UPRAVA IN ARHIV OBČINE SORA (1911—1933) I. Razvoj cbčine in njenega arhiva a) Upravna zgodovinaobčine Občino Sora so po nasvetu deželnega zbora Vojvodine Kranjske ustanovili s cesarjevim ukazom z dne 5. februarja 1911 iz davčnih občin Drage in Sore, iz ločenih ob tej priložnosti iz upravne ob čine Medvode. Nova občina je obsegala vasi: Pungert, Gosteče, Draga, Sora, Dol.' Priprave za ustanovitev nove občine so se začele že prej.^ Devetindvajsetega maja 1906 je poročevalec dr. Ivan Tav čar v imenu deželnega zbora poročal v deželnem zboru o namenu ustanovitve nove občine. Dobesedno se poročilo glasi: »Visoki deželni zbor! V okolišu kraj ne občine Medvode se nahajajoči davčni občini Draga in Sora sta bili z ukazom namestništva z dne 15. februarja 1867, dež, zak. št. 8, oziroma z razglasom c, kr. predsedstva deželnega nadsodišča v Gradcu z dne 16. februarja 1867, dež. zak. št. 9, izločeni iz politič nega okraja in sodnega okoliša Ljublja ne ter združeni s političnim okrajem kranjskim oziroma z okrajnosodnim okolišem škofjeloškim. Vzlic temu pa sta navedeni dve davčni občini tudi še nadalje ostali pri krajni občini Medvode, vsled česar je nastala nepravilnost, da pripada omenjena kraj- na občina sedaj dvema različnima sod nima okolišema. Da se ta nepravilnost odstrani, kar bi bilo želeti v vsakem oziru, more se to doseči na tri načine. To nezakonito razmerje se torej da od praviti s tem, da se davčni občini Draga in Sora izločita iz sodnega okoliša škofjeloškega ter spojita s sosednim okolišem ljubljanskim Ker pa je okrajno sodišče Ljubljana v primeri s Škofjo LokO' od navedenih dveh občin bolj oddaljeno, bila bi ta eventualiteta prebivalstvu prej na škodo nego na korist. Vrh tega pa se je tudi nadsodišče v Gradcu izreklo zoper takš no izločitev. Drugič se je mislilo na to, da se obe davčni občini združita s kako krajno ob čino političnega okraja kranjskega; toda poizvedbe so pokazale, da bi tudi ta spo jitev ne bila umestna. Krajni občini Zminec in Staraloka, ki bi edini v tem oziru prišli v poštev, sta od vasi davčnih občin Draga in Sora zelo oddaljeni. Preostajal je torej le še tretji način re šitve tega vprašanja, namreč ustanovitev navedenih dveh davčnih občin kot sa mostojna krajna občina političnega okra ja kranjskega. S to rešitvijo je bilo še najbolj ustreženo tudi željam ondotnega prebivalstva. Katastralni občini Draga in Sora šte jeta 545 prebivalcev in imata 2568 K 19 h predpisanega davka. Vsekako se bo nova občina morala bo riti z vsemi onimi težkočami, ki prav po gosto nastajajo v majhnih občinah, ven dar pa se ne more kar naravnost trditi, da ne bo mogla životariti. Iz druge strani pa bo krajna občina Medvode po izločitvi novo ustanovljene občine še vedno imela 12957 K predpisa nega davka in bo še spadala med večje in močnejše občine naše dežele. Občinski odbor v Medvodah je soglas no pritrdil ustanovitvi nove občine. Tudi delitev občinskega imetja se namerava izvršiti po načrtu, s katerim so bili za dovoljni vsi udeleženci.« Sledijo formalne sklepne fraze poro čila, datum 29. maja 1906 in podpis de želnega glavarja Otona pl. Detela in po ročevalca dr. Ivana Tavčarja. Postopek je trajal do leta 1911. V letu 1912 so novo občino izločili iz političnega okraja Ljubljane in jo pri ključili političnemu okraju Kranj .