
: ki na en ali drug način saboti-1 l« "običajno šaro"< A ko je |
na varnem. laja«
Jerič tisto napisal, morda pa je imel v mislih svoj mesečnik, pa se je v zabeležbi imena namenoma zmotil?
Hitler in Mussolini sta imela nekje na nemško-italijanski meji »pet sestanek, ki pa ni b-il ve^ to kakor njuni prvi sestanki, ki so povzročali med evrop-
rajo ameriške vojne napore, rad stopil na prste. A ugnati mu je mogoče le take, ki so v nižjih ljudskih plasteh in zato brez zaslombe med onimi, ki
Na »liki ni desni je predsednikov »in Elliot, ki je sadnji pondeljak
poslal nekemu kongrešniku protest, kar ja napadel v poslanski zbornici tri brata, cei, da se aato, ker sc sinovi predsednika, vedno Is javil ja, da ta ni res, tnida so vsi v krajik. kjer se vrša bitke. Na sliki s njim je njegov oče, ko je kil v Afriki.
pis, \j katerem Je dopisnik o-menil, da zaeno pošilja "co-1
Poročal sem že, da je bil najin sin Frank poslan v oficir-
Mnogi pravijo, da se štiri svo- hoteli delati! Nočemo, da se bi sebno vesel takrat, ko bom či-bcdšMne Indije ne tičejo, in da dogodilo isto tudi v naši deže- tal v Proletarcu novico, da je tudi vprašanje demokracije li. I>elala bom radi tega sedem njegov "finančni minister" v v nji zgolj privatna zadeva an- dni v tednu, dokler bo trajala knjige več ne piše z rdečo tin-gleške vlade.	vojna ... Nekateri mi pravijo, to. Taka novica se lahko zgo-
Italijanske divizije, ki so bi-i da sem neumna. A uči me sku- j di, če bomo lista s "copaki"
.. ..__. .	. ,	le v Rusiji; SO na b^gu Nemce šnja Francije. Tam ljudje niao in naročninami dovolj poma-
in skim ljudstvom gmo in strah hfte| ker jih je Mussolini hoteli delati, jaz pa bom dela- gali.
, Vipr^k Ivrihtn. rflava .e ie . w ♦	, wir t *	u	pozvardomov, da se od poč i- la in po svojih močeh pomaga-	*
a \ lereek. brihtna i^Ia\a, se je , posle, katere se lahko izvršuje dežel so ju skušali pomiriti z	^	««a. u h.	ki jih
:>e.-;liižil vseh mogočih tehnika-iij ameriške advokatske vede in Uvojeval zmago prav na — vrhovnem sodišču, ki je odločilo. da se vladni odvetnik, ki ga je prosek utiral, ni ravnal
pu»«.	W a .	'VTT. »"'«'»■» f{ ! jejo, in da *e napolnijo njih	la, da težave, ki jih imajo I Dne 15 iflmiarU Rmn nr#
na tisoče načinov, včasi prav i "apizanjem , da bi se ohranil ' ■A , , '	nnu	•• . .	' JanuarJa smo pre-
. 1	ti	zredcene vrste z novimi voja-	rrancozi, pri nas preprečimo. jpi: fpUtrpcin, i,: nowi
na navidezno popolnoma ne- mir v Evropi. A njuno kolo, us- .... ... .	. . . . .• . .	. . ^ jen leiegram, ki nam je sporo-
dolžne načine.
Anna P. Krasna vzklika v rvoji koloni v Glasu naroda z dne 1. marca "Ti uboga demo-
p> pravilih odvetniške etike ¡n|kra<.ija- in pravi med druRim:
ameriškega sodnega prava.
_ ,.	,,	..	. "Danes sa «e tako mlorablja besa-
Ed.tcr.al v Knoxovih Chi-I^ la ^	¿m Um„k
cago Daily News z dne 6. mar- res pr.minU pr#<len to ca pravi k temu. da bi moral kmm Mpiie meJ „oh h♦.^¡jce. A
merjeno po klancu navzdol, je šlo s svojo gonilno silo kamor je moralo. Firer in duče sedaj premišljujeta, kaj vse bo še iz
! ki. M nogo jih je namreč osfcalo za stalno v ruski zemlji.
Molitev tolaži in daje upa-
Ali taka ženska živi ali ne, in če >e govorila tako ali ne, to vedo tisti, ki so to propagando
je moralo. Firer in duče^sedaj nje Zat0 ljudje molijo za 2ma_ j zmašili. Vemo pa, da je poro- w	let*;a
trga požara, ki sta ga zanetila ** druy proti drugemu, in pa ^^ vjameau blatiti j ?ltdkorni bole2ni. Unskega
in pa. če bo mogoče Anglijo in |(,a Jlh bl Bo* ^ hi*oie> v°Jj Zed. države kaao odvrniti od! ne. potre^n in vseh drugih
sodelovanja z Rusijo. Precej "^l?*;	vJmel>u ame'
sličnih trikov se jima je že po- rJ*k,h katoliških Slovencev izdali duhovniki \ itus Hribar, B. J. Ponikvar, J. J. Oman >» J. L. Zaplotnik oklic, v kate-
delavce tu in krivdo za poraz (lec so j
biti Viereck ameriški justici in I * Ameriki j« bilo aajbri istotako i	R»zl»ka ^edaj je le ta,
njenemu načinu pro.-»ekutira- m.d ..dnJO vojno, »aj .mo v povoj- da so PreJ romali predsta\*niki ranja izredno hvaležen, a ji i aik letih toliko sliiali o vojni sa de- demokratičnih sil k Hitlerju, prav gotovo vilic temu ne bo «ekracijo. ki .. j. bolj r.vn. ¡.u- in nekateri se te taktike še po- P1W »Jo cla^ nas teZfco pre-n a pisal nekrologa. Omenjeni * kolikor se ja damokracij« ti- služujejo z romanji v Rim in v	*io\en^Ki naroo \ sra-
li t ugotavlja, da ko je čakal ^	I Madrid, a kar ?e Hitlerja tičejo kraju milo prosi, da se ?a
Spametoval se menda beden v tem osirn so ragrmadili cele
kritikevanja na račun tista "vojne »¿n Stranka v\'ladi. V Ameriki! "Njegova ceVkvena voditelja škofa' r.a demokracijo..." Saj pravim, na ima Hjt|er ve,}k() prifttaŠeV svetu sa res gode danes prečiadne
rešitve svojega priziva, so ga imeli zaprtega v udobni, sanitarni ječi v ameriškem glavnem rne>iu. dočim bi bil za e-nake prestopke skoro v vsaki drugi deželi dobil šest kva-dfatnlh čevljev "nepremični-rie,t (^i* square feet of the real estate), po domače, zemljo za svoj grob. tu pa mora vlada trositi denar, da mu dokaže nekaj kar je tako ali tako vsem znano, a vseeno se ga ne potlači v celico.
Tal a je naša demokracija, vzklikajo tisti, ki smatrajo, da je ta It način justice pravičen.
tenda ni prav — |bo moral on še kakega Hess;, <P<>mmjamo v molitvah. Oklic u ,. niti taki ne, ki poslati v Anglijo, pa ne bo nič rrtvi meri drugim (citirano iz-j^ gore «abavijic la t c^avii, dokler bo tam delaš- A:n domovine dne 23. feb.): i «
Francije pa naprtiti na francosko delavstvo, namesto na francosko reakcijo, na francoski kapitalizem, na francoske faši-te in "demokratične" api-zarje. ki so krivi razsula francoske republike.
Nekaj za salo in nekaj zares od "Big" Tonyja Tomšiča
pak" v tiskovni sklad, "da bo sko Ä0,° v North Carolino. I>ne "Big" Tony v Californiji še 28- Januarja je graduiral in bolj vesel." Me res veseli, ko PostaI ^or\<\ Lieutenant. Dne vidim, da moj predlog še ve- 3- februarja Je P^ prišel ne-dno velja. Proletarec je vre-! pričakovano domov in s sabo den podi|H>re. Zato bom' še po- pripeljal svojo izvoljenko. : * — ------1	,	.. Pokaral sem ga: "Frank, če-
mu .si se oženil sedaj, ko si v armadi? Zakaj nisi rajse to odložil, ko bo vojne konec?"
A fant je odgovoril, da je dosti star. •
"To je resnica," sem mu dejal, "a ne ugaja mi, da si oženil dekleta, ki ga šele tako malo časa poznaš. Nam vsem je tujka/'
"To je že res, oče, a vi ste
menda pozabili, da ste oženili
dekleta, ki ste ga poznali šele
17 dni!"
