amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in nwrod — za pravico in resnico — od boja do zmage i GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETUj S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI,
ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DR2AVAH
(Official Organ of four Slovene Organizations)
Najstarejši iri najbolj priljubljen slovenski
list v Združenih Državah Ameriških.
ŠTEV. (No.) 44
CHICAGO, ILL., TOREK, 6. MARCA — TUESDAY, MARCH 6, 1934
LETNIK (VOL.) XLIII
NAŠA LETOŠNJA "NEW DEAL" KAMPANJA ZA PO-VZDIGO CIRKULACIJE LISTA " AMER. SLOVENEC" JE NAKLONILA SREČO GLAVNE ZMAGE UGLEDNI IN ZAVEDNDI SLOVENSKI NASELBINI V MILWAUKEE. — NJIH POPULARNI KANDIDAT, VELEČ. GO SPOD VICTOR ROGULJ, DUHOVNIK PRI CERKVI SV. TROJICE, JE ODNESEL GLAVNO ZMAGO. TEKOM KAMPANJE JE DOBIL 57,950 GLASOV. — CHI CAŠKI KANDIDAT G. JOŽE FAJFAR 55,081, IN PUE-BLSKA KANDIDATINJA GOSPA JOŽEFINA MEGLEN 37,643.
Kampanja lista "Amer. Slovenca" je zaključena. Bila je to ena najtežjih kampanj radi slabih gospodarskih razmer, v katerih se nahajajo naši slovenski delavci v tej zemljo vseskozi od leta 1929 naprej. Pri rejati kampanje v takih časih in v takih razmerah ni prijetno ne za vodstvo lista, pa tudi ne za ljudi. Toda razmere in stanje lista so zahtevale akcije, ako se hoče, da se ohrani ameriškim Slovencem njihov edini slovenski katoliški dnevnik ".Amer. Slovenec". Zato je tudi vodstvo lista priredilo kampanjo, povedalo svojemu narodu odkrito besedo, kaj je treba storiti, če hočemo imeti še za naprej slover)^,i, katoliški dnevnik. In slovensko ljudstvo v Ameriki je prisluhnilo našemu apelu in se odzvalo velikodušno; premnogi so res toliko žrtvovali, da zaslužijo najboljšo pohvalo v tem oziru. Te velike žrtve, ki jih je narod izkazal napram svojemu edinemu slovenskemu katoliškemu dnevniku v tej zemlji, mi smatramo za mogočen odgovor slovenskega naroda v Ameriki na naš apel v tej kampanji, ki se glasi in zveni: "Mi hočemo, da nam ohranite naš slovenski katoliški dnevnik 'Amer. Slovenec' Mi hočemo, da naš ljubljenec Am. Slovcnec živi in deluje naprej za dobrobit svojega ljudstvo v tej zemlji, dokler bo živela naša slovenska kri in naša mila slovenska beseda v te i zemlji!"
Naša letošnja kampanja je pokazala obenem, da je slovensko ljudstvo v tej zemlji visoko zavedno in da živi še močno narodno in versko življenje. To moč so pokazale v tej kampanji prav vse naselbine in zato gre tudi vsem čast in priznanje. Pred vsem pa seveda se je ta moč. pokazala v naselbinah, ki so odlično zmagale v kampanji. Kadar se bo pisal;> zgodovina slovenskega naroda in naših slovenskih naselbin, se bo tudi o tem pisalo, kako veliko ljubezen goji naš narod do svojega slovenskega tiska.
Trikrat slava zavedni in u-gledni slovenski naselbini v Milwaukee! Slava slovenski naselbini v Chicagi! Slava slovenski naselbini v Pueblo ! Živeli zmagovalci! Živel naš glavni zmagovalec, MARŠAL naročnikov "Amer. Slovenca", veleč, g. Victor Rogulj! Živel naš prvi adjutant g. Jože Fajfar! Živela naša dvornica ga. Jožefina Meglen!
Natančen iz"d kampanje in vse drugo pa bo priobčeno v četrtkovi številki ta teden. -o-
Katoliški Slovenci, oglašajte svoje prireditve v "Amerikan-jkem Slovencu"!
POBEG DILUNGERJA
Zločinca zasledujejo po ceii
Uniji. — Z leseno pištolo u-
strahoval celokupno jetniško
osobje.
Po celi Uniji, od Pacifika do Atlantika, so oblasti .mestne, državne in federalne, intenzivno na delu pri zasledovanju enega najnevarnejših zločincev Amerike in dano jim je povelje, da ga lahko brez pomisleka ustrele, ko ga najdejo, ako bi se aretaciji u-stavljal. Ta prosluli zločinec je John Dillinger. Po dolgem iskanju ga je pred nekaj tedni ujela policija v Tucson, Ariz., in je bil prepeljan od tamkaj v Crown Point, Ind., kjer je v ječi čakal na sodno obravnavo zaradi umora, ki ga je izvršil v tamkajšnjem mestu. Dillinger pa ni čakal na obravnavo; ušel je iz ječe, dasi je bila ta tako zastražena, da je bila podobna mali trdnjavi. Pobeg se je izvršil na skrajno nenavaden in dramatičen način.
Zločinec je dokazal, da je res, kar je že prej večkrat povdarjal, da ni nobena ječa dovolj močna, da bi mogla njega držati. Kakemu drugemu zločincu bi niti na misel ne bilo prišlo, da bi skušal pobegniti iz tako zastražene ječe, kakor je bila ravno v Crown Point. Dillinger je to uspešno izpeljal, poleg tega pa še zaklenil v celice vse jetniške stražnike in ušel v šerlfovem avtomobilu.
Z malo leseno pištolo je izvršil celo ogromno delo. Izrezal si jo je iz kosa lesa med tem, ko je sedel v jetniški celici. Preteklo soboto si je Dillinger izbral za svoj dan. Ko so jetniki zjutraj telovadili na hodniku, je Dillinger skočil proti prihajajočemu pom. šerifu in ga obvladal s svojo leseno pištolo. Tega je nato prisilil, da je poklical drugega
ČASTNI MARŠAL VSEH NAROČNIKOV "A. S."
Slika nam predstavlja veleč. g. Viktorja Rogu-{ja, duhovnika pri cerkvi sv. Trojice v Milwaukee, Wis., ki je zmagal v letcšnji kampanji za po-vzdigo cirkulacije katol. drfevnika "Amer. Slove, nec", Kdor izmed prijateljev in somišljenikov bi mu želel izraziti svoje čestitke k zmagi, to lahko stori, če mu piše na naslov: 613 So. 4th St., Milwaukee, Wis.
Uredništvo "Amer. Slovenca" izreka v svojem in v imenu vseh naročnikov veleč. g. zmagovalcu, izvoljenemu častnemu marš&lu vseh naročnikov A. S. najiskrenejše čestitke k zmagi. Živeli!
tz Jugoslavije.
VELIKI SNEŽENI ZAMETI V LIKI, V KATERIH JE OBTIČA LO VEČ VLAKOV, A V DALMACIJI ISTOČASNO CVETO ČREŠNJE. — NAGRAJENI SLOVENSKI UMETNIKI. — SMRTNA KOSA IN DRUGO IZ DOMOVINE.
Sneg, burja, zameti
PROSLAVA OBLETNICE
Roosevelt z zadovoljstvom gle da na enoletno delo.
Washington, D. C. — Kakor ob nastopu svojega urada pred letom dni, tako se je predsednik Roosevelt tudi na dan prve obletnice, preteklo nedeljo, zatekel v cerkev, da si izprosi nadaljnjo pomoč. — Predsednik z vso svo jo oficijelno družino na vladi je izredno zadovoljen z uspehi, ki jih je dosegel tekom svojega prvega leta in s popolnim zaupanjem gleda v bodočnost. Nasprotno pa njegovi politični nasprotniki, republikanci, katere predsednikova popularnost bode v oči, prorokujejo, da v bodoče ne bo imel Roosevelt tako lahkega dela.
-o-
VDOVA STAVISKIJA ARETIRANA
KRIŽEMSVETA
—	Pariz, Francija. — Stavka taksi voznikov, ki je trajala celi mesec,, se je končala preteklo soboto in na delo se je vrnilo 15,000 voznikov v mestu. Izjavljajo, da se jim je zadovoljivo ugodilo v 85 zahtevah, ki so jih stavili.
—	Berlin, Nemčija. — Kakor kaže, naziji še nimajo popolne kontrole nad Nemčijo. Državno vrhovno sodišče se jim še uspešno ustavlja. Izreklo je namreč, da se pomilosti 10 komunistov, ki so bili obsojeni na smrt pod obdolžbo, da so umorili nekega nazija.
—	Dublin, Irska. — Predsednik de Valera je v petek javno odgovoril v parlamentu svojim nasprotnikom na toza-dnevna napadanja, da v njem ni niti kapljice judovske krvi in da so bili njegovi predniki od obeh strani dobri katoliki.
—	Šangaj, Kitajska. — Kitajski zakonodajni svet je izdal resolucijo, v kateri izjavlja, da ne priznava novousta-
Zagreb, 9. febr. — Iz Like poročajo, da je pretekle dni silovita burja napravila velike žamete. V zametih je obtičalo več vlakov in pomožnih lokomotiv.
V	okolici postaj Zrmanja, Malovan in Gračas je bila do 5. t. m. vsa proga zametena. Vkljub napornemu čiščenju proge niso mogli pospraviti, ker je burja vedno znova za-metala.
V	noči od 4. na 5. februarja je med postajama Lovinac-Me-
.. . rri i liri^rJIH r)anesl° toliko snega na
NA orANoKcmp™0'** e v «>em obtičal
osebni vlak št. 1011, ki je vozil
NOVA VLADA
Socijalisti iz nje popolnoma iz ključeni.
--O-
Madrid, Španija. — Pri sestavi nove vlade, je min. predsednik Lerroux popolnoma prezrl socijaliste, ki so imeli še pred kratkim skoraj popolno oblast v Španiji. Poleg tega pa konservativni listi pritiskajo nanj, naj |tako zameti*, da se niso mogle
Življenje in umiranje
V preteklem letu se je rodilo v trebanjski fari 99 otrok, umrlo je pa 50 oseb, večina le starejših med 53 in 91 letom, je samo par izjem otrok in od-rastlih izpod 50 leta. Lanski prirastek v fari znaša 49 oseb. V mesecu januarju letos se je rodilo 13 otrok, umrle so pa tri osebe.