^ V davčnem pogledu so jo istega leta pri ključili Skofji Loki* prav tako so jo izločili iz zdravstvenega okrožja St. Vid 271 in jo dodali zdravstvenemu okrožju Skofja Lx>ka.^ Sedež občine je bil vsaj v začetku tridesetih let pri Pečniku na Gostečem. Samostojnost je uživala občina Sora do leta 1933. Kolikor je razvidno iz sej občinskega odbora Sora, so prvič in zad njič razpravljali o komasaciji občine So ra z drugo občino na proračunski seji dne 31. XII. 1932.6 Po daljši debati je odbor sklenil, da bodo predložili žu panstvu podpise ljudstva, ki naj po njih mnenju odločajo o zadevi. Občino so pri ključili občini Zminec.'' Pripojitve v Sori prav gotovo niso želeli, kar se vidi iz poznejših dokumentov. Kot je razvidno, se zakon o komasa ciji ni posebno obnesel, zakaj banska uprava je s posebno okrožnico" II. No. 21493/35 z dne 16. 8. 1935 na splošno hotela rešiti sporne zadeve. Sreska iz postava v Skofji Loki je razlago te okrož nice poslala tudi občini Zminec. kjer so bili bivši sorski občani separatistično na- strojeni.' Iz okrožnice je razvidno, da o pripadnosti k neki občini lahko odlo čajo volilci s pismenimi vlogami. Bivši sorski veljaki so ta akt izrabili in hoteli uresničiti odcepitev. Niso se pa potego vali za samostojno občino, ampak za pri ključitev k občini Stara Loka. Spisi o odcepitvi so toliko narasli, da so jih poz neje na občini Zminec dali v poseben ovoj in jih vodil pod eno številko.^" Banski upravi v Ljubljano so iz Sore poslali naslednjo peticijo :•» »Na pri loženi vlogi podpisani volilni upravačen- ci bivše samostojne občine Sora — zdaj dodeljeni k občini Zminec — prosijo, da jih naslov blagovoli priključiti občini Stara Loka v srezu Kranj. Svojo prošnjo opirajo na naslednje razloge: Za občino Zminec se v vlogi ni podpi sal niti eden, kar kaže, da je 100 "/o, tj. vsi, proti nasilni priključitvi k omenjeni občini. Enak rezultat plebiscita Je bil v vlogi, ki so ga pred komasacijo občin poslali naslovu, da bi se naj prejšnja mala občina Sora raztegnila na ves šol ski okoliš Sora; in prav tako 100"/o vlo ga, da bi se prejšnja občina Sora pri ključila občini Medvode, s katero je biLa do leta 1910 združena. Nobena teh vlog ni bila rešena. Ker jih zdaj ni mogoče obnoviti, ker obojna predloga segata prek meje sre- skega načelstva, prosijo, da se ugodno reši pričujoča vloga za priključitev ob čini Stara Loka, za katero se je prijavilo 77 o/o upravičencev. Izjemo delajo od grudorodnih le seda nji postavljeni in neizvoljeni odborniki, od delavskega sloja pa oni, ki so še ved no mnenja, da bi se še vedno lahko pri družili občini Medvode, kjer imajo v pa pirnici svojo zaposlitev in zaslužek. Sora 27. oktobra 1935 Lušina Svoljšak Andrej.« Dodan je seznam podpisnikov, ki je štel 121 podpisov od vsega 134 volilnih upravičencev. Gašper Pečnik z Gosteč, član občinske uprave Zminec, je dobil pooblastilo ob činske uprave Zminec," da preveri pravilnost podpisov. Pečnik je poročal občini, občina sreski izpostavi, ta pa na prej na bansko upravo, da so nekateri podpisi ponarejeni, nekateri dvomljivi, nekaj jih je podpisalo v nevednosti, eden celo na pritisk .. . Odstotek pristnih podpisov je glede na število volilnih upravičencev tako padel, da niso imeli več večine.