"Priznam, Frank, da je to
....	res, a jaz sem oženil tvojo ma*
jodaltvbolnitoico.l^ ti pa tujko .. Nasmejali
smo se, 6. februarja pa smo jl-___... .	. ¡ma napravili odhodnico, ki je
rr J" Je kimeC n,e" bil» »»> Pot^m «ta
T l?',J,a, ,, -s , se odP^jala » karo v Halen. , ,K ,7 t,ste«" ''"t,1^1 Texas, kjer je sedaj nastanjen!
d°b'-1 Žen° t Kolik<> i^» t^m ne ve. Mo-ri .- n.U m J ,Je !KOČe je Se kak drug sloven,ki lon , ' mi Je telegram, vojak tam. Njegov naslov je ga prebral, pa sem razumel. 1
Vsled sedanjih razmer — največ vsled ženine bolezni in dolge vožnje, ki bi jo izmučila.
nam je sporočil žalostno vest, da je v bolnišnici v Girardu, Kans., umrla sestra moje žene Mary Ter-
13. januarja je bila operirana na želodčnih kamnih, dva dni
Lt. Frank Tomsic, "A" Battery 552 Sep. Bn. C. A. (A. A.), Camp llulen, Tex.
med toriji in v drugih reakcio-
i stvari. Vojna jo pac kakor ocanj v kiterem se ¿isti zlatu... demokraci < . .	.-«,..» -.
j. pa j. tako prilicno in tako na iir- | iretJ.e*a
ko nagubano krilo, da sa lakko sanj "Je je sedaj — Ameriko m An-skrijejo vsi taki. ki niso sami v sobi ^¡jo prepričati, da jima je demokratični sa nikogar drugofa, "komunizem" nevarnejši ka-kot sa svojo dragoceno esebo, katoro kor pa fašizem, ki se vendar jo treba v ¿asu vojne čuvati, ker so bori 7* civilizacijo, da je bar-
narnih krogih. Edino upanje
vavecega slovenskega naroda v sta-
ri domovini, da bi ga Bog in Marija, v katere je imel slovenski narod v vseh časih neomejeno saupanje, sko-rt j rešila is tega semeljskega pekla. Predobro se savedamo, da more la
,_	. .,	».■.'» , , , ,.«	,	pomagati, pomagati nam in vsa-
-.C	k.to .. politik, .n U barski boljievizem ne zadavi. mu trp^rmu clolei,,„ » ,.|lki
*	i Izjavo proti napadom na L. i .ili, ¡„ l. o». ,Jim. ki j. ,o.p.d ..j-
Oakland. C.Hf. - Dopisi iz nuva moftla'na pogreb nar£ J^.?1". V Zadnj?m d°piaU j"*:"'-	naAo sknite d(.Me >0 v pr,iie- čil pa sem brzojavno cvetličar^ " T1!'	nasloy* ml Je
• rT-	-	Uudl a ^ed ris,en" ti ni
sentiment kaosa."
saobrne
in še » L oni. ki pod masko de-1 solza vvslod prenehanja Can-mokracije branijo nacijske a- karjavega gla-nika in pohvalil gente. Isti Knoxov dnevnik k -amo članke njegovega prvega temu kementira, da se v prej- ■ urednika E. Kristana, 4ki so bi-
Adamiča so člani SANSove de-John Jerič je potočil nekaj1 putacije v Washington podali,
kar je bilo potrebno in dobro. Voditelji zveze slovenskih župnij pa naj v drugič nekoliko,im<nom
nih trum. nas more pripeljati do snage in pravičnega miru.
Radi tega smo ameriški Slovenci
ročni kov malo in ¿e tisti rajie	sporočil, da osebno ne moreva
čitajo kot »pišejo. Tudi jaz se	priti, a v žalovanju sva z nji-
težko pripravim k pisanju^ ker	mi.
tipkati na pisalni stroj ali pa Pokojnica je bila stara 58
igrati na koncertino je velika	let in 9 mesecev,- rojena v Za-
razlika. še posebno ker je moj	gradu, fara Skocjan na Do-
pisalni etroj že polomljen in pa slovensko ne zna. Je ameriškega izdelka tipa "Podles-
lenjskem. Njeno dekliško ime je bilo Kocjan. V Ameriko je prišla skupno z možem leta
zaposlenosti mogel nikomur odgovoriti, zato se jim zahvaljuje na tem mestu.
Dela je tu več kot preveč. Kdor ga nima, naj pride v Ca-lifornijo, pa ga bo lahko dobil. A priporočam vsakemu, da naj pripelje s seboj tudi stanova-
.. ... . učiti slovensčine:	Najhitrejše
organlstrah molitveno akcijo p«»d , , , ,	., ,, ,
Melii.eno fr...«", d. bi .. ^apomni besede	pot.ca .n
"u «kuj«." ».v tw.	l n«
potrpe, da pridejo sami s se- po
v molitvi sdruiili s sloven-
šnji neuvni vojni s socialisti li dobro naštudirani in so vse-i*>°j n« čisto, kaj pravzaprav
ni tako nežno postopalo, da^iibovali nekateri prav globoke ni o bili kajzerjevi agenti, pač j misli, dasi seveda se z njimi ni-pa iz prepričanja in pacifizma i smo v \jyvn strinjali... Drugo zoper klanje, o katerem so pa, kaf?o prispevale znane o-pravilno prerokovali, da se o- sebnprti, ki polnijo druge so-betanja jenokradje in zmgo- cialntične publikacije, kot n. tovila o odpravi vojne ne bodo | pr.yplehkega Proletarca in nje-
PR1STOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET 5 ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO S
Naslov zo list in tajništvo je:	m
2(m7 Ko. Lavrndaje Avcnne ^ Chicago, Illinois	¡j
NAROČITE SI DNEVNIK
PROSVETA
99
Naročnina sa Zdruiana driave (isven Cklcaga) la Kanada $€.00 na leto; $3.00 sa pol leta; $1.S0 s« četrt lata} sa Ckiaav« in Cleare $7.SO sa ralo letaj $3.78 sa pal leta; sa Inosamtlva $9.00.
hočejo. Vendar, eno je jasno od vsega začetka: Proteste članom vlade v VVashingtonu niso poslali zato, da branijo dobro ime in zvestobo našega ljudstva tej deželi, temveč da Adamiča prikažejo za podpornika komunistov, partizanov in za človeka, ki med ameriškimi Slovenci nič ne pomeni. Ako bi to vprašanje rajše obravnavali v slovenski javnosti, jim bi tega nihče ne zameril. Ljudje, ki se poslužujejo takih sredstev, niso cenjeni niti med onimi, ki tu in tam apelirajo, da če o kom kaj slabega veš, ga zato-ži. Tudi špijonov se vlade poslužujejo. A jih ne spoštujejo. V bodočih nesoglasjih bo boljše/ da jih prizadeti rešujejo doma nego tekati v brzojavne urade s protesti in zatožbami, da se jih v najhujši ici pošlje v VVashington. Ralkanizma tam namreč nimajo radi. Tudi sličnega boja med Hrvati in Srbi so že do grla siti.
V Aurori, Il|.f je mestni svet
skim narodom v stari domovini.'*
Enakopravnost je izjavila, da ji glede SANSa ne bo nihče zamašil ust, in da ne bo trpela nobenega slepomišenja z nobene strani, čeprav se ji je sku-	še namesto omenjenih besed šalo zamašiti usta celo od tam, , "ce, ze, se". A ker se je na-od kjer bi kaj takega pajmanj	bralo veliko novic, sem ga pri-pričakcvala. In ugotavlja, daj silil, da mi pomaga, ker oba je bi'a od začetka stoodstotno	bova že kaj spravila skupaj, za 8ANS, je še zmerom, pa	v mojem zadnjem dopisu, ima vsled tegA o vsem tem	ki je bil priobčen lani 0. dec., pravico pi«ati. Nekoliko več	nisem mogel poročati o ve-previdnosti o takih stvareh na	aelem dogodku, ki smo ga pri-
nik" (Underwood). Saj veste, 11905. Nekaj let sta živela v	° manjka* V
kako težko je Američana na-1 Dunkirku, Kans., potem sta se T ^ ,z™ynali me-_ i	~ -—preselila na malo far^ ^ ^o smetišče, na katerem se-
Camp 50, od tam pa na veliko farmo v .Farlington, Kans. Zapušča štiri sinove, eno hči, dve sestri in dva brata tukaj, v sta-
klobasa", to pa zato, ker pomenijo okusen prigrizek.
Moj pisalni stroj zna omenjeni dve besedi napisati pravilno, nikakor pa ga ne morem prisiliti, da bi zapisal "če", "že", "še" itd. Vedno mi napi-
daj grade hiše za delavce, ki
so uposleni v ladjedelnici. *
Dolgo sem se pripravljal, da
pravem kraju ob pravem času, pa bi» ,4E." ne bilo treba boja peleg z "A. D." še s kom drugim, ki bi ji imel rajše pomagati, namesto jo spravljati v nevoljo.
James Debevec je demokrat, a s svojim nasvetom, da naj ne "vtikamo nosu v elevelandske županove in občinske zadeve", ne doka&uje, da je demokrat tudi v pome.no te besede. Noben župan v Ameriki ni na primer toliko kritiziran, kakor je
čakovali v naši družini. Sedaj pa lahko za gotovo povem, da naše ime "Tomšič" še ne bo izginilo iz ljudskega štetja.