-o-
Ponesrečil se je
Delavec Jožef Svenšek je bil zaposlen na mestni parni žagi v Ptuju. Pri spravljanju hlodov na žago je pa bil tako nepreviden, da je padel in si pri tem zlomil nogo in se obenem nevarno pobil po celem telesu.
-o-
Sani so ga stisnile Pri Časovi gostilni v Breznom na Štajerskem je prišlo do pretresljive smrtne nesreče. Pri
proti Zagrebu; Vlak so morali razklopiti in vsak del posebej vleči nazaj na postajo Lovinac. V teku dneva 5. t. m. so potem z velikimi napori progo toliko I očistili, da je mogel vsaj en
osebni vlak proti Zagrebu. spravljanju lesa k Dravi, M P"-Ko so čistili progo, je burja Ubijal 38-letni brat posestnika tri lokomotive, ki so orale sneg, |Robnika od Kaple sani s parom
vlada odločno nastopi proti so-cijalistom, razpusti njih stranko, kakor tudi vse njih delavske unije, ki štejejo kakih milijon članov. Socijalisti groze z generalno stavko.
-o-
nikamor ganiti. Burja je divjala kakor pravi orkan — že od sobote.
V zametih pri Zrmanji je med drugimi ostal v snegu na progi tudi tovorni vlak, ki je vozil 300 volov v Split. Voli so bili namenjeni na Malto. Razume se, da je žival strašno trpela od mraza. Nekaj volov je poginilo. Končno so jih spravili
po-
i Pariz, Francija. — V zapor je I bila pretekli pe±ek vtaknjena i vdova po pokojnem sleparju
jStaviskijem, Arlptt S. Staviskij^J^®	™
in sicer pod obdolžbo, da je stala v zvezi s sleparijami svojega moža, ki je opeharil francoske
tej šerifa, na kar je prvega zakleni! v celico in se posluževal drugega. Ta mu je moral poklicati posamezne stražnike, drugega za
investorje za kakih 60 milijonov dolarjev. Do aretacije je prišlo, ko so se našli kuponi čekov, s ka-termi je Staviski očividno plačeval svoje uslužbence, in njih skupna svota gre v milijone frankov.
kuo. Vlada sama je pa poslala Japonski strog protest proti kronanju Pu-Ji cesarjem. --o-
—o-
NESREČA ALI SAMOUMOR ZDRAVNIKA
Chicago, 111. — Oblastem jo
drugim, in kakor so prihajali, ta- nemogoče ugotoviti, ali se je po
ko jih je Dillinger zaklepal.Ko je bilo vse že dosti "izčiščeno", je odšel v orožarno, kjer si je vzel strojnico in s pomočjo nje dokončal delo. Vse jetniško osobje in vse jetnike je pozaprl, nakar se je v družbi nekega črnskega
nesreči ali s samoumorom končalo življenje 31 letnega dr. C. Nel-sona. Zdravnik je bil kot paci-jent v Presbiterijanski bolnici vsled neke živčne bolezni in stanje se mu je že znatno obrnilo na bolje. V petek ponoči je za-
jetnika mirno odpeljal v šerifo- pustil svojo sobo in šel po hod-vem avtomobilu, ki je stal zunaj, niku proti javnemu stranišču. Šerif v Lake okraju, v kate- Bolničarka, ki ga je videla, je
poklicala nekega uslužbenca, naj pazi nanj. Ta je odšel za njim v stranišče, toda ni ga našel tam, pač pa je bilo okno odprto. Ko je pogledal navzdol, je videl nesrečneža ležati na tlaku dvorišča, pet nadstropij globoko. Možno je, da je zdravnik pri odpiranju okna omedlel in omahnil skozi nizko okno.
-o-—-
ŠIRITE "AMER. SLOVENCA"!
rem se nahaja omenjena ječa, je ženska, Mrs. Lillian Holley. Možno je, da je tudi ta okoliščina pomagala Dillinger ju. Ženska se je izrazila, da prevzame sama vso odgovornost za Dillingerjev pobeg.
-o-
"Amer. Slovenec" je vez, ki nas druži, da se razkropljeni med tujci, ne izgubimo med njimi.—
ROP NAD "SOVRAŽNIKI DRŽAVE"
Berlin, Nemčija. — Osebam, ki so ušle iz Nemčije pred preganjanjem nazijev, se bo zaple- jiz vagonov in peš gnali do nilo celokupno premoženje, ki so ,staje Pad jen, kjer so jih zopet ga zapustili v Nemčiji. V poštev , naložili v vagone in odpeljali pridejo razni komunisti in vsi v Split.
drugi, ki so bili proglašeni "so- i Burja je pretekle dni divjala vražnikom države". Pobrano jim .fevdi na morju. Več parnikov, ki bo popolnoma vse, od denarja na jso jih pričakovali v Split, sploh banki do zadnjega predmeta, ki ,ni prišlo. Nekateri pa so prišli
z zamudami do 36 ur. Toda 5. t. m. se je umirlo. Solnee je DOBER VZGLED ZA NAS začelo greti z jasnega neba in VSE	kmalu so v Splitu imeli 20 sto-
W-ashington, D. C. — Pred-jpinj C toplote. Na planinan sedniku Rooseveltu je v nedeljo Koz j ak in Mosor se je začel preteklo leto dni, odkar opravlja .topiti sneg. Sedaj imajo v Spli-svoj urad. Vsakdo bo moral pri- j tu zopet pravo pomlad. Morje znati, da ni to leto pomenilo zanj jje čisto gladko, drugega kakor nepretrgano delo | Skoro istočasno pa poročajo in napor. Kljub temu pa je pred-jiz Metkoviča v Dalmaciji, da sednikovo zdravstveno stanje imajo sicer na okoliških hribih
ga najdejo v njih hišah. --o---
IZVRŠIL DVOJEN UMOR
Dallas Tex. — 43 letni G. S. Boggess, po poklicu krojač, je pred policijo priznal, da je izvršil umor nad svojo 39 letno ženo in nad njeno 76 letno materjo. Obe so našli umorjeni v hiši ženine sestre. Z ženo sta živela ločeno in v petek jo je mož obiskal j	Jn ugodn0) kakor ter, kakor pripoveduje, jo je pro-) je pred ,etom dnL Tako iz_
javlja domači zdravnik Bele hiše, dr. Mclntre. Zdravnik dostavlja, da je predsednika ohranilo v tem stanju brez dvoma v
sil in skušal pregovoriti, da bi se vrnila k njemu. Ko je žena prošnjo odklonila, je najprej ustrelil njo, nato njeno mater in končno ugrabil svojo dvoletno hčerko, ki je živela z ženo, ter pobegnil z njo.
-o-
LJUDSTVO SE VRAČA DOMOV
Geneva, Švica. — Kakor ugotavlja tukajšnji mednarodni delavski urad, se izseljenci iz različnih tujezemskih držav v čim-dalje večjem številu povračajo v svojo domovino. Opaziti je to predvsem v Zed. državah. Dočim se je vanje priselilo v letu 1929 še 132,000 več oseb, kakor se jih je izselilo, jih je nasprotno leta 1932 odšlo ven 470,000 več kakor pa prišlo. Podobno razmerje je tudi v Mehiki in Argentini.
še dosti snega, na solnčnih krajih pa že cveto črešnje.
-o--
Slovenci odnesli vse prve nagrade
Prcmetno ministerstvo je raz-
konj in sicer po strmem bregu iz gozda do Časovega hleva. Skoro že pred hlevom se je nesrečno spodtaknil in prišel pod sani, ki so ga tako pritisnile da se mu je udri prsni koš in je bil pri priči mrtev.
-o-
Planinski dom v plamenih
Iz Zagreba poročajo, da je 5. febr. ponoči zgorel na Slemenu hotel Planinski dom. Prihiteli gasilci niso mogli popolnoma ničesar rešiti. Požar je nastal ker se je radi velike vročine vnela pri peči neka deska. Škoda znaša nad milijon dinarjev. Poleg poslopja je upravitelju doma zgorelo tudi do 50.000 Din v gotovini.
-o-
Smrtna kosa
V Kranju je umrl Vencelj Hlebce, ravnatelj "Sitarske in žimnarske zadruge v Stražišču", star 50 let. — V celjski bolnici je umrl Franc Nežmah, delavec iz Ločnika pri Rogaški Slatini, star 33 let. — V Ptuju je umrla Neža Kores, roj. Habjančič, po-sestnica, stara 66 let.
-o——
Zlata poroka
prvi vrsti njegovo veselo razpo-j pisalo nagrade za najboljše na-loženje. Vsakega težkega dela se črte znamk za zračno pošto, loti mirno in s smehljajem na Pred kratkim so bili ti načrti obrazu. Vedno pričakuje, da se,pred za to izbrano komisijo bo vse dobro izteklo, nikoli ne. ocenjeni. Izmet petih osnutkov, misli, da ga čakajo kake težave. ,so dobili prve tri nagrade Slo-Temne misli, skrbi, strah in dvo-jvenci in sicer: mi v njem nimajo prostora. Pri- j Pl-vo nagrado 6000 Din dobi čakuje le vse najboljše, in to s jTrpin Janez, grafik iz Ljublja-popolno sigurnostjo. Temu nje-jne, za sliko, ki predstavlja Du-govemu razpoloženju je poleg brovnik; drugo nagrado 4000
njegovega izvrstnega zdravstvenega stanja pripisovati tudi vse njegove uspehe, ki jih dosega. Krasen vzgled tvori v tem oziru predsednik vsemu ameriškemu prebivalstvu.
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
Din dobi Gorjup Rudolf, risar Z Viča pri Ljubljani, za sliko, ki predstavlja cerkev na Oplen-cu; tretjo nagrado 2000 Din dobita Omahen Janez in Seraj-nik Domicijan, inženjerja arhitekta iz Ljubljane, za sliko, ki predstavlja Bled.
V	Št. Vidu pri Grobelnem sta praznovala zlato poroko zakonca Janez in Marija Esih. Slav-ljenec se je rodil leta 1850 v Mla-čah pri Št. Vidu, slavljenka pa na Ponkivci. Slavijenca sta navzlic visoki starosti še vsa čila in zdrava.
-o-
Kap
V	Špesovem selu pri Mariboru je zadela kap Ivana Vreka, 42-letnega moža. Dopoldne je bil še čil in zdrav, popoldne so ga morali naenkrat prepeljati v bolnico.