*" Vodja sreske izpostave je ves spis poslal na bansko upravo. Do dal je tudi svoje mnenje o škodljivosti odcepitve Sore od Zminca, saj si je Zmi nec s priključitvijo Sore precej opomo gel. Ko so čakali na rešitev spora, se je še enkrat zaostrilo vprašanje podpisov. Franc Lušina, posestnik z Gosteč, je pri javil banski upravi in vodji sreske iz postave, da tajnik občine Zminec ovira poslovanje s tem, da ugotavlja, ali so podpisi na svojčas predloženi vlogi prist ni. Podpisnike je baje vabil v občinsko pisarno in jih zasliševal. Lušina je pred lagal, naj se postopek pospeši. Uprava občine Zminec je Lušinove navedbe de- mantirala kot neresnične.'" Nadaljevanje postopka iz spisov ni razvidno, ostalo je pač pri starem. Iz tega spora pa je med vrsticami razvidno, da zadeva ni bila ta ko preprosta, saj je bilo občini Zminec do tega, da obdrži priključeno občino Soro. b) Nastanek arhiva Originalni dokument, ki nam veliko pove tudi o arhivu ol>čine Sora, je Izkaz imovine (inventar) za leto 1931, ko je občina še obstajala," Poleg inventar ja samega našteva tudi arhivsko gradivo. Pri premičnem premoženju po vrsti na števa (spuščajoč inventar): Vložni zapis nik (tri). Blagajniški dne\'nik občinskega zaklada, Blagajniški dnevnik ubožnega zaklada. Inventar — knjiga, Zapisnik odborovih sej (dva). Mape za akte (tri), Zapisnik za domovnice, Zapisnik o pas jih taksah. Zapisnik o delavskih in po- selskih knjižicah. Zapisnik o licencah, Zapisnik ubožnih spričeval. Kazenski za- 272 pisnik, Uradna knjiga posredovalnega urada (dve), Občinska mapa k. o. Dra ga, Občinska mapa k. o. Sora, Imenik posestnikov, Občinska matrica, Seznam občanov, ki bivajo izrv'en občine, Zapisnik živinskih potnih listov. Volilni material. Razen tega našteva še razne zakonike in druge normalije v obliki knjdg. Katere arhivske dokumente je dedova la občina Zminec od bivše občine Sora, je razvidno iz zminškega občinskega in ventarja za leto 1933.'- Pod C pri pre mičninah našteva občinske mape d. o. Sora in Draga. Med poslovnimi knji gami: Domovinstvo Sora. Občinska ma trica Sora, Zapisnik o izdanih delavskih in poselskih knjižicah bivše občine Sora, Zapisnik o domovinskih listih bivše ob čine Sora, Zapisnik o ženitovanjskih gla silih občine Sora, Ljudsko štetje 1931 Sora, Proračuni bivše upravne občine Sora od leta 1912—1933, Obračuni bivše upravne občine Sora od leta 1929—1931, Blagajniški dnevnik bivše občine Sora od 3/1. 1921 do 8/8. 1932, Blagajniški dnev nik ubožnega zaklada bivše občine Sora, Odobren obračun bivše občine Sora za leta 1932, 1933 in 3/12. 1934. Za čas od konca leta 1933 in v letu 1934. ko je bila občina v likvidaciji, so začeli voditi sorske zadeve v Zmincu, a so jih še vedno evidentirali ločeno od Zminca, čeprav so spisi imeli zminško štampiljko in podpis. Gre predvsem za računske knjige, ki so jim dali napis ••bivša občina Sora«. II. Poročilo o fondu in o sedanji ure ditvi a) Prejšnji arhivski popisi gradiva Gradivo občine Sora je bilo prevzeto v arhiv skupaj s predvojnim občinskim gradivom občine Škof ja Loka septembra leta 1955, ko so ga prepeljali s podstrehe starega župnišča. Gradivo je odstopil pravni naslednik predvojne občine. Ljud ski odbor mestne občine (LOMO). V stari akcesijski knjigi J6 gradivo vpisano pod št. 147 — Občinski arhiv Škofje Loke (pred 1945). Iz popisa arhivarke Doroteje Gorišek o občini Skofja Loka; kazalo vsebine D — Občinski arhiv Sore, je raz viden naslednji material: 1) 1926 Zapis nik odborovih sej, 2) Seznam občinsldh potov v okolici Sore; Draga—Dol—Sora, 3) Načrt stanovanjske hiše G. Carman, Sora, 4) 1912—1914 vložni zapisnik, 5) 1917—1922 vložni zapisnik, 6) 1922-1933 vložni zapisnik. Iz popisa v Vodniku po arhivih Slove nije je razvidno več gradiva:" »Ob čina Sora 1912—1933. Občina je bila ustanovljena na podlagi deželnega za kona z dne 5. 