Dne 3. dec. zgodaj zjutraj je nama javil po jezičnem br-zojavu najin sin Joe, ki živi v San Franciscu, da mu je Ator-klja,prinesla za božično darilo osem funtov težkctga sinčka. Ker je to prvi njun sin, je u-mevno, da sta bila takega darila zelo vesela, in tudi stari ata "Big" Tony ter njegova že-
newyorski, pa nobenemu New«» na stara mama sta se radovala. yorčanu še na misel ne pride,] V prazniški sezoni so se na-
prepovedal salunarjem upo.*le- dn bi klical, "ne vtikajte nosu ju spomnili tudi z drugimi da-
vati natakarice. Pa se je nekaj dni pozneje premislil in razveljavil svoj odlok. Salunarji so pojasnili, da bodo morali točilnice zapreti, ker moAkih na
v New York"! <*emu bi naj veljalo za Cleveland drugačno pravilo?
rili. Prejela sva kakih 200 vodilnih kart in tudi jaz sem jih poslal okrog poldrug sto. Me-
Propaganda proti delavstvu ne pa je družina obdarila še z je zelo iznajdljiva. V zveznem "železno"
dela 50 let stara ženska Sadie tudi od neznane prijateljice, o King, ki je rodila osemnajst kateri se nisem mcgel takoj
otrok in je že "grandmother". Delati je šla iz patriotičnih na-
spomniti, kje »em jo videl. Človek pač sreča veliko ljudi
takarjev nimajo, zato so najeli arzenalu v Ročk Islandu, !ll., | Voščilo in pismo sva prejela ženske, Ce jim to prepovedo, ne bo ostalo dosti salu nov in s tem izjrinejo tudi dohodki na licencah.
Gandhi je svoj post prestal, a rešitev indijskega vprašanja je še prav tako oddaljena kakor je bila in mogoče je še calo nekaj dalj kot pa je bila v ča-•u, ko so Jkpohci vzeli Sin^a
rem kraju pa en« b čt !!m nafM tole, pMoiil?- *** je še živ	»«m zelo zaposlen, med dru-
Z njo sem ae seznanil leta	J\ m"jem "vkto?
1906. ko sem priiel v Kansas	mam» ^ vzllc
iz Cleveland«. Naselbina jt bi-lS^lK a? la takrat nova. preskrbeli so	dela- Je"
mi delo ter me nauiili delati v	iJO>t.ker ml ne molT. 'T
premogovniku. Pokojna Mary ! • «cenjenem "vrt,,
je takrat dobila pismo od se- j	•,i/ato "" me nadz,ra
•"tre v starem kraju, ki jo je	,JV	■ , .„
prosila, naj ji polije vozni i- i	me"eC Jf m!M"1?. 4,°
stek za pot v Ameriko. A za j 1 "f ,kar v ,ej j1««*»; V denar jim je šla takrat trda. * Jf« t T, hv*' pa se je meni poWila. češ. ti j ".^T ^Tk ^ S,abe,ta• pošlji, morda po*tane potem if " lrtu.<1' «P» ^ J® tvoja iena. Nasvet sem !>dklo- ^l^n"' 8HJ ^ ^ T nil. Imam preslabo delo. da ^	^TJ™. Ä
se bi ženil nanj, sem rekel. "V rovu se moram plaziti po trebuhu, kakor kača, pa me ne mika privezati se v ta kraj."
A tistega njenega nasveta in dovtipa le nisem pozabil.
Pol leta kasneje je tako pi-?mo zopet prišlo. Mary ga mi ___ je dala čitati. In res se mi je . ¡^^.TTIZ I-1—
dekle zasmilila, ko je sestro LISTNICA UREDNIŠTVA
tako lepo prosila, da naj ji po- Več reči je vsled pomatijka-maga priti v Ameriko in ji za- nja prostora iz te številke h-gotavljala, da ji bo vse povr- ostalo, med njimi par dopisov.
111 d ^ t, „ * .	ölanek o prenehanju Can-
Po večerji sem Ji rekel, "no, karjevega glasnika bo v pri-bom pa jaz poslal karto tvojPhodnii številki
da sem imel pred 40 leti toliko poguma, da aem se napotil V tuji svet.
Tudi sem vesel, da je ta dopis končan in mi je treba udariti le Še piko.
Pozdrav vsem!
Anton Tomsic.
gibov, ker hoče svoji deželi po- pojebno na potovanju. A kma-magati v zmago. Nevarni pa hi sem bil na čistem, da je to 10 zmagi delavci, zato je svoje naša znati ka M um Milka Krtss
stališče reporterjem dne 2. marca takole pojasnila: "Le poglejte, kaj se Je zgodilo s
pore in primaršlrali v Burmo. , Francijo, ker njeni ljudje niso
iz Clevelanda, s katero smo se seznanili v Slovenakem del. domu v CoMkiwoodu. Tako mi je pojasnila na moje vprašanje
............................................
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH V UST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UN1JSKO TISKARNO
Adria Printing Co*
; 1838 N. halsted street, chicago, ill.
Tol. MOHAWK 4797 PROLETAREC SE TISKA
PRI NAJ
P. Zakrojšek in njegova vloga v SANSu
(Nadaljevanje s 1. stranl.v
venci, ki sedaj segamo v njegova leta.
Bil je funkcionar v iz-ieljeni-Akih uradih áe ko je obstojala rtara Avstrija, potem v župnijah, slovenskih in v drugih, v politiki pa/je bil med zadnjo svetovno vojno z londonskim odborom in propagiral Paiičo-vo-Trumbičevo krfsko deklaracijo, torej je delal za Jugoslavijo kakršna je nastala po prvi svetovni vojni, kar pa mu je morda sedaj žal. Pravim morda, ker izjavil se še ni nikoli, kolikor meni znano, da je takrat napeljeval vodo na napačni mlin, namesto da t>i deloval za program JRZ.
Mislim, da ni v politiki noben floveneki duhovnik v a-meriki bolj podkovan kakor je on in pred izselitvijo v 3tari kraj je bil on njihov politični vodja. Razmere tu in v Jugoslaviji dobro pozna. Ni pa on eden izmed tistih katoliških politikov, ki se brigajo za socialne probleme in se bore proti socialnim krivicam. S tem namreč misl.'m reči to, da on ni iz Krekove šole.
Ko se je lani odločil naseliti se v Washingtonu, je s tem prišel v kraj, kjer je sedaj glavno mravljišče propagandistov in diplomacije. Tu so mu odprta mnoga vrata in vstop mu marsikam cmogočuje tudi njegov duhovski poklic. V uradu za vojne informacije (OWI) ga debro poznajo in nekomu je pisal, da ga imajo, pri Davidu za svetovalca v jugoslovanskih zadevah. Je v tesnih zvezah z jugoslovansko vlado, posebno z Mihom Krekom, iu pa s Francom Snojem.
O vprašanju Slovenije in njeni traiyediji je objavil par člankov v angleščini in posredoval, da so o nji pihali todi drugi. Dobro mu je znano, da se v merodajnih krogih v Wa-ahingtonu za zadevo Slovenije ne zanimajo dosti, oziroma, da Slovenija bržkone nima v teh krogih nobenega močnega prijatelja.
V vlogi tajnika Slovenskega narodnega sveta je lahko potrkal marsikam, da je kot pooblaščen predstavnik tega gibanja razložil slovensko vprašanje in silno nesrečo, ki je zadela slovenski narod.
Seveda, tudi očitkov je bil deležen, največ med ameriškimi Srbi, ki so ga t in ga še) v svojem listu Srbobran napadajo za nasprotnika Srbpv in ga celo obdolžili, da je vatikanski agent, in da je njegova misija delovati za ustanovitev katoliške države -— nekaj slične-ga kot je bila Avstro-Ogrska. O teh obdolžitvah je bil vprašan tudi v enem vladnem oddelku (OSS), pa je njegovemu načelniku Poolu pismeno odgovoril o svojem delu v prvi in v tej svetovni vojni, in izjavil, da je deloval za zlom Avstro-Ogr-ske in je odločno proti onim, ki delujejo, da se jo obnovi.
Pojasnila v listih
Toliko o možu, ki je tajništvo v SANSu pustil še pred no se je ta akcija dobro razvila.
Dasi kakih tehtnih razlogov, kot že omenjeno, odboru ni navedel, je pa šel v toliko večje podrobnosti glede vzrokov svojega izstopa v listih.
Ameriška domovina" mu je članek o njegovi resignaciji priobčila dne 27. feb. za svoj uvodnik, torej istega dne, ko se je vršila seja SANSa in na kateri je bil nekaj časa, kot je razvidno iz minuli teden pri-občene Kristanove, odnosno odborove izjave, tudi on navzoč.