--o-
Če se fantje spoprimejo
Iz Tomišlja je prispel v ljubljansko bolnico 19 letni Matija Škraba, posestnikov sin, katerega &o neki fantje pošteno nakle-stili po glavi in hrbtu. Fant jih bo tožil.
Stran 2
•AMERIKANSKI SLOVENEC
Torek, 6. marca 1934

AMERIKANSKI SLOVENEC
ffrtrf i» najstarejši cloventki list v Ameriki*
Ustanovljen tet« H91.
iKtjaja vsak dati razun n«delj, pon#» taljkov in dr>cvov po prazniktk.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprav«: 4849 W. Cermak Rt!., Chicago
Telefon: CANAL 55,44
Naročnina ž
_$5.00 . 2,50 _ 1.50
Ca	celo leto_______
Z*	pel leta __,
i>e.	četrt leta_____
Za Chicago. Kanado In Evropo:
, £e	celo leto__$6.00
Zk	pol leta------3.00
Za	četrt leta___J.75
The firtt and the Oldest Slovene Newspaper in Ameriem. Established 1IM,
Issued daily, sxcept Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication offics: 1849 W. Cermak Rd., Chicago
Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year__
For half a year__
For three months___
__$5.00
_2.50
_ 1.50
Chicago, Canada sad Europe:
For one year___$6.00
For half a year_____3.00
For three months__1.75

Wt 00 OUR (»ART
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo Številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez pod-piia ae n* ozira. — Rokopisov uredniStvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
cionalizem ostajajo doma, v svetu pa raste nezaupanje in bojazen. Predhodniki sedanjega gibanja so proglašeni za veleiz-dajalce domovine. In vendar so bili le-ti nemški voditelji — Stresemann, Bruiting —- tisti, ki so šli nemoteno od uspeha do uspeha. Polahno so rušili obzidje verzajske mirovne pogodbe. V miru in sporazumu so izpraznili Porurje, izpraznili vse Pore-nje. Le-ti so osvobodili nemško zemljo od Nizozemske do Al-zacije, zmanjševali reparacije in jih h koncu sploh izbrisali. Podpisovali so mirovne in prijateljske pogodbe, medtem pa krepili notranjo nemško moč. Da bi bili še danes na vladi, velesile bi bile Posaarje vrnile Nemčiji brez glasovanja predčasno. Danes pa je okoli Nemčije visok zid in v zadnjem času je odrinjena še edina prijateljica Italija v podvojeno previdnost.
Nevarnost nove nemške držaVe vstaja tudi nemštvu v inozemstvu. Množijo se med njimi veleizdajniški procesi, za političnimi in nepolitičnimi manjšinjskimi organizacijami se sluti iredento. Manjšinjsko vprašanje sploh izgublja ob novi nemški pravici svoje osnove in z njimi svojo upravičenost.
To so zunanji znaki pogubnega življenjskega gledanja v novi dobi, prikazanega na nemškem vzgledu. Kdo pa naj preceni rane, ki jih je in jih bo nova miselnost zadala mlademu, rastočemu' rodu v njegovem duševnem in duhovnem svetu! — Nemška država je postala očitno svarilo pred enakimi in slišnimi poizkusi. Po njej naj svet razume, da ne gre nadrejevati zemskega, naravnega nadzemskim nadnaravnim silam.
Moderni bogovi
_______ :
Iz razvalin liberalnega družabnega in gospodarskega življenja, iz neuspelega tamodr :;tva poedinca se vedno bolj oblikuje novi urejevalec; življenjskih odnošajev: država in njen nosit-slj nacija. Demokracija, svoboda misli in dela, gospodarska nevezanost, razredni razkol in kar še vse tvori ogrodje dosedanje dobe, se umika novi miselnosti, novemu, še ne docela znanemu svetu, Narodi sveta doživljajo velikansko duševno revolucijo, večjo od revolucije krvavih francoskih let pred stoletjem in pol. Moderni bogovi izpodrivajo stare bogove na oltarju sveta.
Nadvse po učljiv je za ta razvoj narodnega socializma v Nemčiji, četudi nikakor ne stoji kot osamljen pojav v svetu, marveč nv.i' drugujejo italijanski fašizem in v gotovem smislu (udi sovjetski komunizem. — Nemčija je na poti k državni dik-I at uri. Gradijo jo na načelu narodne celote, na "totalitarnem principu". Posameznik s svojimi duševnimi in telesnimi zmožnostmi se \cs brezpogojno podredi državi. Država usili vsem življenjskim področjem —- gospodarstvu, kulturi, socialnemu in verskemu življenjo — svojo voljo. Vera je v novi državi odvisna in od nje izvaja svoje pravice in- dolžnosti. (Cerkev morn imeti za svoje delovanje posebno dovoljenje od države," pravi n ar. »o c. pisatelj Gotz v nekem-nemškem mesečniku.) Država samolastno odreja vsem državam njihove dolžnosti in pravice.
Država je organiziran narod in ta je v Nemčiji nositelj vse pravice in vsega prav,a. Narod-država je središče, koder se csredotočajejo pravice "in dolžnosti poedinčeve. j Sama si taka država določa, kar jo pospešuje, sama si je edina in neodvisna oblast, sami si jemlje moč in pravico, sama sebi si je namen. Taka drfuiva n'e priznava božjega reda na zefnlji in svoje oblasti noče spr- jemati od Boga. Sama si hoče biti svoj bog, sama vir pravice Jn resnice.
Poglejmo v naslednjem, kako se taka država izživlja in kaki uspehi jo kronajo. Saj končno uspeh ali neuspeh odločuje o njeni upravičenosti ali neupravičenosti. V Nemčiji tvorijo katoličani manjšino, večina je luteranska. - S prvim dnem, nastopa hiflerijanstva je vstalo nasprotje med njim in katoličan-stvom, verska razdvojenost Nemčije to nasprotje še povečuje in poostruje. Katoličani odločno odklanjajo vmešavanje države v verske zadeve, luteranci pa so se takoj v začetku podredili državni oblasti. Odločno katoliško stališče vodi do sporov z državo in njenimi organi. Sodelovanje države s Cerkvijo je razbito. V cerkvi-vidi narodno-socialistična oblast najnevar-r -F'ega tekmeca za oblast, zato odklanja njen vesoljni nauk 1-:;nt nezdružljiv z narodno-socialističnim naziranjem, zato od-;: iija posebno njen nauk o enem Bogu in Njegovem namestnika na zemlji. Može vodilnih cerkvenih krogov navdaja vedno večja skrb. Nemčija ostaja kulturno vedno osamljena. Ob novem gibanju se prazni zakladnica nemške duše.
Kaki so odnošaji nove Nemčije do njenih sosedov? Sele nedavno se. jo ob nezaupanju sosedov do Nemčije razbilo razo-rožitveno pogajanje in sicer v neprilog Nemcev. Pred tednom je odločila. Zveza narodov glede glasovanja v posaarskem o-ztmlju, da se, bo glasovanje vršilo kljub vsemu nasprotovanju nemške vlade v miru in svobodi in onemogočilo se bo vse motnje brez, (:::ra na nemško proteste. Nemška zunanja politika je danes neplodovita. Visoko donečla gesla in ekstremni na-

n M. v:,	T! V
KAKO JE, V KANSAS CITY
Kansas City, Kans.
Z zaključku meseca katoliškega tiska, kakor tudi kampanje za naš cenjeni list A. S. sem se tudi jaz potrudil, da dobim enega novega naročnika. Dolgo časa sem premišljeval, kako bi poslal v Chicago kako bombo iz Kansas City, nazadnje se mi je res posrečilo. Pošiljam vam torej celoletnega naročnika, katerega glasove prištejte č. g. misijonarju p. Orlilu Hajnšku. — Lahko bi bilo pri naši kampanji za katoliški tisk nekoliko boljše, če bi se narod bolj zanimal in se zavedel, kako potreben nam je katoliški dnevnik.
Kar se tiče delavskih razmer, je nekoliko boljše, kakor je bilo. Vendar je ljudstvo še vedno razočarano in se pogovarja, kako je bilo pred desetimi leti in kako je danes. Velik preobrat je. Velik preobrat je tudi za prohibicijo-niste, zlasti še v našem Kansa-sii. Ko sem neki dan šel po ulici ki je oddaljena šest blokov od naše cerkve proti jugu, sem zapazil na nekem poslopju napis Beer Garden. Začudil sem se, kako so časi to poslopje izpreme-nili. Poslopje je namreč dala zgraditi svoj čas znana Cary Na-tian, ki je bila svoječasno najhujša sovražnica salunov in nasprotnica prodajanju opojnih pijač. Poslopje je bilo zgrajeno v namen, da se v njem vodijo seje, da se tako tembolj utrdi prohi-bicija. Omenjena Cary Natian je svoječasno prav po turško nastopala po salunih in s svojimi hčerami razbijala dragocene predmete. Najbolj je rogovilila nekako pred 30 leti. Umrla je nekako pred 30 leti in sedaj se v takrat njenem poslopju, toči in prodaja šestodstotno pivo.
Naše samostojno, podporno in zabavno društvo Triglav je pri svoji seji 25. febr. sklenilo, da se vrši velikonočna spoved v nedeljo 11. marca. Vsi člani in Čla-
nice so prošeni, da se korpora-tivno udeleže društvene sv. maše ki bo peta. Po končani sv. maši nas pa predsednik vabi v dvorano na majhen zajutrek. Zelo priporočamo rojakom in rojakinjam pristop v to društvo, ki je na ja-ko dobri podlagi .To društvo si je postavilo krasne spomenike v naši cerkvi sv. Družine, kupilo je namreč svetilko — večno luč, kakor tudi ornamentalno okno, katerega slika kaže Triglav s svojimi snežniki. Kljub temu ima blagajno z okoli štirimi tisočaki dolarjev. — V slučaju da morda kdo želi pristopiti v to društvo, se naj obrne za pojasnila na sledeče glavne uradnike: John Anžiček predsednik,, Karel Bratkovich tajnik, Peter Ma-jerle ml. blagajnik. — Vsem cenjenim naročnikom Amerikan-skega Slovenca prisrčne pozdrave.
J. Kostelec.
--o——
SMRTNA KOSA V MILWAUKEE
Milwaukee, Wis.