2. 1911 iz davčnih občin Draga in Sora, ki sta bili izločeni iz ob čine Medvode. L. 1933 so občino vklju čili v občino Zminec. Ohranjeni so: za pisniki sej občinskega odbora za 1. 1926 do 1933, seznami občinskih cest in vaških poti. volilni imeniki in glasovnice iz leta 1911. volilni spasi iz 1. 1918. 1919 in 1921 ter delovodniki za 1. 1912 do 1914, 1917 do 1933. — 4 knjige, 3 zvezki ter 1 fasci- kel (0,25 tm); stopnja obdelave 2«. b) Stanje pred ureditvijo in ohranjenost V času, ko je bil sestavljen Vodnik po arhivih Slovenije, je bilo gradivo občine Sora še zloženo v zaboju ali raztreseno v več zabojih. Pri urejanju v letu 1968 pa so bile knjige zložene v omarah, med tem ko je spisovno gradivo ležalo med spisi občine Zminec po posameznih po licah, kamor se je zmešalo potem, ko so ga zložili iz zaboja. Količinsko je gradiva zelo malo ohranjenega, ca. 18 tem. Veči noma je gradivo v obliki knjig, spisov skoraj ni. Od spisovnega gradiva so ohranjene le nekatere domovinske zade ve in nekaj volilnega materiala. Ce pri merjamo stanje današnjega gradiva s prejšnjimi popisi, opazimo, da je bilo prvo »škartiranje gradiva« že ob koma saciji občine. Nekaj gradiva se je izgu bilo po letu 1945, med prenosom v mu zej leta 1955. c) Načela sedanje ureditve Ker ne moremo več rekonstruirati sta rega načina ureditve, kaže, da je najbo lje razvrstiti gradivo po naslednjih toč kah: 1. Zapisniki sej občinskega odbora 1926 do 1933. 2. Delovodniki 1912 do 1933. 3. Proračuni, računi in računske knji ge (tudi tiste računske knjige, ki so jih v Zmincu vodili pod naslovom »bivša ob čina Sora«) 1933/34. 4. Spisovno gradivo po letih 1915 do 1921. 5. Osebne in vojaške zadeve ter sez nami (1884), 1912 do 1933. Opombe 1. Dež. zak. VII, 7, 19U — 2. Priloge stenografičnim zapisnikom obravnav de želnega zbora Kranjskega, Ljubljana 1909; str. 489, P. 173, 29. maja 1906 — 3. Dež. zak 1912, XII, 23, 156 — 4. Dež. zak. 1912, XX, 41, 222 — 5. Dež. zak. 1912, XX, 42, 223 — 6. Občina Sora, Zapisnik 18 Loški razgledi 273 odborovih sej 1926—1933. t. e. št. 1 — 7. Službeni list, 1933, 73, 883 — 8. Občina Zminec, št. 1854, 1. XII. 1935, sedaj med spisi o odcepitvi občine Sora, št. 1752/35, Občina Zminec t. e. št. 27 — 9. Občina Zminec, št. 1897, 26. VIII. 1935, sedaj med spisi pod št. 1752/35, t. e. št. 27 — 10. Od cepitev Sore od Zminca, št. 1752/35, pas- Siim, Občina Zminec, t. e. št. 27 — 11. Občina Sora, Izkaz imovine (inventar) 1931, t. e. št. 5 — 12. Občina Zminec, Popis imovine (inventar) 1933, t. e. št. 6 — 13. Vodnik po arhivih Slovenije, Ljub ljana 1965, str. 325. France Stukl STATUT MESTNE OBČINE ŠKOFJA LOKA IZ 19O1 v arhivu v Skofji Loki sta shranjena dva izvoda Organizatomega statuta mest ne občine v Skofji Loki. En izvod je ce lo mehko vezan. Oba primerka sta na več mestih prečrtana in popravljena. Razlike med obema izvodoma sem na vedel v oklepaju. Pri policijskih 2iadevah so razlike precejšnje, ker so imeli v tej službi v posameznih obdobjih različne uslužbence