Za razloge svojemu irstopu navaja v 4tA. D." med druffim:
". .. Izvolitev za tajnika SANSa sem le nerad sprejel. Zato pa le začasno. V svojih Člankih sem potem namenoma poudarjal, da naj bi se letos vršil dtugi slovenski kongres, ki bi izvolil v SANS osebe po resnem premisleku in v soglasnem dogovoru obeh taborov... Da sem ime! prav se je pokazalo takoj po kongresu, ko se je pojavila zahteva za odstop predsednika (Kristana). Tudi se je takoj pokazalo, da del a-meriških Slovencev ni bil zadovoljen s predsednikom, drugi del pa ne z menoj. Zato sem že preje odobraval stališče A-merikarrckega Slovenca, ki je zahteval, da se ne sme voliti v vodstvo SANSa nobenega, ki se je dosedaj kakorkoli izpostavljal za kak naš tabor. V odbor naj bi prišle čisto nove osebe, take. ki uživajo na obeh straneh zaupanje, ker se bi samo na ta način dala ohraniti sloga v organizaciji. Zato sem tudi toliko poudarjal dvotirnost, o kateri sem še danes prepričan, da bi bila edino pravilna podlega skupnega in složnega dala." (Naglašene besede podčrtal jaz.)
Eksminister Snoj predlagan za voditelja slovenstva
Dalje v istem članku p. Zakrajšek našteva, da so bile proti njemu kritike vsled starosti, in pa ker je duhovnik itd. Zato ngotavlja, da je prepričan: "Tajnik SANSa bi moral biti neduhovnik."
Za voditelja vsega toga gibanja, ki si ga je začrtal SNK v Clevelandu, pa predlaga Franca Snoja. On je minister na razpoloženju, poslanec Slovencev, in bi tu moral biti "duša vsega našega dela za rešitev naroda m nas glavni svetovalec/'
To kajne med vrsticami pomeni, da Etbin Kristan in Lonis Adamič lahko pomagata iz o-zadja, a spredaj naj bo duša vsega in ta duša je po mnenju rev. Zakrajška Franc Snoj.%
Bili so dnevi'^ ne še kdo ve koliko mesecev nazaj, ko Rev. Zakrajšek Franca Snoja ni tako visoko cenil, kot ga sedaj, ob svojem izstopu iz SANSa.
V Mem članku potem še enkrat poudarja, da ne vidi vzroka, čemu ne bi ameriški Slovenci sprejeli Franca Snoja "kot odposlanca naroda domk in voditelja vsega našega dela."
Pravi, da se s Snojem sicer ni vedno strinjal, dostikrat mu je celo ugovarjal, a vendar, dosegel je veliko, kar mu rade-
SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE
Največja slovenska knjigarna v Zed. državah
Pišite po cenik PROLETARCU
2301 S. Lawndale Ave., Chicago
volje priznava in to poudarja s ledečim poklonom:
"Jasno je, da on (Franc Snoj) ve marsikaj če-tar nihče jiugi ne ve in ne more vedeti. Zato sem šel takoj po *voji izvolitvi (r.a tajnika SANSa) k njemu in ga prosil njegove po-mcci m njegovega sodelovanja, ki mi gli je tudi res obilno dal."
To je zanimivo radi tega, ker je icongres vedoma napravil sklep, da se SANS z jugoslovansko zamejno vlado ne bo pečal, nego naj bo to zgolj akcija ameriških Slovencev za namene ter cilje, ki so zapopa-deni v na kongresu sprejetih resolucijah.
V svojem članku o resignaciji v enem stavku še posebno poudarja, da naj bo sedaj dol-»nest tudi nekatoliskih Slovencev v Ameriki sprejeti "vodstvo g, ministra Snoja, četudi je on katoliški Slovenc."
So še drugi vzroki
Dasi v omenjenem članku ni navedel še drugih svojih vzrokov za izotop iz SANSa, jih je v Prosveti, v Ameriški domo-; vini in v Glasu naroda poudaril v enemu svojih prejšnjih , Man kov pod naslovom "Odkrita beseda političnega tajnika SANSa."
Njegov načrt po izvolitvi za tajnika,, kakor ga opisuje, je bil, da se v Washingtonu ustanovi urad za politično akcijo SANSa. Vodil bi ga on kot tajnik, s primerno plačo seveda, in stroški vvashingtonskega u-rada. s plačami vred, bi znašali po njegovem načrtu tisoč pet sto dolarjev na mesec. Ker odbor takrat pač še ni imel nika-kega zagotovila, kako kriti tolikšne izdatke in poleg vzdrževati še urad v Chicagu, zato poseben urad v Wa*hingtonu še ni bil ustanovljen. V "A. d." z dne 24. fcb. pa se Rev. Za-krajšek potožuje nad očitki, ki so cikali, da hoče on SANS iz-kori£5ati, in k temu je poudaril: "Vsak pameten človek ve, da se mora delo plačati, ali ga pa ne bo."
Za ohranitev sloge
Kolikor morem sklepati iz listov in iz pomenkov, se ljudje zaradi Zakrajškove resig-nacije ne vznemirjajo, a žele pa, da za sprejeti program v\?e struje nadaljujejo skupno, kot so to sklenile na SNK.
Katoliški člani, in bržkone :udi precej drugih, bi radi, da bi Rev. Zakrajšek ostal na svojem me:tu. In ako ne on, pa da ga nasledi kdo drugi, ki bi bil iz katoliških vrat. Zelo pa dvomim, da si za to nalogo zamišljajo Franca Snoja. On je uslužbenec zamejne vlade in vsi vladni ljudje lahko delajo za SANSov program ne da bi jih v to pooblaščali in prosili.
Nekateri jiaši funkcionarji, posebno v odboru relifne akcije, so par takih pomot že storili. Na primer takrat, ko so zamejni vladi v London sporočili, da smatrajo dr. čoka za vrednega predstavnika zasužnjenih Slovencev, zato naj ga vlada, kadar bo reorganizirana, upošteva.
Rev. Zakrajšek obljublja, da bo deloval za otmitev Slovenije tudi v bodoče, kakor je prej, če tudi ne bo Več tajnik SANSa.
To je dobro in njegova dejanja bodo pričala, ako to resno midi.
Druffo dejstvo v slovenski ameriški javnosti, s katerim se sedaj hočeš-nočeš mora pečati, pa je, kako nadaljevati delo SNK, da ne bo bodočnosti slovenskega naroda več škodilo ko koristilo.
Pisal sem že o denuncijaci-jah proti Adamiča, in zdi se mi, da se bodo take pomote še nadaljevale.
Za svojo osebo lahko rečem, da ni*em optimist. Rajše gledam vse bolj črno kot je, zato da se mi ni treba bati razočaranj.
Skoda je le, ker se ni začelo že pred dobrim letom gradi« to "enotirno" Ribanje z ljudmi, ki drug drugemu zaupajo^ neglede na svoje osebne poli* tične ali verske nazore.
To še ni zamujeno in morda je v našem narodu tukaj še de volj trdnosti, da v teh zgodovinskih dneh oatane enoten v stvareh, v katerih je enotnost mogoča in ob enem potrebna.
Pravim, morda. Kajti ne gre samo za narod. Razlike med nami niso zaradi naroda, tem-
I Več vsled vprašanja, kakšna
naj bo bodoča uredba ne samo
Slovenije ali Jugoslavije, nego Movcške družbe sploh.
USPEHI SOV. UNIJE POLJSKO REAKCIJO JAKO PRESTRAŠILI
(Nadaljevanje si. strani.)
niško zmago, in tem ob enem uverjeni, da bo Poljska obnovljena kakor je bila, in da se bodo *pet lahko povrnili na svoje kneževine. Demokracijo si tolmačijo oni na tak način, kakor vsi druiri bogataši, ki so zanjo pod pouojem, da Jim ni nevarna in če pa jim postane opa?na. se zatečejo v fašizem. To Mper ni boj med demokracijo in faAizmom, nego v pravem .pomenu besede samo Še med Izkoriščano rtiaso in izkoriščevalci.
Križev pot Poljske
Hitlerjeva invazija je prizadela poljsko ljudstvo bolj kot katerokoli drugo v Evropi. Tisoče, stotisoče Poljakov — moških, žensk in otrok — «je že poginilo pod -najhujšo. pestjo, ki je še kdaj udarila po njih.
Toda poljska "šlahta", ki vedri v Angliji, v Ameriki in pa v nevtralnih deželah, ruje da kaj, ne v korist osvoboditve tega svojega zatiranega naroda, nego proti Sovjetski uniji.
Polj»ka "šlahta" hoče frvoja veleposestva nazaj, poljski kapitalisti svojo industrijo, in poljski Šovinizem pa večjo Poljsko ,kakor je bila. Vsi ti elementi so sovražni Sovjetski uniji, ne sicer od kar se je ta vojna pričela, mgo od kar je carska Rusija padla in nastala sedanja.
Kar se poljskega ljudstva tiče, nima s Sovjetsko unijo nikakišnega spora. To je znano. yiti ga nima z njim Sovjetska unija.
Gre se torej le za svetost privatne arvojine poljskih velika-šev, ki v Londonu in v Wash-ingtonu spletkarijo da kaj in verjemite ali ne — dokaj uspešno. Kajti posebno v Ameriki so na krmilu taki ljudje, ki te spoštujejo le, če imaš bogastva.