Žalostno novico imam sedaj za poročati, da smo namreč izročili k večnemu počitku našo dobro znano rojakinjo Johano Raunikar, ki je na posledicah srčne kapi naglo umrla v petek 23. febr. ob 4. uri zjutraj v navzočnosti svojega soproga, stara 67 let. — Rojena je bila 8. maja 1866 v fari Trebno, občina Trebno, na Dolenjskem. V Ameriko je prišla pred 34 leti in sicer v Cleveland, Ohio. Tam je živela s svojim možem samo dve leti, nakar sta se oba preselila sem v Milwaukee, kjer sta se nastanila kakor ena prvih pijonir-jev med Slovenci, kajti takrat je bilo v Milwaukee naseljenih samo kakih pet slovenskih družin. Živela sta torej v Milwaukee celih 32 let v najlepšem zakonskem sporazumu, do zadnje ure življenja. — Oba sta med tukajšnjimi rojaki dobro znana že izza
časa, ko sta imela več let salon na S. Pierce St. in Grole St. — Da je pokojna Johana imela veliko prijateljev in znancev, je bil to očividen dokaz vsem, ker so ti prihajali v velikem številu pred njeno krsto, ko je ležala na mrtvaškem odru obdana z venci, katere so ji poklonili. Vsak se je s solznimi očmi za vedno poslavljal od nje, katere ne bo več videl na tem svetu.
Pokojna je spadala k dr. sv. Janeza KSKJ., zato se je društvo korporativno udeležilo njenega pogreba. Pa ne samo društveni-ki, tudi mnogo drugih rojakov in rojakinj, se je udeležilo njenega pogreba in jo spremljalo na njeni zadnji poti. Pogreb se je vršil iz cerkve sv. Trojice, pod vodstvom slovenskega pogrebnika John Jelenca na Holy Cross pokopališče. Cerkvene pogrebne obrede je za pokojno izvršil slovenski duhovnik Rev. Victor Ro-gulj, ki je imel v cerkvi na navzoče v srce segajoč govor. — Pokojna je bila članica cerkve sv. Trojice, zato se je vršil pogreb iz te cerkve. Bil je pa to tudi prvi slovenski pogreb iz te cerkve, odkar službuje tukaj slovenski duhovnik.
Umrla Johana Raunikar zapušča žalujočega soproga in enega nečaka,, ki se nahaja nekje v Springfield, 111. — Želimo ji večni mir in pokoj, v kraju kjer ni več solz, ne križev, ne težav. Lahka naj ji bo ameriška zemlja. — Njenemu žalujočemu soprogu pa izrekamo iskreno sožalje.
J. W. Raly.
ŽALOSTNA SMRT ROJAKA Gubert, Minn.
Pri nas so prav slabe delavske razmere, zlasti, ker so jih pri CWA veliko odpustili. Delavci so kar vsi zbegani in ne vedo kaj bi. Veliko je pa tudi takih, da ne dobe dela. — Zadnji teden, dne 15. febr. je prišel k Fathru Durkinu naš rojak Jurij Mou-rin. Opravil .je pri njem spoved ter mu tudi potožil, kako silno revno živi in-da revščine že več prenašati ne more. Father ga je nekoliko .potolažil, vsaj za nekaj časa. Father mu je tudi dobil dva dni dela pri mestu. Drugi dan v petek je šel Jurij Mourin k sv. obhajilu in je Fathru obljubil, da za gotovo pride tudi v soboto. Ker pa Mourina v soboto ni bilo na spregled, se je Father Durkin odpravil s policijskim načelnikom na Mourinov dom, kjer sta našla Mourina v kleti o-bešenega in že mrtvega. Pokojni zapušča enega sorodnika v Lorain, Ohio. — Pogreb se je vršil iz mestne hiše 21. febr., katerega je vodil Rev. Father Durkin. Spadal je pokojni k dr. S. R. št. 82, Gilbert, Minn. — Kakor se govori, se mu je omračil um od same revščine in skrbi, zlasti ker je nekoč imel nekaj denarja in tudi svoj dom, a sedaj ni imel ničesar. Skoro bi rekfel, da ni nič čudnega, če se človeku zmeša. — Bil je pa pokojni drugače vedno z vsakim prijazen in prav dobrega obnašanja proti vsakemu ter spoštovan, kar je najlepše pokazal njegov pogreb.
S 16. febr. so zopet mnogim pri CWA odvzeli delo. Mnogi izmed teh so očetje številnih družin, ki so sedaj bi'ez vsake pomoči. Nasprotno je pa, da so pri nekaterih hišah ostali zaposleni oče in sin.
Poročevalec.
-o-
FR. FIDEL JAGODIC, O.F.M.
Lemont, lil.
Dne 23. febr. je v rezidenci slovenskih frančiškanov pri sv. Janezu Vian. v Detroitu, Mich, umrl samostanski brat Fr. Fidel Jagodic. Cisto nakratko se je poslovil od tega sveta. Dopoldan je še odpiral vrata onim, ki so prihajali v župni urad. Popoldan okrog 5., ko se je pripravljal, da skuha Rev. Benignu in Rev. Avguštinu večerjo, mu pride slabo. Ko ga je Rev. Benigen še lepo z vsem previdel, je ugasnil.
Rajni se je rodil 18. maja 1865. na Šenturšlti gori nad Kamnikom. V frančiškanski red je stopil 6. nov. 1897. V redu je opravljal različne službe samostanskih bratov. Pozneje je šel z barskim nadškofom in prima-som Srbije Msg. S. Milinovičem v Črno goro in bil pri njem za kuhar ja do njegove smrti. Nato se je vrnil v provincijo, kjer je zopet opravljal razne bratovske službe do odhoda v Ameriko. ' Sem je prišel 10. maja 1913: Bil je kuhalr pri slovenskih patrih v j New Yorku, Betlehemu, Pa., Le-1 montu, 111. in v Detroitu, ter pri , hrvatskih v New Yorku ter Chi-i eagi.
j Miren, tih, samoto ljubeč zna-| čaj je bil. Komaj se je vedelo, da j je pri hiši. Z ljudmi je bil krat-jkih besedi. Z Bogom in Marijo se je pa rad in dolgo razgovarjal. Z rožnim vencem sta bila posebno dobra prijatelja. Kadar je mogel ga je pledel. Zato mu nepričakovano srečanje s smrtjo ni bilo težko. Udano se ji je predal, v sladkem upanju, da mu bo ona, | ki jo je tolikokrat klical vrata [ nebeška, odprla vrata v lepše živ-! ljenje.
! V ponedeljek 26. febr. so v | cerkvi sv. Janeza zanj opravili mrtvaške obrede, katerim je pri-sostovalo pet gospodov in cela župnija. Potem ga je Rev. Jožef Cagran, O.F.M. prevzel, da ga spremi v Lemont, na domače pokopališče. V torek 27. febr. ob 10. dop. ga je sprejela leinont-ska samostanska družina, z drugimi domačimi ter slovenskimi in poljskimi sestrami. Po žalnih obredih, ki jih je opravil Rev. John Ferlin, O.F.M. je ob spremstvu domačih, chicaških in so-chicaških sobratov nastopil pot do zadnje postaje človeškega življenja, kjer je našel bratsko družbo: P. Alfonza, IVBhnkota in Fr. Izidorja.
Naj mirno počiva med njimi! Mi pa, in vsi, katerim je služil in so ga poznali, spominjajmo se ga v molitvi.
— Tokio, Japonska. — Na protestno noto japonske vlade je sovjetska vlada poslala odgovor, v katerem ©bdolžuje Japonce enakega prestopka, namreč, da njih aeroplani letajo preko meje v Sibirijo.
V modni trgovini. — Gospodična, kaj so to res vse nogavice, kar jih imate?
—	Da, gospod, razen tistih,
ki jih imam sama na nogah. * * *
Krojač psiholog.— No, France, ali si dobil od Novaka denar ?
—	Ne, gospod mojster, v tisti hiši stanujejo štirje Novaki in vsi trdijo, da vam niso nič dolžni. Eden me je celo postavil pod kap.
—	Ta je pravi ! Vrni se hitro in zahtevaj od njega denar.
Jamstvo. — Kaj ti je povedala vedeževalka ?
—	Rekla mi je, da me čaka velika sreča, predno umrem. Ce bi se pa to ne izpolnilo, mi vrne denar.
-.1= * *
Težak ključ. — Odkar sem se oženil, sem shujšal za štiri funte.
—	Kdo bi mislil, da imate pri vas tako težak ključ od hišnih vrat, ki si ga moral izročiti ženi.
Zarekla se mu je. — Tu vidite posebno redko goriljo lobanjo. Taki lobanji sta v našem mestu samo dve, ena je v muzeju, drugo imam pa jaz. * * *
Imeniten gospod. — Ječar: Gospod državni tožilec hoče govoriti z vami.
Jetnik samozavestno: Povejte mm da me ni doma.
Najidealnejše delo. — Gospodar: Odkrito povedano, za vas nimam nobenega dela. •
Brezposelni: To je kot nalašč zame, saj iščem baš tako
mirno zaposlitev.
* •* *
M a za c. —' Že deset let prodajam to izborno zdravilo in vsi, ki ga kupujejo, so z njim zadovoljni. Še nikoli nisem slišal, da bi se bil kdo pritoževal.
—	Seveda ne, ker mrtvi molče.
* #
Nestanovitno vreme. — Oh,
vreme je pa res strašno. Zdaj pritisne mraz, zdaj zopet.postane toplo, da človek sam ne ve, kaj bi odnesel v zastavljalnico.
Korajžen mož.— Ko sem zaslišal, da je v naši hiši vlomilec, sem hitel na vso moč po stopnicah na podstrešje. Kaj misliš, kje je bil vlomilec?
—	Najbrž v kleti, kolikor te poznam.
kresom udaril po glavi. Nato so skočili k drugi uslužbenki in od ni-, vzeli denar, na kar so pobegnili v avtomobilu, katerega Hcenčne številke so bile pokrite s platnom.
TARZAN V NOTRANJOSTI ZEMLJE
(18)
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS
j <_.
^ JL«
IfOT	rt

H-15
Poglejmo nazaj na kraj, kjer smo pustili Tarzana visečega in ujetega v z.anjki. Bil je že skoro ves zmeden in sigurert, da zdaj_ne uide več smrti,, ko na enkrat začuje neki šum visoko na drevesu nad seboj. V istem momentu se je zraven stoječi tiger z dolgimi zobmi pripravljal, da plane nanj in ga raztrga. Bil je to pač pretresljiv prizor tudi za neustrašenega Tarzana.