po rangu in nazivu. Zato sem dodal tudi Dodatek k opravilniku mestne policijske straže z dvema stražnikoma, v obeh statutih je na koncu razpredel nica tumusov. Leta 1901 je nadstražnik Hostnik, stražnik pa Perko (Perkus, kot so mu rekli v Loki). Leta 1902 postane nadstražnik Kermc, ki se ga starejši Lo- čani še spominjajo. Leta 1904 postane stražnik A. Kralj, Perko pa uradni slu ga, ki je opravljal še gozdno službo. Iz statuta je razvidno, da so si policaji in redarji in sluge med seboj »šli na roke<< — si pomagali. Zanimiv je tudi tržni red, ki še nekoliko spominja na stare cehovske čase. „ es* i , France Stukl Organizatorni statut mastne občine škofjeloške se deli na dva dela: Pravilnik uslužbencev mestne občine v Skofji Lo ki; pravilnik nameščencev mestne občine v Skofji Loki Sprejet je bil na seji občinskega sveta 13. marca 1901 in v javni seji občinskega odbora 26. sušca (mcirca) 1901. I. Pravilnik uslužbencev mestne občine škofjeloške A. Splošni del Mestni uslužbenci, to so pomožne osebe, katere so brez odpovedi proti na gradi ali dnini (mezdi) pri mestu v služ bi ter so podrejeni mestnemu ekonomu m neposredno občinskemu slugu oziroma policijskim stražnikom. Mestni sluga in stražniki jih nadzoru jejo ter gledajo, da z vso vnemo in prid nostjo opravljajo njim določeno službo oziroma delo po svoji najboljši vednosti. Mestni uslužbenci so: a) mestni pometač, cestar; b) mestni prižigalec in C) mestni dninarji (delavci). Pometač in prižigalec dobita mesečno nagrado ter jih namešča župan. Mestne dninarje najema mestni ekonom proti mezdi od dneva, potrdi jim po končanem delu ali navadno vsako soboto račun, katerega mestni blagajničar izplačuje. Mestne delavce v kamnolomu najema, nadzoruje in izplačuje proti dnevnemu plačilu načelnik oziroma blagajničar kamnolomskega odseka. Sploh morajo uslužbenci občino varovati nepotrebnih stroškov in poškodb. Ta pravilnik stopi v veljavo dne 1. aprila 1901. B. Posebni del Opravilnik mestnega pometača, cestarja Mestni cestar pometa in snaži vse uli ce in ceste v notranjem mestu: t. j. ~Glavni trg«, »Lontrg« in nje postran ske ali zvezne ulice od »Fran Josipove- ga« (Kapucinskega mostu) do predmest ja »Karlovec«. v poletnem času snaženje sprehajali šča proti »Vencarjem« do javnega kopa lišča olepševalnega društva, ter poškrop- Ijenje z vodo pred pometanjem mestnih ulic in cest. Cestne mulde in druge odprte kanale in mreže mora iztrebiti. V zimskem ča su se potresejo s peskom ali pepelom ne varni ledeni prehodi, strme poti, javne stopnice in ulice. Smeti in drugi odpadki se spravljajo v zato določen kraj. Opravilnik mestnega prižigalca Mestni prižigalec ima skrb za mestno razsvitljavo v predmestjih, ki nimajo električne razsvetljave, ter se začasno postavlja 5 javnih mestnih svetilk in si cer: 2 Zgornji Karlovec, 1 Spodnji Kar- lovec, 1 Trata in 1 Studenec. Dolžnost ima svetilke snažiti in bri sati, ter vsaki dan napolnjevati s kame nim oljem; stenj pristriči oziroma oče- 274 diti steklo in cilindre, ter svetilke pri žgati. Kameno olje, stenj in stekleni ci lindri se shranjujejo in vredijo na ro- tovžu v za to pripravljenem in določenem prostoru. O luninih in jasnih nočeh se zaradi varčnosti omenjene svetilke ne prižigajo. Obenem pa ima mestni prižigalec skrb ob deže\Tiih dnevih (nalivih) iztrebiti ulične in cestne mulde, odprte kanale in mreže. V zimskem času očedenje, skidanje snega po peš potu na »-Grabnu-« in javne stopnice pod »Peklom«. Opravilnik mestnih delavcev Mestnim dninarjem odloči delo mestni ekonom in sicer: 1. Ostrganje blata po ulicah in cestah v mestnem okrožju. 