Dobra poteza
Ko so poljski velikaAi v svojih prizadevanjih, da spravijo Sovjetsko unijo v določno izjavo glede bodočnosti Poljske. *li nekoliko predaleč, sta jim Londcn in Washington namignila. da naj potrpo. S tem je prenehalo javno prerekanje o Poljski, ?aj kar se časopisja tiče, a drugače pa je probbm tam kot je bil.
Ameriški in angleški diplomati so torej pametno ravnali, ko so poljske propagand iste primorali, da naj utihnejo za nekaj časa. Toda problem je ostal nespremenjen. To naj znova poudarimo. Nikjer, v nobenem teh fporov se ne gre za demokracijo ali proti nji, nego edino za vprašanje, ali naj postane zemlja posest ljud. tva, ki jo obdeluje, ali pa še v naprej imovina velikašev.
Samoodločbe
Tudi drugi argument poljske šlahte, da ji atlantski Čar-ter zagotavlja "samoodločbo", ne drži. Kajti gospoda, ki je vladala poljsko deželo do vpada Hitlerjeve armade vanjo, ni bila še nikdar za kakršne koli svobodččine, razen za svoje. "
Ona hoče, da bi ji Zed. države in Anglija ter ostali zavezniki jamčile meje kakršne je Poljska imela prej, in dalje, da bi dobila še več teritorija, pa surovine za svojo industrijo ter veliko živilske pomoči. To bi namreč odgnalo vpliv Moskve, ki ga ima na PoljMcem čezdalje več.
ftfe v.m pa ft bo dobila, kadar zmatfA. Tega pa se poljska, aristokracija boji veliko bolj kakor pa Hitlerja. Ve, da *e bi s Hitlerjem *e na kak način domenila za vzajemno Izkoriščanje poljskega in rusinftkega ljudstva, ne bo tpa se moiHa 7.
iissr.
PARTIZANI BOU "DIVJI", KOI PA NACIJI IN ITALIJANSKI RAZBOJNIKI IN 0SV0JEVALCI
DUáESLOVEC
Nekémn vojvodi go avoje dni sporočili, da sta se dve dvor-janki «porekli In se obulpali • paovkaml.
"AH uta se imenovmli "grda"?"
"Ne, gospod."
"No, potem )u bom te pomiril/»
(Nadaljevanje s 1. strani.) %
ustroj partizan ike organizacije.
Zlasti je poučen popis tiste toliko opevane •enakosti' in 'enakopravnosti' v partizanskih vrstah. V resnici so med partizani tri kaste, ki se zelo ločijo med seboj.
Prvi so takozvani 'partijci'. Ti ao zapriseženi komunisti, terej Člani komunistične stranke. Imajo med partizani vse predpravlce in tudi vso oblast v svojih rokah. Oni komandi-rajo, vsi drui?i morajo samo poslušati. Zanje je različna naplenjena obleka, zanje novi Čevlji, zanje dobra in posebej pripravljena hrana, meso, pečenka, itd. Tudi njihove 4tova-rišice' dobe zanje naplenjeno toplo obleko. Med to izvoljeno drutbo spadajo komandanti in kombarji. To so bivši tovarniški delavci, mesarski pomočniki, trgovski agenti in tako dalje. Večinoma so se rekrutirali iz bližnje ljubljanske okolice.
Drugi so partizanski 'bojevniki'. Ti se dele v komunistične simpktrZerje in navadne partizane, ki so po svoji ne-*pameti ali po kirki nesreči zašli v to družbo. Ti ljudje veljajo partizanskim vodjem toliko kot 'krma za topove'. Imajo pa nekoliko več svobode kot tretja vrsta, ki jo bom pozneje o-menil. Med 'bojevniki* je precej kmečkih fantov, ki so se dali ujeti prikriti propagandi in so šli prostovoljno v gozdove. Vsi ao pa zelo razočarani nad tem. kar so v resnici našli v gozdovih, ko jim je bilo nekdaj vse drugače povedano. Mnogi zbežijo, ker niso zastraženi in jim beg ni pretežak. drugi se še obotavljajo in razmišljajo svojo žalostno usodo. So pa seveda tudi taki, ki jih je 4šola* v gozdovih polagoma vzgojila v prave zveri in se vdajajo najrazličnejšim pustolovstvom, pa tudi neverjetnim krutostim. ;amo da svoj brezupni položaj celo samim sebi zakrivajo.
Tretjo vrsto tvorijo 'delavci'. Sem ¿spadajo taki rz vseh stanov, ki se bili prisiljeni v gozdove med partizane. Ko namreč partizanske 'oblasti' izvedejo kje svojo 'mobilizacijo', pridrže svoje moštvo včasih samo za nekaj dni, včasih pa jih vlečejo ^ seboj v notranjost gozdov in jih porabljajo za razna opravila, tudi za delo na polju in tako dalje. Ti ljudje so pod stalnim nadzorstvom in strogo zastraženi. Beg je mogoč dostikrat le v slučaju, da se mora ves tabor' nepričakovano hitro umakniti sovražni nevarnosti, zakaj tedaj voditelji ne gledajo dosti na to, kako bodo vse hitro drugam preselili, ampaik čuvajo najprej svojo lastno kožo. Ako se samo nekaterim posreči beg, morajo potem drugi radi tega toliko več trpeti, češ. da so nalašč omogočili onim beg.
Raznega spraševanja in zasliševanja ni ne konca ne kraje, zapirajo jih po kleteh in jim žugajo z najhujšimi kaznimi. Res ni redko, da jih potem nekoč odvedejo še »globlje v gozdove, seveda strogo zastražene, in vse pokoljejo ali postre-le. Zlasti se zopet in zopet ponavljajo poročila, da so partizani gorki dijakom, organiziranim kot 'Kristusovi Mladci' (n 'Stražarji*. Prav tako kmečkim fantom, ki so se udejstvo-vali v 'katoliški akciji' In zašli na kak način med nje.
Eno tako poročilo se glasi: "Bili smo zaprti v kleti in za rtražo so nam pustili enega oboroženega partizana. Tudi dva ranjenn partizana in ena partizanka so bili med nami. Ranjenca ata bila velika siromaka. zakaj rane so jima že gnile. Naš stražnik je dobil ukaz, naj nas odvede na drisgi kraj, če bi pa radi nevarnosti tega ne mogel, naj nas postre-li. Tri dni smo tavali po gozdovih v dežju <in vetru. Bili smo končno blizu fctriemberka in po-rečilo se nam je. da smo se pri Topli rebri 'inrubilP v jro-fčavi ter pobegnili..."
Radi bi vedeli mi tukaj, kaj boste Amerikanci rekli na vse
i to, če se »ploh sme pričakova-| ti, da boste to poročilo prejeli."
v
i'
V Ljubljani izhajata dva slovenska Kita. Ako sta še ; dnevnika, pisec ne ve, ve pa JIC, ki ju pa le redkokdaj o-menja. Bivše liberalno Jutro je primorano priobčevati italijanske obsodbe nad Slovenci, katoliški Slovenec pa se po svoji stari navadi jrnjavi s "komunisti" in sedaj že mesece še posebno s partizani. V času klerofašističnega puča v Avstriji, ki ga je Slovenec na vso moč podpiral, s svojo stranko vred. in v Času civilne vojne v Španiji, smo iz Jutra in iz Delavske politike — posebno iz slednje, razvideli, da je Slovenec jako nezanesljiv list. V po- j ročanju je bil v obema omenjenima slučajema silno daleč , od resnice.
Nedvomno velja to zanj tu- ! di sedaj, ko je direktno ureje-van pod nadzorstvom in navodilih italijanske fašistične propagande.
Ako pa so njegova poročila, ki smo jih omenili v zadnjih par številkah Proletarca resni- j Čna, tedaj pa je že tako, da je | pobožni slovenski narod eden najbolj podivjanih in najbolj krvoločnih na svetu. Oe parti- j zani more kar na debelo, po sto. dve sto in več ljudi na enkrat, tedaj morajo pač imeti moč za taka zlodejstva, vzlic italijanski okupaciji in odporu kmetov proti njim. ki jim niti s pomočjo italijan ko sol-dateske in nemških gestapov-cev niso kos.
Sicer pa se bo o tem bolj resnično kdaj pozneje izvedelo, namreč če bo do takrat še kaj Slovencev živih ostalo. Sedaj jih pobijajo z ene strani Nemci, z druge Italijani, z njimi pa 1 v tem krvavem metežu tekmujejo še "podivjani partizani", da bi človek res lahko vzkliknil, "Bog pomagaj. .. "
Tolaži nas lahko le zavest. Ida je vir o podivjanosti Slovsn-cev (partizanov) sedaj vsekakor lahko te veliko bolj nezanesljiv, kot pa je bil, ko je pobijal duhovnike in nune v Avstriji, in potem kar na deb?lo v Španiji. To, daje v Jugoslaviji vojna, pa je kajpada res. Le tisti, ki so se irdali sodelovanju z Italijo, in pa z Nemčijo, morda mislijo, ali saj upajo, da niso v nji. Pa so, ker ba3 pač radi tega je tam civHna vojna," ali kakor že jo hočejo imenovati.
imamo zahvaliti individualnim darovom, katere je nabral United Jugoslav Relief Fund v New Ycrku in deležem War Chestov v Zed. državah za možnost te prve velike dobave. United Jugoslav Relief Fund bo soudeležen v novo organiziranem National War Fur.du, iz katerega bo v bodoče dobival potrebne prispevke. Tre notno in do končno veljavne ureditve tega vprašanja, pa dobiva United Jugoslav Relief Fund še vedno prispevke iz War Chestov in drugih ustanov, ki razpolagajo z denarjem za ped poro ujetnikov.