Lc njegovi hladnokrvnosti in pa njegovemu velikemu pogumu je pripisovati, da je Tarzan hladno pričakoval svojega konca v tem neznanem novem svetu, v katerega je zašel z Gridle-jem. Zdaj je zagledal Tarzan na veji nad seboj neke_ pošastne obraze, podobne gorilam, le da so bile te gorile mnogo večje in močnejše nego one na zemlji, ki jih je srečaval v Afriki.
Tiger, ki se je bil pripravljal, da naskoči visečo žrtev, ki je visela raz drevesa je hipoma obstal. Gorile na veji na so začele renčati proti tigru. Ko se je tiger nahajal komaj še kaka dva čevlja proč od Tarzana, tedaj Tarzan hipoma začuti, da ga je nekdo nenadoma potegnil naglo v zrak. Videl je, da so gorile začele metati proti tigru neke težke bate in tiger je zbežal.
Nekaj trenotkov za tem je bil Tarzan potegnjen na vejo na drevo. Vse je kazalo, da je bil ta gorilski rod nekoliko bolj civiliziran, kakor oni zunaj zemeljske oble, ker je lovil svoje žrtve v zanjke. Močne gorilske šape so ga prijele za roke in vrat, da se ni mogel niti ganiti, obenem je bil ves izmučen, ker je visel toliko časa v zanjki na drevesu. Kaj se zgodi zdaj?
"a-Oooooooo ooooooooooooooooooooooooooooo 5
POGLEJTE NA DATUM POLEG VAŠEGA NASLOVA NA LISTU!
Ako je poleg Vašega imena številka 3—34. je to znamenje, da se je vam iztekla naročnina. Pri pošiljanju naročnine se poslužite spodnjega kupona. Obnovite naročnino čimpreje, ker izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški.
AMERIKANSKI SLOVENEC. 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Priloženo vam pošiljam svoto 9................... za obnovitev moje naročnina za "Amcr. Slove. sca".
Im«
Naslov
Mesto
ooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooo-a
Torek, 6. marca 1931
'AMERIKANSKI SLOVENEC'

ŠPEKULACIJSKO PREVAŽANJE ZLATA
TEDENSKI KOLEDAR
Nedelja — 4. postna. Sofronij. Ponedeljek — Gregor Veliki. Torek — Rozina, vdova. Sreda — Matilda, kr.
15	Četrtek — Klemen H.
16	Petek — Hilarij in Tac.
17	Sobota — Jedert, devica.
11 12
13
14
Rev. C. J. Smoley:
ČETRTA POSTNA NEDELJA
Z dogodkom o mutastem hudiču zadnjo nedeljo nas je ho-tela cerkev s svojim krasnim liturgičnim jezikom opozoriti na velikonočno spoved: Kristus hodi poln usmiljenja v zakramentu sv. pokore med množico', ko jo tlači breme greha in izvršuje svoj nebeški odrešeniški urad: oprcšča in osvoboja duše, izganja
I smrt v .zastrupljeni vodi. Ribiči zahtevajo odškodnino.
--o-
Najr "ajia icna v Jugoslaviji
Kc se je pred nekaj tedni po predsedniški crvedbi zirizala vrednost dciarja in s teir. zvišala cena zlatu, so mnogi špekulatorji uporabili tc priliko, nakupili množino zlata v Evropi in ga odposlali v Amerike. Slika kaže dchcd ene takih pos'ljk v New York.
Danes pa je velikonočno obhajilo, nasičenje lačne človeške duše s čudovitim kruhom Gospodovim v evharistiji. Kakor d prstom kaže današnji evangelij na to.
Na tisoče jih sedi in polega po travi Kristusu udanih poslušalcev. Sveta lakota jih je gnala, da so potovali po vročih, prašnih cestah za Njim, svetim možem, ki jim je z vsako besedo, ki je prišla iz njegovih ust, lomil sladki kruh za njihovo glad no dušo. Ima nekaj ginljivcga v sebi: to potovanje za Njim, po-čivanje, vstajenje, zopetno romanje po tisočih in tisočih, dokler niso že popolnoma izmučeni, samo da bi bili pri Njem, da bi ga dišali, da bi ga videli.
Ni li to podoba tega, kako hite vedno in povsod duše za našim Odrešenikom, kako hrepene lačne duše po njem, po njegovi resnici in milosti; koliko plemenitih, koliko ubogih duš se je izmučilo do smrti, ker niso našli Gospoda? S križa je zavpil Gospod v mukah žeje: "Žejen sem!" In rabeljni so m,u dali mesto hladne studenčnice grenak jesih zmešan z žolčem . . .
In tako vpije Gospod iz neštetih oltarjev množicam: "Žejen sem." Žeja me po dušah, žeja me po prijateljih, žeja me po zvestobi in veri! Žeja me po ljubezni mojih bratov in sester, mojih učencev in učenk!
Ne vidite li križa v tem svetem postnem času po naših cerkvah, kako gleda raz njega Kristus z žalostnimi očmi na nas, se li nam ne zde v tej dobi Njegove rane bolj krvave in ru-cieče kakor sicer, ne slišimo li njegovega klica: "Žejen sem!"?
Onim množicam, ki so tako zvesto šle za njim, je javil Kristus žeje svoje dobrotljivosti, da jim je pomagal, okrepčal in nasitil.
Ta žeja božja, pomagati ljudem, popeljati jih iz puščave k okrepčanju, po hudi prašni poti k počitku — ta božja žeja nikoli ne preneha.
Odmev,na naši strani pa.najde Zveličarjev klic v klicu čio. veštva: Lačni smo. Duša je lačna po Bogu, lačna po resnici, po sreči, po veselju, po miru, po blaženosti. In ker smo tako nepopisno lačni za vsem tem, lačni po Bogu, zato hedimo po tisočerih potih in načinih.
Naj se po Rusiji še tako hvalijo in ponašajo s svojim brez-verstvom, da si hočejo sezidati babilonski stolp brezbožne, brezverske kulture: Počakajmo še nekoliko let, nekoliko desetletij : lakota po Bogu je v globinah duš silneja, kakor vse drugo. Tudi to zidanje babilonskega stolpa brezverske družbe bo obstalo na zmotah, zmedah in napuhu graditeljev, razvaline bodo še poznejšim rodovom kazale neumnost, blodnjo, norost teh, ki so hoteli ugonobiti lakoto po Bogu.
Našo lakoto po Bogu, dragi moji, pa hoče sveta cerkev potolažiti z velikonočnim svetim obhajilom, ko bomo klečali ob ohhajilni .mizi, ko nam bo dala cerkev Gospodovo Telo v žive? našim dušam.
Najljubša premišljevanja svetega župnika iz Ars so bila evharistija, ljubezen in dobrotljivost božja in veselje v nebesih. Po poslednjih letih svojega življenja ta sveti duhovnik ni več mogel govoriti o teh predmetih, da bi ga ne prekinile v njegovih govorih radi ginjenja obilne solze.
Da, tako vesele, tako srečne bi morala tudi nas napraviti katoliška religioznost, da bomo lahko vsled ginjenosti jokali:
Ne govori li današnja, četrta postna nedelja "Laetere — Veseii se" (kakor se pričenja sv. maša) o teh tolažljivih predmetih Kristusove vere: o njegovi ljubezni in dobrotljivosti, o okrepčanju in moči v evharistiji, o blaženi sreči nebes v vernem srcu ?
Poslušaj, prijatelj, danes Gospodov klic: "Žeja me!" Razumi pa tudi ta klic: Velja tebi in tvoji duši . . .
Nedavno se je v Beranih poročil Bogdan Dianič, absolvent trgovske akademije s komaj 13 letno Košaro Sajeičevo, ki j t brez staršev in jo je odgojeval njen stric Dianič, ki se upiral možitvi, nazadnj dovolil.
več cistern so skopali po vaseh Doljnega polja, kjer so si premožnejši kmetje že prej tudi sami izkopali take cisterne in vad-njake_ V vse te vodnjake je nedavno začela vdirati motna in mastna tekočina, da vode tudi živina ni hotela več piti. To je nafta, ki se gotovo nahaja poti e tu(jj zemljo v večjih množinah in je pa lc se(lai udarila na dan.
Nesieča
Feliks Bač iz Lamberga je po
Nesrečen padec
V Zg. Koreni na Štajerskem je padla s precej visokega hleva Lovrenci*
nesrečnem slučaju padel s ceste |21-letna Ivana Lovrenci- in se v potok in si pri tem zlomil tri P™* nevarno pobila. Morali so rebra. Oddali so ga v celjsko »Poviti v mariborsko bolnico, bolnico.
Streli
Ko sta šla 20 letni Franc Po-lanc in .17 letni Martin Spindlor skozi Moravče pri Ptuju, je ne-
TRPINČENJE NAŠIH LJUDI NA POTI SKOZI ITALIJO
Skore osem mesecev pc nedolžnem zapiti. — Pognani v obmejne gere brez obutve, tople cbleke in hrane.
Jesenice, v februarju.
Te dni je prispel iz Italije naš državljan Dragič Nikola, po rodu iz Bele Crkve v Banatu. Dragič se je preselil pred tremi leti s svojo ženo Julko v Marseille na Francoskem, kjer je izvrševal krojaško obrt. Ker pa so se tudi v Franciji obrnile gospodarske razmere na slabše, je prišel v hude stiske. Dela je imel vedno manj, na drugi strani pa mu je naraščala družina. Dobil je namreč v Franciji hčerko, a drugo dete je pričakoval.
Opremljen z vsemi potnimi listinami, obleko, živili in denarjem je Dragič pred 8 meseci odpotoval s svojo družino iz Mar-seillea in srečno dospel v zgornje italijansko mesto Verono, kjer je v neki gostilni blizu kolodvora čakal na vlak, da se z
vali, da bi pri njih prenočil, a ni hotel. Podal se je domov, po poti zašel v narastel potok in utonil.
-o-
Roparski napad
Na poti s Hauptmanice proti Mateni je bila napadena Marija Virantova-, katero ta napadla dva moška in ji odvzela zlat poročni prstan ter denar, kolikor ;a je imela Virantova pri sebi.