2. Posipanje cest in ulic v mestnem okrožju. 3. Odvaženje in kidanje snega po uli cah in cestah v mestnem okrožju, na dvorišču in pred mestno hišo, v komuni in pred komuno. 4. Cedenje in popravljanje pri »Fran Josipovem« mostu (Kapucinskem mo stu) peš potov (hodnikov za pešce) in »Lahovega mostu«, (in stopnic) 5. Postavljanje in podiranje mestnih ut ob letnih semnih, dokler so ute v dobrem stanu in to le tedaj, ako štant- nina ni v zakup oddana. 6. Postavljanje in spravljanje lesenega okvira mestnega vodnjaka na »Glavnem trgu«. 7. Ovijanje železnih cevi in podstav pri mestnih vodnjakih s spleteno slamo. 8. Popravila javnih vodnjakov po na vadnih delavcih ali dotičnih rokodelcih (obrtnikih). II. Pravilnik nameščencev mestne občine škofjeloške A. Splošni del Predmet tega pravilnika so določbe o splošnih dolžnostih in pravicali, katere izvirajo iz službenega razmerja med mestnimi (občinskimi) nameščenci ter mestno občino škofjeloško. Za mestne uslužbence je smatrati one osebe, katere je občinski svet za takošne z dekretom stalno namestil, ter so storili mestnemu županu obljubo oziroma so od ck. okrajnega glavarstva (sreskega poglavarja) zapriseženi. Mestni občinski nameščenci so: A. Mesfni občinski tajnik. B. Mestni občinski sluga. C. Mestna policijska straža in sicer a) nadstražnik b) stražnik. (2 straž nika) Posebne dolžnosti in pravice občinskih nameščencev obsežene so v občinskem redu in v posebnih navodilih. O izjemah in spremembah tega pravil nika sme le občinski odbor sklepati in ukrepati in zadošča za to navadna ve čina glasov, vendar se mora sklepanje o takem predmetu dajati vselej na dnev ni red dotične seje občinskega odbora. Ta pravilnik stopi v veljavo dne 1. aprila 1901. B. Posebni del Opravilnik mestnega občinskega tajnika Mestni občinski tajnik opravlja vsa tajniška dela pri mestni občini. Osobito pelje vložni in zglaševalni zapisnik, oskr buje ekspedit, registraturo, vojaške za deve in sploh vse drugo kar spada v tajniško področje. Opravilnik mestnega občinskega sluge Mestni občinski sluga opravlja vsa dela in službo pri mestni občini sploh, oskrbuje odgon, prevzame nastanjenje vojaštva, ter ob enem pomaga mestni policijski straži. Dostavlja strankam uradna pisma in oznanila mestnega županstva in drugih uradov. Pospravlja, snaži, pometa in oskrbi kurjavo v pisarni in dvorani. Pometa vežo, hodnik, stopnice; oskrbi in snaži odgonsko sobo in stranišča; skrbi za iz- praznjenje straniščne greznice, ter ima skrbeti za red in snažnost na dvorišču, v glavni veži in sploh po celem rotovžu. Za spremstvo odgoncev dobiva mestni sluga s posebnimi predpisi določeno pri stojbino. 