Sejo kluba št. 27 JSZ
Cleveland, O. — Redna seja kluba št. 27 JSZ bo v petek 12. marca ob zvečer. Članstvo se opozarja, da se je udeleži v 'polnem številu, ker je potrebno, da se kaj pomenimo o bodočem del j v našem gi o^nju, in pred nami je tudi koncert. Ukrepati bo treba tudi o U'm, kajti na koncertu bomo morali vsi pomagati.	Tajnik.
Pomoč jugoslovanskim vojnim ujetnikom
JIC poroča v dopisu z dna 23. februarja sledeče:
United Jugoslav Relief Fund ki deluje kakor znano pod pokroviteljstvom društva American Friends of Jugoslavija, je že ukrenil vse potrebno za vkrcanje in odhod v taborišča jugoslovanskih vojnih ujetnikov, živežnih in zdravilnih pošiljk v vrednosti prvega četrt milijona dolarjev.
Zdravilne pošiljke, katere bo t^di razdelil Mednarodni rdeči križ, ,so namenjene bolnicam in klinikam na ozemlju Jugoslavije, in sicer v prvi vrsti otrokom.
Prva dobava obsega 50,000 živežnih zavojev za invalide m 2.800 posebnih zdravniških in sanitetnih zavojev. Pošiljke za invalide so namenjene onim ujetnikom, katerih zdravje je Oslabelo radi nezadostne prehrane ali pomanjkanja zdravniške nege.
Zdravniški zaboji vsebujejo dovolj materijala za približno 100 mož na mesec. Njih vsebina predstavlja približno tako zalogo zdravi^ itd., kakor dobro Ovskrbovtnn domača rodbinska lekarna. ^
G. Watson je izjavil, da se
SILO ZA OCNJILO
Pred poroto je zaspal eden izmed porotnikov. Branilec reče predsedniku:
"Oprostite, gospod predsednik, .bom pa počakal, da se go-jpod porotnik naspi." Toda sodnik ga zafrkne: "Morebiti pa on Čaka. da se bo zbudil, kadar boiste vi končali!"
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK
nova knjiiica, s poljudnimi navodili kako postati AMERIŠKI DRŽAVLJAN.
Polog vprašanj, ki jih navadno sodniki stavijo pri izpitu za državljanstvo, vsebuje knjižica i" v II. dolu nekaj važnih letnic ir. zgodovine Ze-dinjejiih držav, v III. delu pod naslovom RAZNO, pa Proglas neodvisnosti, Ustavo eZdinjenih drŽav, Lincol-nov govor v <iettysburgu, Predsedniki edin jenih držav in Poedinc d lik ve.
Cena knjižici je umo 50 centov ■ pcitnino vred.
Naročila sprejema:
Knjigarna Proletarca
2301 SO. LAWNDALE AVE., CHICAGO, ILL.
POSLIKAJTE
vsako nedeljo prvo in naj-sta/eišo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. ao 10. ure dopoldne, postajo WGES, 1360 ki!ocycleb. Vodi jo George Marchan
»♦♦♦♦»»♦ »»»»»t*»*»*
,	PRISTOPAJTE K
; SLOVENSKI NARODNI < | PODPORNI JEDNOTI
I NAROČITE SI DNEVNIK
jHPltOSVETA":!
» Stane s« celo leto $6.00, |	pol leta $3.00
| Ustanavljajte nova druStva. -»
►	De«et ¿Iftnof(ic) je treba za I ) novo drufttvo. Naslov za list in
>	za tajništvo je:
| 2657 S. Lawndale Ave. •> CHICAGO, ILL.
■M»»»»	»»+♦♦»♦»»*♦
Delo dobite
v lumber yardu pri
Turner Manufacturing Co. 2309 1 KEELER AVE.
Stalna služba in obilo nadurnega dela.
Nobene Mnrostne omejenosti, fikufcnje nepotrebne. Zglatite te takoj 1
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN and SUfcGEON 3724 West 26th Mreet
Tel. Crawford 2212
OFPIOE HOURS:
1:30 to 4 P. M.
(Except Wed. and Sun.) 6:30 to 6:30 P. M.
(Except Wed., Sat. and Sun.)
R<>*. 2219 So. Ridgcway Ave. Tel. Crawford 8440 If no answer — Call
Aa*tia S700 ——————•*—
BARETINCIC & SON!
POGREBNI ZAVOD
Tel. 20-361
424 Broad Street JOHNSTOWN, PA.
►♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»»♦i
A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers
OFFICIAL ORGAN OF J. S. F, And Its Educational Bureau
PROLETAREC
EDUCATION
ORGANIZATION CO-OPERATIVE
COMMONWEALTH
NO. 1852.
Pubh.h.d Weekly el 2301 So. Lawndale Awe.
CHICAGO, ILL., March 10, 1943.
VOL. XXXVIII.
The Farm and Famine Problem
We have in mind keeping the aijove heading in type for future use, • lor the farmer, like the poor, ia with us a I way». ■
And always it it» that the farmer in a "problem." In normal times i he produces too much—by which we mean mote than the world can use without depressing prices and farmers' living standards. Just now times are not normal; the world is at war; demands for food sre increasing; help for the farmer is vanishing as experienced farm workers ate seeking higher wages elsewhere or being taken to war.
In normal times the farmer is forced to limit its production and his crops are plowed under. In war times the farmer's customers are obliged to limit their purchases and appetities are plowed under.
An so it has come about that the same voices which once urged crop limitations arc now heard appealing for bumper crops, and the voices that begged the people to "eat an extra slice of bread each meal" and "buy an apple" are telling the consumer about the virtues of low-grade diets.
We sympathize with the farmer. He is not only a worker; he is basic to all labor and basic to the war itself. Without him there would be no industry, no war, no human race. And so we offer our remedy for his "problem ' with all due respect, but with all the firmness we can muster.
What the farm problem needs is thorough socialization. There ia no reason why an industry so important to all of humanity should be under private management. There is no reason why those who work in that industry should toil long hours for short pay while the people they feed work shorter hours for higher pay. There is no reason why farmers should be the victims of adverse weather conditions over which they have no control.
There is no reason for any of these "problems"—-except that the farmer is—and Still inisists upon remaining—an individualist within an individualistic economy.
Russian farmers don't have the problems that vex ami ruin American farmer«. For in Russia the Soviets have socialized agriculture. There food is grown collectively, distributed colllectively and reverses are shared collectively.
We don't expect many farmers to a«k for the Russian system of collectivism. Yet, if they will only take the trouble to analyze what ia taking place they will see that, in spite of everything, they ARE being collectivized.
So far as government control is concerned, we expect the process to be accelerated about this time, because the farm "problem" has reached a point where the entire world, including our own nation, appears headiai. toward famine. In the days and years following the war it may be that the need to feed the world will end the farmer's doubtful independence. In tht> tnd he will be socialized; in the hard way of class regimentation unles h< and his city brothers set about the business of making democratic Socialisn the way of life.—The Reading Labor Advocate.
THE MARCH OF LABOR
CAN PRESS LIE WITH IMPUNITY?
The End Of A Smear
Question I« Involved ia Libel Sait Gr wiag Out of Pablication af Falsehood About Union M«e
Does "flee(Km of the press" give
Don't think that the phony press is through with the NMU as a target tor disruptive attacks. Don't think, either, that the Pattcrson-Heai st-Mc 'tormick-Scripps-Howard Axis is going to slither back into its sewer and count its bruises.	\
.. . 4 .. u. . , . Just think over what It took to wipe out the Guadalcanal smear...
¡rr - »■* ••th*,inwt
That questiouis involved In a libel | aKI. rln	th. Rail™,. Brotherhoods recognized this attack
suit brought against the Associated Pre*'» and William Randolph Hearst
lfm 6«6Kt aoffci to* moTEcnoM cm
WOUtt* ON -a* JOB iS OMANIUO LABOR. Mftv TMC *OU toy A UNtON-MAOC. «MAT
Ht LP mu P«OOAM. <tfOU CAN Bt CERTAIN T>4« HAT too BUY is UNION-MADE w
t« SWtATBAMD
rr BEARS THIS LABBU JMt
m
■ i i'i~L|
1933-1943
by the National Maritime Union, which asks $1,000,000 from each defendant for publishing a cock-and-bull story that members of the union ie used to unUSsd a ahip at Guadalcanal on SrfUday and forced ailing narines to do the work.