Otrok brez rok, najbeljši v šoli
V vasi Zalogovcu pri Vrvarnu so pred neka j leti prešiči odgrizli . obe roki deklici Miladiji Mari- |kdo nenadoma začel mi nju štreno vičevi. Otrok nima ne prstov f^L En strel je^adel Polanca ne dlani. Ker je bila drugače
Dobivali so dnevno samo enkrat 3ti, in sicer Dragič skupaj z ženo 60 dekagramov kruha in skodelico juhe, hčerka pa mleko. Ko jim po. dolgih mesecih ječe niso mogli ničesar drugega do kazati, so jim pobrali vso obutev in potne liste in jih namesto na jugoslovensko mejo odpeljali na Bresmer in jih hoteli pognati čez gore peš čez mejo.
Ker so bili slabo oblečeni in lačni, so se siromaki zglasili pri obmejnih oblastvih, da bi jih pustili čez mejo, a ti so jih pognali nazaj v Verono, kjer so jih spet zaprli cd 15. do 28. januarja, potem pa so bili prepeljani '/ vlakom do Trbiža. Pa tudi odtod jih niso pustili na naše ozemlje, temveč so morali peš do Podklo-štra, odkoder so se z vlakom prepeljali v Beljak in z avtomobilom
Sibirski jastreb
Upokojeni major Ludvik Spa-rovič je na Dravskem polju pri Sv. Janžu ustrelil sibirskega jastreba, zelo redko ptico, ki se
njim popelje v domovino. Nesre- dalje v Celovec. V Celovcu so ča zanj in za njegovo družino je prejeli od jugoslovenskega kon-bila, da so se gostje v gostilni 'zula potrebna sredstva, da so se med seboj stepli, zaradi česar so mogli včeraj 1. febr. prepeljati prišli orožniki in vse, ki so se 1 do Jesenic, kjer so na obmejnem pretepa udeležili, pretepli in izti- policijskem komisarijatu pripo-
rali iz lokala. Kruti nastop orožnikov je takih prizorov nevajenega Dragiča osupnil, da je nasproti svoje ženi izustil besedo
vedovali o svojih strašnih doživljajih. Ko so se siromaki nekoliko opomogli od prestanega trpljenja, se najedli in se ogreli, jih
"Schweinerei (svinjarija), kar je obmejni komisariat odpremil
DOMA PO BRIDKIH IZKUŠNJAH
je eden gostov slišal in naznanil orožnikom. Tedaj so orožniki planili tudi na Dragiča in ga hudo pretepli ter njega in njegovo nosečo ženo in 17mesečno hčerko zaprli v ječo.
v njih domovno občino.
Ta k rižev pot jugoslovenske ga izseljenca in njegove družine nam priča o razmerah, v katerih živi naš človek v tujini in ki so j v velikem nasprotju z gostoljub-
Zaprti so bili skoro 8 mesecev. | jem, ki ga uživajo tujci pri nas.
SIROM JUGOSLAVIJE
Nesreča v tovarni Ivanu Beletu je pri delu v Majdičevi tovarni odej v Škofiji vasi pri Celju nenadoma prišlo slabo. Padel je na stroj za trganje cunj in stroj ga je no-varno poškodoval.
-o-
Reko mu je odrezalo Ivanu Feralžinu, 36 letnemu hlapcu iz Velike Pirešice pri Celju je 22. jan. slamoreznica odrezala desno roko v zapestju.
E. G. Bremer, bankih iz St. Paul, Minn., ki je bil pred par tedni ugrabljen in izpuščen po 22 dneh, ko je bila zanj plačana odkupnina $200,000.
"Ferpetuum mcbile"
V Ivutjevu na Hrvatskem imajo urarja, ki se že pet let ukvarja z izumom takozvanega "per-petuum mobile". Glavni del je že skonstruiran, pa se aparat kar noče sam od sebe začeti gibati. Urar se pa ne da oplašiti in pravi, da bo delal na svojem izumu, magari do smrti, če se mu poprej ne posreči.
——o-
Ta je znal slepariti Kmetovalec Mihael Kmetec iz Velike Varnice v Halozah je pripeljal pred trgovino vinskega trgovca v Ptuj večjo količino vina. Medtem ko je on čakal pred trgovino, je stopil v lokal neznan moški in zahteval od blaga j ni-
čarke denar za prodano vino. Izročila mu je denar in ko je zahtevala od njega izkaznico, je možak izjavil, da jo ima voznik pri vratih. Blagajničarka je šla k Kmetecu po izkaznico in ker ga je smatrala za voznika, je izročila denar neznancu. Kmetec je pa zunaj čakal, da mu izroče denar.
Žganje ga je spravilo v vodo
761etni kmet Kondič iz Sla-binje pri Kostajnici je s svojimi prijatelji v mestu popil precej žganja. Prijatelji so ga, key-so videli, da je napit, zadrže-
je neznano kako priklatila v te kraje.
--o-
Truplo v Dravi
V bližini Maribora so v nizki dravski strugi odkrili trupi ) utopljenca, v katerem so spoznali, četudi je bilo truplo ž v vse razjed eno, llletncga posestniškega sina Josipa Šarta iz Strojne pri Prevaljah, katerega so že dolgo časa pogrešali
--o-
Nezgoda Hude notranje poškodbe .je nedavno utrpel Franc Haas, o-skrbnik Pongratzovega valepo-sestva v Vuzmetincih pri Ptuju, ko so za njim, ki je hodil po cesti, pridrveli splašeni voli in ga podrli v obcestni jarek.
-o-
Kaj si dovolijo ponočnjaki Neznani ponočnjaki so se oborožili z bukovimi poleni in se podali pred hišo posestnika Franca Slatniča v Vurbergu pri Ptuju. Razbijali so po oknih in pobili vse šipe ter se nato spravili nad vrata, katera so tudi razbili. Slatnič se je s svojo družino skril na podstrešju.
--o-
Ribe se peginile Iz Vrbasa poročajo, da je vodo tamošnjega prekopa Kralja Petra neka tvornica tako okužila, da so ribe kar v množinah giivjale. Na ta način je poginilo že nad 15.000 rib in se boje, da bodo vse ribe storile
bistroumna, so jo sprejeli v šok je deklica v branju in pisanju med prvimi. Kadar piše drži svinčnik z obema rokama. Dovršila je že 4 razred.
Pod tramvajem
Srečo je imel 23-letni brezposelni delavec Vinko Greblihar, k mu je na zmrzli ulici v Šiški spodrsnilo da je padel ravno pred tramvaj, ki ga je odbil, pa si je 1'ant poškodoval samo roko.
-o-
Vol ga je sunil
39-letni posestnik Anton Čakš iz Plata pri Šmarju pri Celju, je gnal vola po cesti. Vol se je splašil in pri tem Antona tako j sunil, da je ta padel tako nesrečno, da je obležal z zlomljeno nogo.
-o-
Nesreča s patreno
Nekega popoldneva je našel 12-letni sin posestnice Franc Šauperl iz Zimiee pri Mariboru na smetišču dinamitno patrono. Ko jo je ogledoval in v rokah obračal, mu je nenadno eksplodirala ter mu .nevarno poškodovala roko.
trebuh, da je obležal v v mlaki krvi, drugi pa Spindlerja v levo
rok;)'.
-o-
SiR! TE AMFJi SLOVEN CA
N; fta v Liki
Da bi odpomogli velikemu pomanjkanju pitne vode v Liki, so pričeli v zadnji jeseni na več krajih, s pemečjo banske uprave, kopati vodnjake in cisterne. Nuj-
Društvo sv. Jožefa
štev. 53, K.S.K.J., Waukegan, 111
Sprejema vse slovenske katoličane od 16. do 55. leta v odrasli oddelek; v mladinski oddelek pa od rojstva do 16. lota. — Seja sc vrše vsako drugo nedeljo ob 9ti uri zjutraj. Društvo ustanovljeno leta 1900. — Skupno šteje 390 članov (ic).
Nadaljna pojasnila se dobi od sledečega odbora:
Math Slana, Jr., predsednik Joseph Zore, tajnik Mike Opeka, blagajnik.
NIKOLI NISEM VERJEL V OGLASE V MOJEM ŽIVLJENJU — TODA ZDAJ SEM OZDRAVLJEN
Tako je* rekel Mike I.oviry. atari fit Molj. ki jo bil eden tistih lirihtnil. mož. ki Imteju V »a, v-edeti in ne verujejo ničesar. Ilclal je v jeklu ril i in jt. i'm i vrlo močno. zdravo leno Marijo. ki je prišla SVarcua kraja pred live m a letoma s svojimi Kcslerinii otroci. 1'olejt družino je Marija vzdrževala owem horderjev, ka.iii hotela je Htm napraviti denar in po vrniti. Sest me-'.'v.-\ jl- doliro in Mike je via..al denar na n»''Mt. TiV.a.i |.a -r je pričelo, Marija je zbolela in morala je odi.i v bolnico, i* le v dru^o, v trčijo it;«. lz vsak« ,,, ., lan	mojjll vvdoli. kaj ji je.
Mite i.. 1)1 »;l«>;an. Khjtl Cut.il je, da trt
..... VI -v.to i ..... I-., i ... I'. nel-Ti-a pri.ja-
toljn. ki mu I« dostikrat d«l l ak svet. Mike «w seveda ni nikdar poslušal, kajli .s: n- i-am bolje vedel Nekosa dno )>■ t» prijatelj lOlrmind poslal |x> neko v.drmilo. ki Je bil" oiclaeauo v listih, kajti bil je prepričan, iln ime Marija trakuljp. lin je »levilo prišl«, na jv Marija jemala na skrivaj, toda povi-Hiti pn «t Miku. •ko je Ala od nje tl-akulja. g I {■••> Ijev Joli.'H. Mike ni itanrel verjeti siv■ »jiri, uivsom, ko mu je Edmund povedni, da le 4«bil zdravilo po. torti OKlasa v časopisu, /daj je od -•■'.i. neverjetnosti popolnoma ozdravljen, Mariji se
hitro zdravje boljSa in (*i kmalu lahko zopet gospodinjila.