3 Opravilnik mestne policijske straže Mestna policijska straža ima nalogo, da skrbi za javni mir in red in za javno 275 varnost, ter da v smislu obstoječih za konitih določb podpira oblastva in nji hove organe pri izvrševanju zakonov ili naredb. Mestna policijska straža podrejena Je županu oziroma po njem itnenovanem policijskem nadzorniku, ki opravlja vse policijske zadeve. Mestna policijska straža obstoji iz: nadstražnika, stražnika in mestnega sluga (2 stražnikov). Prejem ke stražniškega osebja in mestnega slu- ^a določi sklep občinskega odbora. Vrhu tega dobiva stražniško osobje in mestni sluga v naturi obleko, obutev, čepico, orožje, ovratnik, plašč, i. t. d. (v pavšalu). Za službena opravila v javnem intere su, katera izhajajo iz poklica policijske straže, ne dobiva stražnik nobene pristoj bine. Policijska straža je dolžna v službi nositi službeno opravo in sabljo. (Kadar stražnik opravlja službo gozd nega paznika ne sme nositi policijske uniforme.) Stražnika imata v oskrbi stražnico, zapornice, pritlična stranišča in svetilko na rotovžu. Členi policijske straže imajo, kedar izvršujejo službo, isto varstvo za kona, kakoršno uživajo oblastvene osebe in vojaška straža. Pravico imajo zahte vati od vsakega brez razlike stanu, da se pokorava njihovim zakonitim odred bam. (Posamezni členi mestne policijske straže dobijo na ustno prošnjo dopust od mestnega župana oziroma od policij skega nadzornika). Navodilo k službenemu policijskemu redu redarjev in slug mestne cbčine škofjeloške 1 Vsak nočni redar ima v navadnih dneh 14 ur službe in 10 ur počitka; vsak dnev ni redar ima v navadnih dneh 6 ur služ be in 18 ur počitkaL (Služba redarja traja 24 ur brez presledka, in sicer od poldne do poldne in 24 ur prosto.) Mestni sluga ima ob navadnih dneh 4 ure policijske službe. Ob krttičnem nočnem času pomaga po dnevu službujoči redar, v sUi tudi mestni sluga. 4 Ob kritičnem dnevnem času pomaga ponoči službujoči redar in v sili tudi mestni sluga. Stražnik opravlja dvakrat na teden ob dnevnem času gozdno sužbo, pa ne v po licijski uniformi, ampak civilno z gozdar sko kapo in puško. Dneve določi župan oziroma policijski nad2»rnik in tiste dneve opravlja namesto stražnika, dnev no policijsko službo nadstražnik ali mestni sluga. Nočni redar prenočuje v stražnici in obhodi mesto vsaj štirikrat ob uri po županovem oziroma policijskega nadzor nika navodilu. 7 Ob požaru zatrobi službujoči redar po navodilih načelnika gasilnega društva, ter naznani nesrečo načelniku gasilnega društva, županu, policijskemu nadzorni ku, cerkovniku in prizadetemu posestni ku. Službujoči redar odda službo novo doš- lemu redarju ter niu naznani eventuel- ne dogodke, katere pozneje ob dnevnem času naznani županu oziroma policijske mu nadzorniku. 9 Nadzorstvo čez policijsko službo ima župan in po njem imenovani policijski nadzornik, katera dajeta še podrobna navodila k službenemu policijskemu redu. 10 Nadstražnik naznani natanko vse po licijske dogodke županu in policijskemu nadzorniku, oziroma prestopke ovadi na županstvo. 11 Nadstražnik nadzoruje stražnika in mestnega sluga v policijski službi ter jima daje potrebna navodila. 12 Nočna redarja nadzorujeta policijsko uro javnih lokalov ter naznanita ob dnevnem času županstvu, za koliko časa je bil javni lokal odprt. 13 Ob tržnih dnevih in letnih semnjih, ob vojaških naborih, ljudskih shodih, veli kih procesijah in sprevodih, službujejo mestni sluga in oba redarja. 14 Redarji nadzorujejo mestne uslužbence pri delu. 276 15 Kadar mestni sluga opravlja službo od- gona, nastopi policijsko službo dnevni službujoči redar. 