Similar suits are to be filed against the Akron "Beacon-Journal," which originated the shinder, and the Chicago "Tribune," which reprinted it with embellishments.
The Associated Press, the com-complaint charges, picked up the «tory and broadcast it without verifying its authenticity.
Subsequently the yarn was declared to be without a scintilla of »asis by army, navy and marint officials who served st Guadalcanal at the time the incident whs alleged to have occurred.
It was also branded baseless on by a sub-committee of the House Xaval Affairs Committee, which investigated the episode. The committee denounced newspapers for playing up so "grave and incriminating a charge in time of war," without checking the facts.
iiow not to tell a lie about a fighting trade union.
AFL, CIO and the Railroad Brotherhoods recognized i»g inst the NMU as an attack on the war effort of all American workers. This at talk was in perfect line with the pro-Hitler policy to smash America's confidence in her production front if the Axis was taking a shellacking cn the battlefronts.	*
So it became necessary for us^o point out, in every way possible, that this attack was all part of the general "inner front" offensive launched againts the American people by elemenU in Congress. It was part of the «•niping against progressive legislation creeping into the actions of various state legislatures. It was a definite part of the drive to slow down the nation's war effort and throw one of our most important war industries out of gear.—Pilot, NMU.
East and West in India
Today Franklin Roosevelt has been President of the United States 10 years. Nobody can mark the date without hearing again the inspired word* t# his first inaugural address, which stilled the panic in millions of Ameri-<•''1 minds and summoned a divided nation to the attack upon economic chaoa. A renewal of that inspiration is the country's greatest need in thia hour.
In 10 years of leadership the President has pursuad many policies, tome strong, some weak, some mutually contradictory; b»* grappled with mar.y problems, and solved only part of them; has faced and vanquished many foes, used and discarded many friends. But through the infinite variety of the years there has run a strong, hard thread of continuity. 1 he common denominated underlying them all ha* been a powerful devotion to the welfare of the people as a whole, coupled with "an unshakable faith in the people's power to conquer the forces of a disintegrating world.
The fasting leader of the Hindus pitted against the rigidity of Britis) might present to liberal and humane Americans an appalling problem Logical arguments for either side in the struggle can easily be constructed
Tlut any man who accept« either set of premises and follows thorugh t< The President was elected three times because, while wholly satisfying no a conclusion will feel unsatisfied with his position.	interest, he represented every one.
Mohandas Gandhi and the Marquess of Linthligow are worlds apari	The spirit of Franklin Roosevelt's attack on an economic crisis of
in their approach lo life'« problems. But they are alike in the main point j unprecedented magnitude was the spirit of the common man. It rested of their character. Both are unyielding, rigid, fixed. Each one believes un on a conviction that men can dominate circumstance; that the general conditionally in his way of life and the validity of his cause. Unspcakabh | welfare can be saved from the corroding forces which attack it without tragedy may result from the conflict between this resistless forces and th'* . loss of essential human rights; that the individual's interest c?n be secured immovable obstacle.	through securing the collective interest, without sacrificing human dig
In such a battle it is the wiser and stronger who gives way. The Britis.i nity in totalitarian slavery. And for this, some narrow minds called Frank-and the United Nations can attest their confidence in their own cause an I Hn Roosevelt dictator! The common man knew better.
prove their rwral right to world leadership by making the first move. The	We profoundly need now. as we needed It) years ago. the faith thit ¡of the USA-CIO.
British newspapers, including the Manchester Guardian, have already ! men CAN build the world of their heart's desire. That we mqst win total ' Point two: We hope you will for-asked the British Raj to act.	,
SO THAT ALL MAY READ
The financial leport of the United Steclworkers of America speaks for itself, but there are a few points which perhaps need comment.
One of the favorite devices of anti-union groups is to seek personal publicity by shouting for financial reports of labor unions, all the while deliberately concealing the fact that scores of unions make public reports.
This audit of the United Steel-workers waa made try an "outside" accounting firm — Main and Company. Their reputation cannot be questioned. Further,« the report has been given the aridest possible publicity, having gone to newspapers, wire services, magazines and periodicals of all kinds; to every member of Congress; to Cabinet oficcrs; to Govcrnom; to state legislatures. And, of course, to every local union
BRITISH LUKEWARM TOWARD REFORM
Britain's conservative government endeavors to dodge the Beveiidg» «ocial secuiity program, which has gained great popularity among the people.
Compelled to face the issue, the government accepted the report "in principle," but ita pronouncement was so evasive that tho Libor Party protested. On a division, 119 members backed Labor's position—the largest \ote ever cast against the Churchill government on an important question.
Thoae member» of the Labor Party who hold outstanding government posts, including Herbert Morrison and Major Clement Attlee, broke with iheh- party, arguing that the government should not be cmbirrassed by Icinands for immediate action.
Now these gentlemen find themselves in an extremely precarious position. They may be forced to quit the government or their party. However, the important thing is that the Tories of England, like the Tories of the United States, are making it manifest they are not giving serious consideration to social reforms, either during the war or after. As even the London "Times" admits, from the Conservative point of view, "action ia only vaguely desirable, may be postponed for years or may even be deferred altogether.".
In a nutshell, if we are to have social reform after the war, the workers must use their ballots to force action, and they will get precious little l.elp from the privileged classes.—Labor.
How Germans Could Still Hope To Win The War
"The Russian offensive is remarkable," 0rttes a friend from an army camp. "I think the Germans are going all the way to the border, claim to be defending Europe against bolshcvism, wait for Rickenbecker to be elected President, and hope to win the war that way." We arc glad that the War Department has diaowncd Captain Ricke»backer's attacks on labor. The hero himself showed signs, briefly, of thinking he might have gone too far; last week he said that when he denounced workers for absenteeism he meant both management and labor! But he has not changed his blind-spots, and his latent speech was a boring, blatant repetition of all his other effusions. For the record, he is an old-fashioned reactionary who hates unions und the New Deal; he is also a big employer. That is why, incidentally* he liaa been doubly a hero to the valeta of big business—the labor-baiters high ami low. He pretends, in attacking labor, to speak in the interest of "our boys." But the standards he would break down will be "our boys" best protection against exploitation when thtf war ends and the labor market is overstocked, to the benefit of employers. The Captain may have
■victory in the world's greatest war is obvious; but the victory will be give a bit of retrospect. A few years boon k voro m h p-cifir H(lvi.ntlir<1 hllt .u^	, , .
The government of the Upited States is under obligation to prove to empty unless we follow it with a bold attack upon the underlying causes ! ago it was said that "steel could * ^than tha whenheu^^
thU I9.,?" ^™tional -ffair. A tragedyjn India of war. The problem is fundamentally the same, if on an appallingly larger | never be agnized." Take a look at ^^^^ Z ibTa^ te w^l^
would involve us and all our Allies. We have every right to speak. Washing ton has every right to speak. With full realization of all of the military interests involved and with a deep sympathy for the people of India, we demand that a humane and democratic solution of basic problems be found. The first move would necessarily be the liberation of the Indian Congrer leaders. The next would be frank negotations which would throw vespons ibility for solutions on the shoulders of the Indians themselves. It fs surely the consensus of all intelligent Americans that the President should use his great influence in this direction.—The New Leader.
scale, as that we faced in 1933; to secure the individual interest by securing I the membership figure! the interest of all; to conquer the forces of disintegration, and, in conquering, to build a new world which will not see them rage again.
May the deep and abiding confidence which this people holds in Kranklin Roosevelt give him strength to lead us in the new cause.—The Chicago Sun.
"JOE" STALIN SUPPLIES, THE ANSWER
What is the explanation of the ! amazing "comeback" of Russia's j armed forces? Badly beaten in the summer of 1941, they recovered • much of the lost ground in the bitter ( winter of 1941-42. Again mercilous- ' ly battered by the Nazis in the summer of 1942, they have been performing miracles «11 through this winter. Many "experts" have endeavored to solve the enigma, but their solutions have not been satisfying. Stalin who should know more about it than anyoi else gave his version in his message commemorating the twenty-fifth anniversary of the "Red" army.
"The German strategy is defective," he declared, "since, as a general rule, it under-estimates the enemy's strength and over-estimates its own strength.
"They apply their tactics in accordance with textbooks, endeavoring to fit events at the front into paragraphs of their regulations. The Germans are accurate and exact in their operations when the situstion allows the requirement of their regulations to be carried out. This is where their strength lies.
"The Germans become helpless when the situation gets complicated ard does not 'correspond" with this or that paragraph in tber regulations, but requires adoption of a decision not provided ttk in the regulations.
"It is here their main weakness lies. These are the causea that determined the defeat of the German troops and the successes of the 'Red' army in the last three months."
The dyed-in-the-wool militarist is always at a disadvantage when his opponent refuses to fight "according to the rules," Recall what Napoleon,
AdtifeTij
with hia ragged, half-starved army, did to his opponents in his Italian campaign, and how "Hickory" Jackson wiped out the finest British regulars at New Orleans ;n the War of 1812!—Labor.
IH THE WIND	iHe th<? °f the Nasi
(From The Natioa)	^arge.