Ma tisotie mož, temi in otrok, ki so bolni, se neuspeSno zdravi /a m mero d rune bolezni, kfi pa je njih resnična bolezen tista poSast, t nt-kulja. Siirurn« znamenje nje »o izločki delov teita zajedavca. Opominjajoči znaki pa »o izguba teka s poireSnostjo od časa do časa. pokrit jezik, peka zxese. bolečine v hrbtu, udih in notfah, omotica. glavobol, občutki slabosti s praznim želodcem, temni obroči okro« oči. Želodec se čuti tcick, napihnjen, včasih z občutkom, kakor bi kaj lezlo iz Modo* » treva. Včasih pa, kakor bi kaj lezlo proti vratu. Bolnik ima rumeno koio, iztreblja težo. ima smrdljivo sapo. stalno pljuje, jo brez vsakega veselja do dela In je vedno len. Znano je, da je ta potest povzročila tudi napade padavice. Ta jioSast zrnste včasih do 5« čevljev. Kadar leze v sapnik, lahko tudi zaduf-i svoio žrtev. KeSite se te poSastl takoj, dokler vam no spodkoplje zdravja, da vam več ne ho lino-kočo pormurnti. PoMjlte M-fiO za T.avtain za jiopolno zdravljenje, ako J.elit«. da bosi,* reieni tega strahovitega injedavea, na U. S. Laboratory. USL Bldg.. ISox MM, Hollywood, Cal, Izdelano jo po naroči!'.!, zato omenite starost Ne more biti zato poslano po COD. Garantirano. Za zavarovalnino zavoja dostavite 'iS centov. IIzref.lte ta oglas In r» shranite. Vei vam bo mogoče prav prileU
Društvo sv. Vida
štev. 25, K.S.K.J.
CLEVELAND, O.
Leto 1934.
Predsednik: John Mclle, 6508 Bonna Ave.
Tajnik: Anthony J. Fortuna, 1093 E. 64th Str.
Zdravniki: Dr. J. M. Seliškar, Dr, M. J. Oman, Dr. L. J. Perme in Dr. A. J. 1'erko, Dr. A. Skuk.
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesccu v Knausovi dvorani ob 1. uri popoldne.
do m" kta™ SB N'1,<;JI"oj"	od 18.
v»l?|Il"1.,,ij0t'' lahk" 7,1	zavaro-
valnino ah pa do smrtno zavarovalnino in
in $2000
sicer za $i'50, 5300, S1000, SI500" posmrtniiie.
4«ltr£\VLTthm*ta tu,ii olr,,cl od 1
Za holniiko podporo pa $7.00 in JH 00 edenske bolniške podpore, v slučaju bo
»•"o Sthi"" 'e 1?zn,ani '"'i tajniku "" . ,hl ''"h' zdravn.iki |ist i„ karto in naj se ravna po pravilih.
Varujte vaše oči
Ako vas nadleguje glavobol; ako vam solzijo oči in se hitro utrudijo; ako imate krivigled; tedaj je to znamenje, da morate dati važe oii preiskati.
DR. JOHN J. SMETANA
OPTOMETRIST — Zdravnik za oči — 25 let skušnje v zdravstvu za oči.
1801 SOUTH ASHLAND AVE-
CHICAGO, ILL.
Telefon Canal 0523 Uradne ure: Od 9. ure dopoldne do 8:30 zvečer.
Društvo
'SV. JERONIMA*
ŠTEV. 153, K.S.K.J., CANONSBURG, PA.
Ustanovljeno dne 19. aprila 1914. Šteje nad 200 članov v obeh oddelkih. Sprejema vse zavedne katoliške Slovence in Slovenke od 16. do 55. leta in v ml. oddelek od rojstva do 16. leta. Član ali članica, ko oboli, naj sc takoj javi pri društvenem tajniku in potem naj se ravna po pravilih. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesccu ob 2. uri popoldne v lastnem prostoru.
Odbor za leto 1933: Predsednik MIKE F. TOMŠIČ, Box 217, Houstan, Pa. Tajnik JOHN BEVEC, Box 16, Strabane, Pa. Blagajnik ANTON TOMŠIČ, Box 94, Strabane, Pa.
Sv. pismo je knjiga božja! Ni je knjige, ki bi jo smeli primerjati s Sv. pismom. Pa če že moraš katero knjigo imeti doma in jo prebirati, je to gotovo Sv. pismo.
Letos je 1900 let, kar se je godilo vse to, o comer nam poročajo sv. evangeliji in Dejanja apostolov. Ce kedaj, potem naj si v tem svetem letu vsaka hisa oskrbi Sv. pismo, vsaj evangelije in Dejanja apostolov.
V premnogih slovenskih naselbinah ni slovenske cerkve, ni slovenskega duhovnika in rojaki he slišijo evangelijev leta in leta v slovenskem jeziku. Ta knjiga, ki se imenuje "NOVI ZAKON, SV. EVANGELIJI IN DEJANJE APOSTOLOV vsebuje 541 strahi, primerna žepna oblika. Ta knjiga naj bi prišla v vsako slovensko hišo v Ameriko. Zlasti tam, kjer nimajo slovenskih župnij in slovenskega duhovnika.
STANE S POŠTNINO
$1.00
Naroča se od:
Knjigarna Amerikanski Slovcnec
1849 WEST CERMAK RD.
CHICAGO, ILLINOIS
Stran 4
ZGODOVINSKA POVEST
Dr. O. I. i
ki jih priporočamo za
Plošča štev. 2300S "ZA VELIKONOČNO NEDELJO" - 1. in 2. del. — Rekordirali "Adrija" pevci.	\\VN
Stane 75c.	n
Plošča štev. 23008 "POD DVOJNIM ORLOM" _ "DUNAJ OSTANE DUNAJ", dve koračnici.
Stane 75c.
Plošča štev. 25130
VELIKONOČNA'
1. in 2. del, moški
in ženskli glasovi,
Knjigarna	^
Amerikanski Slovenec
1849 WEST CERMAK RD CHICAGO, ILLINOIS
•AMERIKANSKI SLOVENEC'
Ostal je tedaj v svoji sobi, ki jo je imel tik pred izhodom iz grada. Ko je odbila v grajski kapelici ura deset, je zapazil, da se premika v graščakovi sobani luč. Ko-naenkrat ugasne in sliši po stopnicah korake, takoj ugane, da hoče mladi graščak oditi.
Zato stopi iz sobe in se stisne pri izhodu v temen kot, da more vse opazovati.
In res zdajci je prišel Friderik Herberstein pred vrata, kjer je držal njegov hlapec konja, katerega mladi graščak takoj zasede in polagoma odjezdi k vratom, katere vratar takoj odpre; se spoštljivo prikloni svojemu gospodu, ki mu pokaže s prstom, da naj bo tiho.
Grajski vratar še začudeno gleda1 za odhajajočim gospodom, češ, kam pa sedaj v tako pozni uri. Pri tem pa je prezrl, da je smuknila mimo njega črna postava, ki ni bila ni kdo drugi kakor grajski oskrbnik Trenak.
Previdno je le-ta sledil Frideriku Herberstein noter do cerkvice sv. Jakoba, kjer se je previdno skril in opazoval vse, kar se je zgodilo v cerkvi.
Tako tedaj, je jezno siknil Trenak. ko je videl odhajati Herbersteina s svojo nevesto, vzel si ,svojo golobičico, a čakaj, ne boš se veselil njene posesti dolgo, meni je bila namenjena, a ošabna, kakor je bila, me je zavrgla, sedaj pa ti gorje, še boš krotko jagnje, zadoščenje moram imeti za to, kar si mi storila.
In izginil je v temnem gozdu in se podal proti gradu, kjer je prišel skozi pristranski, tajni vhod, do katerega je imel vedno ključ v grad, ne da bi ga kdo opazil.
Mladi graščak Herbersten je spremljal nevesto in očeta na njun dom. Nameraval je odriniti že prihodnje jutro, a oče in nevesta sta ga preprosila, da je ostal celi dan; saj ni mogel odreči svoji ženi njene prve želje. In kdo ve, kdaj se vidita zopet, saj daljna je njegova pot in nevarna.
In sedela sta zopet sama v večernem hladu pod košato lipo. Držala sta se za roke ter pogovarjala in nista zapazila, da so že davno priplavale svetle zvezdice na nebo, med njimi pa se je pomikala luna in obsevala srečno dvojico. Bil je trenutek, ko sta se udala sreči in upu, da ostane vedno tako. A človeško življenje je vedno slovo in ločitev, kar vzljubimo, moramo zopet zapustiti, dalje nas tira usoda in odreči se moramo najljubšemu.
Tudi za novoporočenca je prišla ta ura, prva polna grenkobe. Svetlo solnce je že priplavalo izza vrhov in pregnalo temne sence, po dolini so se vlačile leno zadn je jutranje megle, tam v logu je prepeval kos ob žuborečem potoku svojo vese-lo-otožno pesem in vsi drobni krilatci so se pridružili, s svojimi nežnimi glasovi.
Tam pri gradiču pa sta stala mladi Herberstein in njegova Agata. Jemala sta slovo. Z drhtečimi rokami je izročila svojemu soprogu tanko, zlato verižico, na kateri je visela z zlatim okvirom obrobljena Agatina slika. Krčevito se je oklenila Herbersteina. sklonila svojo glavo na njegove prsi ter zaihtela:
"Friderik, bodi ti to drag spomin, da te zvesto in iskreno ljubim do smrti; in če me več ne bo. vedi, da sem pri .tebi in čuvam nad teboj do zadnje tvoje ure. -Bog te obvari, moj dobri Friderik."
Še en objem, še en mil pogled in Herberstein je zginil po poti proti Hrastovcu. Se enkrat se je ozrl in zamahnil z roko Agati v pozdrav, ki je stala na robu griča, bridko ihteč. Še en pozdrav— in nista se videla več.
Tako je ostala Agata sama na Štraleku. Bili
so nepozabni dnevi do časa, ko je bil še Herberstein v njeni bližini, uživala je srečo, o kateri je , toliko sanjala — a sreča je nestanovitna in to je morala občutiti tudi Agata v polni meri. —
Ivan Friderik Herberstein je prišel z razdvojenim srcem v Hrastovec. Bled in ves zamišljen je stopil na vse zgodaj k svoji materi, da se poslovi. Graščakinja Margareta ga je sprejela navidezno hladno, a tudi njej je trgala žalost srce, ko je videla, da jo zapusti njen sin, ki je bil njen ponos in se poda v daljnje kraje, odkoder se vrne še le po dolgem času, mogoče pa tudi nikdar več. Pri tej misli je postala otožna, saj je ljubila svojega sina in hotela je le njegovo srečo.