16 Ob tržnih dnevih in letnih semnjih so mestni sluga in oba redarja v službi in so dolžni ogledovati živila, ter skrbeti za mir in red na tržišču. Posebno je paziti, da se ne prodajajo: slabo, z vodo pomešano ali celo ponare jeno mleko, nezrelo ali gnilo sadje in sočivje, smrdljivo meso, mrtvi raki, smrdljive ribe, bolna perutnina, negodna teleta, strupene gobe, močeno žito in dru ga prepovedana, ponarejena, ostudna ali zdravju škodljiva živila. Živila se ne smqjo v nesnažnih in zdravju škodljivih posodah shranjevati ali v nesnažen papir zavijati. Vsi prodajalci morajo imeti cimenti- rano mero, uteži in tehtnice. Ob tržnih dnevih je pridržan tržni promet do 10. ure dopoldne kupovanju na drobno. Do te ure je torej na vsem mestnem ozemlju pod kaznijo prepove dano sleherno prekupovanje vsakdanjih živil, kakor zelenjadi, sadja, perutnine, maščobe, jajec, i.t.d. Izvzeto od te prepovedi je žito, govedo, prašiči, drobnica in tržna roba, kakor med, drva in zelje na vozeh i.t.d. Blago, katero se zdi nevarno za zdrav je, ali prepovedano blago, se prodajalcu odvzame in izroči v poslovanje mestne mu županstvu. Prodajalci morajo skrbeti, da se tržni prostori po nepotrebnem ne onesnažijo. S tem da se za prodajo namenjeno bla go razloži, se ne smejo zapirati dohodi k tržnim prostorom in pota med njimi, tudi ne splošni prehodi. Stranski tlak mora biti povsod prost. Nagla vožnja in ježa po tržnih prosto rih sta prepovedani. 17 ' Razvrščeni službeni policijski red re darjev in mestnega sluga. Županstvo v zvezi s policijskim nadzornikom skleneta pridejani službeni policijski red redar jev in slug mestne občine škofjeloške z dne 1. aprilom 1901 vpeljati. Mestno županstvo, dne 26. sušca 1901. Sušnik Flis občinski svetovalec in policijski nadzornik (meseca grudna 1900) Dodatek k pravilniku mestne policijske straže z dvema stražnikoma Mestna policijska straža obstoji iz nadstražnika in stražnika. Gozdarska služba v mestnem okolišu za občinske nameščence odpade. Nadstražnik in stražnik opravljata vsa dela in službo mestnega občinskega sluga vzajemno. Vrhu tega prevzame nadstražnik na- stanjenje vojaštva, oskrbuje priprego in odgon. Odgonski dnevi so: v ponedeljek in petek k opoldanskim vlakom, ki pride iz Ljubljane, v torek in soboto s popoldan skim vlakom, ki pride iz Gorenjskega. Prevzame oskrbovanje odgoncev in sna- ženje odgonske sobe. Izdeluje izkaz in zapisnik cen glavnih žitnih vret ob tržnih dneh in letnih sem- nih. Vodi imenik občinskega orodja in drugih mestnih nabav, kakor zastave lestvice, i.t.d. ter vodi natančni zapisnik, komu, kedaj se je kje izposodilo in ke- daj vrnilo. Skrbi za izpraznjenje srani- ščne greznice. Stražnik dostavlja strankam uradna pisma ter razglaša naredbe in oznanja mestnega županstva in drugih uradov. Pospravlja, snaži, pometa in oskrbi kur javo v pisarni in dvorani, pometa vežo, stopnice in snaži stranišča. Nadstražnik in stražnik skrbita za red in snažnost na dvorišču v veži in sploh po celem rotovžu. Vsa služba in opravi lo pri mestni občini se izvršuje v poli cijski obleki in s sabljo. Oba redarja mo rata biti vsekdar ob prostem času žu panstvu, policijskemu nadzorniku in občinskemu tajniku na službeno razpo lago. Službeni policijski red Vsak redar ima v navadnih dneh po službenem policijskem redu po 8 ur služ be. Županstvo sklene dodatek k opravilni- ku mestne policijske straže z dvema stražnikoma začasno z dne 1. majnikom 1902 vpeljati. Mestno županstvo, dne 17. aprila 1902. Sušnik Flis občinski svetovalec in policijski nadzornik 277