Representative Hugh D. Scott, Jr., i JT"m	that,
of Pennsylvania, contributed this ^ ^^ TCBttBfB U thought to the celebration of Lin- ^	has 1°"* on rec0,d M "of
coin's Birthday in Philadelphia: "It»th' °p,ni°n that the *rowinS
tt

BENEDICT ARNOLDS
On Washington's Birthday, our President said:
"When kind histor* books tell us of Benedict Arnold they omit dozens of other Americans, who, beyond pre-adventure of doubt, were also guilty of treason . ..
"There are Americans whose words and writings are trumpeted by our enemies to persuade the disintegrating people of Germany and Italy and their captives that America Is disunited — that America will be
might be just as well if the war doesn't end too soon. For if it does, it will mean tfiat Russia will occupy most of Europe, particularly the capitals of Vienna and Berlin . . , The American people are sore at New Deal nonsense. They are tired of fools in high places. It is time for the Republicans to take over. We are of the best stock . . . and represent the real grit, brains, nn.l backbone of America."
sittart' mentality, as expressed in some recent speeches by British national leaders, is to be deplored because ita effect is to strengthen the Nazi grip upon the German workers and so lengthen the war."
Quid pro quo: During the recent debatq on the Dies committee Hamilton Fish read to the House a telegram from William Green, president of the American Federation of Labor, urging the committee's continu-
But Stalin, it now appears, is not I ati°n' A WtM*k ,MtH Mr' Fi*h paid off
by denuoncing the Hobs "anti-racket-
eering bill" ¡ as a "gratuitous affront" to organized hbor, which he pointed out had kept its no-strike pledge to the extent of 99.7 per cent.
a Communist after all. Thomas F. Woodlock. associate editor of the Wall Street Journal, writes in the magazine America. "There is no evidence that Stalin is much more in-
Point three: The item covering expenses of "rank and file" members to conferences. That simply means the membership is called in and consulted and kept abreast of Union matters all the time.
Maybe this 60-page book will not be listed in the Book of the Month Club, but we feel it makes pretty good reading.—Steel Labor.
berths while the men in the services take all the chances. The fact is that irom Dei ember 7, 1941, to November 15, 1942, 44,500 men were killed in the foxholes of industry as against 5,694 in the armed forces.—The Nation.
0WI SURVEY SPIKES HALF OF PUBLISHERS 'GOSSIP' ABOUT ARMY IN PROFITEER RANKS
Ckargee of Draakeaaee« Kmà And Mieeeadaet Held Beeele.*, Tribute te SoMiere
Speaking of profiteering — as who isn't?—the public was n*minded ,, , . —,	,	^ , this week that newspaper publishers
JMrjatrr-cs r ,,o,h be,n -,ow to improv" th°
bahared army" in its hiatery	' *h,nin* hour"
Tbe Office of War Information	The Aw^kan Newspaper Publish-
draw that conclusion from a nation-	el * Association reported that more
wide survey of army camps, prompt*	than half the newspapers of the
ad by widespresd "gossip" about the	country are now charging 6 cents a
conduct of soldier*.	Cf^y, representing an incresae of
Reports of intoxication and mis-	}ibout 4if) per cent.
conduct sre bsaelcss. tha report said.	, . ... .
and added-	excuse given if higher pub-
. . 4	. . , r "The American aoldier behavat 'ication co"U but il iinore8 ** facl
Nazi press has begun to rave against w#n ^^ we„ and {n ^ far.flun|r that 48 per cent of the papers arc
mounting unrest and desertions ^^ of the worfd h# f^^ : «till selling at 2 and 3 cents, among this giant foreign Labor wall Ha is intelligent, hs is abls and	.
army.	ha Is a hsrd worker. Hs is serious of
Das Schwarze Korps, organ of the purpose because he fully understands the gravity of the war."
They thst know God will be humble; they that know themselves can-
Hitler Has Six Million Slave Workers on Job
Hitler has more than six million foreign workers to slave for him in .Nazi mills, mines and fields.
Here is * potentially high explosive force. Particularly because of defeats on the Russian front, the
EXCUSE FOR MURDER
guilty of faithlessness in this wirjterested in Communist ideology than and will thus enable the Axis powers he is In any other ideology." to control the earth."	The Lindbergh Witnesses, t spirit-
President Roosevelt should begin uslist orgsnization of Lindbergh ad-
Storm Troopers, complained; "The ether has no frontier, and fortified wslls ."»TYinot be built agsinst radio
waves. Millions of foreiensrs are at j not be	Flavel.
present distributed all over Ger-
many. You can subject these foreign- RENT CONTROL
to name names.—U. E. News.
nu
RAILS' 1942 PROFITS LARGEST IN HISTORY
Alas est a Billion Dollar, Rap.
preeeats Velvet After Paylag
Higher Tea a«
In spite Of higher taxes, railroads made mo.c money in 1942 than in sfiy other year of their history.
That was indicated by estimates made by the Bureau of Transport Economies and Statistics of tha Interstate Cemmsres Commission.
Profits won't pass the billion-dollar mark, as previously forecast, but they will corns close, probably around 1950,000,000. the bursa« stated This, roughly, is $50,000.000 better thsn the lush year of 192#.
Tha year's freight revenue is eati* mated at $5.895.000.000 an hi craase over 1941 of mors than s billion dollars, and paasenger revenue at $1,050.000,000, an tn' erase of mors than 100 per cant
a
mires, objects to Paul McNutt classification of mediums and ushers as* non eaaential workers. "Ushers," it says, "form a very essential part of every church service snd are made up of judges, lawyers, and substantial business men ... One of the stsunch-cst friends mediums ever t.ad Is Mr. MiNutts own chief. Franklin D. Roosevelt."
Want ad in the Boulder, Colorado, Daily Camera: "School Board election, May ?. W. F. Luhnow. editor, will purchase 500-word essay. Sub-ject: The protection of our children from bastard Americans through the ousting of sllen ideologists snd their dupes fPom the supervision of Amer* lean education." Mr. Luhnow is not thf sditlfli of the Camer*. >
Norwegian underground sources report ihat the annual apprentice festival of the Oslo Handicraft Society. whkh ured to attract about 400 people, attracted only one this
t
Dsy after day important war production plants in occupisd Europe are destroyed by explosions, by Are. "Spontaneous combustion," say ths workers with their tongues in their cheeks. The Naals know better. They rave and shoot mors hostages; send mora prisoners to work camps. The destruc
era to rigid discipline, but you csn-not diaciplins their thought.'
A truly American sentiment recognises the dignity of labor and the fact that honor lies in honest toil.— Glover Cleveland.
lion ruins even the people's rhanc* to earn food from their military ansa ten. They are faced with starvation—but. th<> demolition con-tinues.
Be thankful yfa may work peacefully at your task and put your earnings into United States War Bonds and Stamps.
Wtt 741C	v. f.
SEVENTH
ANNIVERSARY
DANCE
The Slovene Caatsr Seeial Clab Invite« both the yaaag aad eld folks te attend Its Seveath Anniversary Daaea ea Saturday evening, April 24th. 1B4S.
This affair will tafca place ,at the Masonic Tempi* 23*0 AMtb Millard Aveaaet CVic«|». IM,
TkS dance mesitf* <411 bp far-nished by the wall kaewn Omer-sa-Cradlehek Orchestra.	' ^
Tickets are new ea sale aad tha adailssiea prise is only 2Se.
The attorney for the asaassln of Leon Trotsky in Mexico reached nea levels of something or other in his vlofonse of his client's act.
The Uillor determined to murder Trotsky because he'was disappointed A landlord's lobby is working in th«t Lenin's former right hand man Washington to modify rent control turned out to be "not the up-and prevent its extension. But the 'teht leader... he had believed hihi record does not show the hardships to be'" "Why." the defense attorney claimed by this lobby.	exclanred, "he did not even show
An OPA study in I I war centers sny interest in the growth of Trot-rsvesls that landlords' net incomes skyism in the United States."—The were actuslly 14«^ higher under rent CaU. control thsn for either of the two
preceding years—due largely to lack HOTEL GUESTS MUST of vacancies.	Wi_ . ;_
YIELD RATION BOOKS
The situstion was made s little more complicsted for trsvclen by
Net incomes of owners of smsll residential buildings jumped ss much as 27'* for the ssme period.
OPA clsims rent control saved regulations issued this ii*ek by the tenants one billion dollars in 1942. OPA. After March 1 they will have Rent control is good for tenants and | to ear,y their ration books. Persons
deean't hurt Isndlotds. So let's make it stick and have more of it. — The CIO News.
Populotion Grows
OTTAWA, Can., Feb. 24.—Birtha increased hy 15 per cent and marriages by 2 per cent in Canada dur-ing December, against December. 1941, fugures. Deaths were redi by one* ha If per cent.
who live tn hotels for seven dsys or more at a time and who est eight or more meals there s week will hsve to turn over s portion of their coupons to the management.
The purpose, of courss, ia te prevent thoae who est sway from home from getting twice their share of scarce foods.
Give thanks for your couutry In buy,», W„