Nemo se je priklonil Herberstein svoji materi, kateri je spoštljivo poljubil roko. Bil je v polni vojaški opremi in kaj krasno se mu je to podalo. Z nekim tajnim ponosom je gledala graščakinja svojega sina, in bilo ji je za trenutek, da bi se ga oklenila ter mu povedala, kako ga ljubi.
A bilo je to le za trenutek. Spomnila se je kako sramoto ji je napravil sin, ko je odklonil zaroko z Zofijo iz Vurberga, vsled česar je nastalo nesoglasje med obema graščinama tako, da Štubenbergovi ne pridejo več v Hrastovec in so dali tudi čutiti, da jim je vsak obisk od strani Ilerbersteinov neljub.
"Poslavljam se, spoštovana mati," povzame besedo mladi baron, "kakor vam je znano, moram na vojsko proti Turkom."
"Zvedela ,sem o tem in ni mi vseeno, da moraš oditi," pravi graščakinja navidezno mirna.
"Upam, da se kmalu vrnem, ta, čas se'bo že nekako opravilo, saj so zanesljivi ljudje doma in grajskega oskrbnika se tudi ne sme prezreti."
Graščakinja Margareta je nekoliko preble-dela, ker je čutila, kakor bi to merilo na to, da ona bolj upošteva njegove nasvete kakor sinove.
"Mihael Trenak je pošten mož, ki ima veliko skušnjo," povdarja gršačakinja, "njemu je tudi popolnoma zaupati."
"O tem se da še govoriti," reče Herberstein z nekim prezirljivim nasrnehljajem.
"Nikar ne žali moža, ki je že toliko storil za nas in ki želi tudi tvojo srečo."
"Mojo srečo, o vem, kaj je on vse nameraval, spoznal sem ga dobro."
Graščakinja se je čutila prizadeto, ker je sin uganil, kdo je nasvetoval zaroko njenega sina z Zofijo Stubenberg. Zato se raz vname in rezko odgovori:
"O gotovo, gospod Trenak je imel najboljši namen, da se poročiš s plemenitašinjo, ki je enakovredna z našim plemstvom ter prepreči nesmiselno zvezo z ono nepomembno žensko."
In jezno so se zabliskale njene oči in videti je bilo, da se ji je;tresel glas od razburjenja.
"Mati," vzklikne sin, "ne žalite Agate, ona je dobra, ona je blaga, saj ona je moja. . ."
Hotel je reči — žena, a v trenutku se je spomnil, da bi napravil svoji Agati velike ne-prilike, ko bi že sedaj izdal to tajnost, ker je vedel, da bi jo graščakinja neusmiljeno preganjala.
"Ali se še nisi spametoval, nesrečni sin," se razi juti graščakinja, "ali nimaš čuta plemenitosti v sebi, da se ponižaš do tega dekleta, ki te lovi v svoje mreže; ne bi se jezila, ako bi jo imel kakor igračo, katero bi vrgel od sebe, kadar bi se je naveličal, da pa še sedaj misliš na to nečim urno žensko, me silno žalosti."
(Dalje prih.)
-o-
»IRITE "AMF.R. SLOVENCA'M
PUSTOLOVSKO ŽIVLJENJE STAVISKEGA
(Dalje.)
Pri tem se je seznanil z Američanom 1 luntom in mu začel odkrivati načrt, kako ,ustanoviti po vsej Ameriki mrežo bančnih zavodov in kako vleči korist iz njihovega enotnega poslovanja. Hunt se je zelo ogrel za misel, ki' je genijalno napovedovala možnost špekulativnih vplivov na in us tri j o; in da bi se o tem s simpatičnim Francozom temeljito porazgovoril, ga je vabil na daljše izlete s svojo privatno jahto. Gostiteljica na jahti je bi-
Američanova hčerka Winifred Huntova. Stavisky, ki je nastopal takrat kot; mlad samec, je podpiral svoje šanse tudi s flir-tom z Winnifred, ki je kmalu začela izgubljati svojo sigurnost. Lunine noči na razkošni jahti, lahno poigravanje valov, dolgi izprehodi po peščeni obali in intimni trenutki v plesnih dvoranah, vse to opojno ozračje velike ljubavne pustolovščine je naenkrat presekala strela: Staviskega so zasačili, da igra z označenimi kartami.
Hunt je sprejel to vest s tiho kletvico nad ljubeznjivostmi, kakoršnim je pošten ameriški makler v tej deželi elegantnih pustolovcev izpostavljen. Ni pa tudi hotel biti v zvezi z nobenim škandalom. V prvi vrsti je plačal za svojega prijatelja, za kolikor se je čutila igralnica opeharjeno; potem je pa dal takoj pripraviti kovčege in s prvim brzovlakom se je odpeljal s hčerko v Cannes. Kazalo je, da je zadeva likvidirana, pa ni bila. Komaj sta se namreč nastanila v hotelu, je naročila Winifred Huntova medkrajev-I ni'telefonski pogovor z Biarri. [tzem s hotelom ,kjer je stanoval Stavisky. S kom je govorila, uslužbenci cannskega hotela niso vedeli; zabeleženo so imeli samo, da je govorila 30 minut. In drugo dejstvo je bilo, da eo našli potem Winnifred Huntovo v njeni sobi zastrupljeno z veronalom.
Oba tragična dogodka pričata, kako velik vpliv je imel Stavisky na ženske. Roman Jeanne Darcy, ki smo vanj v prejšnjih poglavjih dovolj posvetili, je nam pokazal, da je dosegal svojo premoč nad to žrtvijo z najbrezobzirnejšimi in najbolj grobimi sredstvi ciničnega prisklednika in pijavke. Dve epizodi iz boljše družbe pa pričata, da je znal po potrebi pritisniti tudi na druge strune ljubavnih pustolovščin, čeprav je ostala hladna krutost pod uglajenimi oblikami ista. Omamljal in slepil je z vsemi sredstvi, opetovano pa tudi s tem, da se je pokazal neverjetnega kavalirja. Mar ni o-stala v pariškem tisku neovrže-na uporno ponavljana trditev, da je v eni prejšnjih vlad sedel minister, ki je njegova žena nemoteno nosila prstan z briljan-tom, ki je veljal točno milijon frankov in ki ga je bil podaril g.
Alexandre tako preprosto, kakor da bi šlo za šopek nageljčkov?
Toda s tem bi že preveč prehiteli našo zgodbo; treba se je vrnit.v v čase, ko se je zaključila epizoda Jeanne Darcy.
(Dalje prih.)
TO IN ONO
KRI IZDA PIJANCA
Pri cestnih nesrečah je odločilne važnosti vprašanje, kdo jo je zakrivil. Pogosto odgovori najbolj točno na vprašanje izvedenec, ki lahko ugotovi, ali ni bil morda voznik ali pešec vinjen. Po najnovejših odkritjih ne bo to tako težak posel. Po dolgoletnem trudu se je posrečilo švedskemu učenjaku Widmarku najti postopek, s
vonije. Položila je na mizo 400.000 Din in začela pripovedovati, ne da bi imenovala svoje ime, da ta denar pošilja njen zet, ki je z oropanim denarjem zelo obogatel, toda nikjer ni imel miru, vedno mu je bila pred očmi postava ubitega. Na smrtni postelji se je skesano spovedal, in priznal umor duhovniku in sina-hi. Tej je naročil, da naj gre v Sombor in popravi storjeno krivico. Lugomerski pa niso hoteli sprejeti denarja, češ, da se ga drži večno prokletstvo. Ženska je ihtela in plakajoč je sedla v vlak in se odpeljala z denarjem domov.
ŽENA GA ODDALA V NORIŠNICO
Chicago, 111. — Pred sodiščem v Geneva je v sredo nastopil 521etni F. W. Wolf, bogataš s posestvom, vrednim dva milijona, in zahteval, da se ga izpusti iz norišnice v Elgin, ka-
mor ga je dala njegova žena katerim lahko ugotovimo t,udi Izapreti. Izvršila je to na skraj-
najmanjše količine alkohola v no lokav način. V juliju se je den banditov pa jo je s samo krvi. Za analizo zadostuje le
odpravil na" svojo farmo v Vermont in je od tam pisal svoji ženi, s katero sta živela ločeno, naj mu stavi svoje pogoje za razporoko. Žena ga je povabila v Chicago, češ, da se bosta o zadevi pogovorila. Ko pa je prispel semkaj, je proti njemu dvignila obtožbo, da je blazen, na kar je bil odpeljan v Elgin. — Žena je pred sodnijo izrekla protest proti temu, da bi bil njen mož izpuščen iz norišnice.
-o--
BANDITI ODNESLI AGENTOM PLAČE Chicago, 111. — Med tem, ko so v sredo zvečer poslušali agenti tvrdke Fish Furniture Co., 2225 Pershing Rd., bodril-ne govore svojih predpostavljenih, je pa v drugo sobo podjet ja vdrlo pet banditov, ki so odnesli ves denar, kateri je bil namenjen za plačo agentom, v znesku $1500. V uradu ste bili dve uslužbenki; ko je ena zagledala bandite, je hotela .poklicati na telefon policijo. E-
nekaj kapljic krvi.
Zdrav človeški organizem vsebuje v litru krvi 0.03 grama alkohola. Ta odstotek se pa zviša, čim zavžijemo nekaj piva ali vina. Widmark je raziskoval dalje in sestavil merilo, ki nam precej natanko določi mejo pijanosti, čeprav prenese kdo več in drugi zopet manj alkohola in prebavi organizem pijanca lažje alkohol. Widmark je dognal, da je vpliv alkohola do količine 0.7 g na liter krvi še majhen in da tedaj še ne moremo govoriti o pijanosti. Pri 1.3 g pa že izkazuje statistika polovico nezgod na račun alkohola. Pri 1.7 g so ugotovili 85 odstotkov nesreč, ki jih je zakrivilo pijanstvo. Od dveh gramov dalje pa že lahko govorimo o popolni vinjenosti. Na ta način ugotovimo lahko krivdo pešca, ki je morda v vinjenem stanju kar sam zašel pod kolesa avtomobila, ne da bi imel šofer za to kako pričo.
--o--
PO 60 LETIH PRIZNAL UMOR
V Som boru na Hrvatskem se je odigral prav tragičen dogo-[ dek. Pred 60 dobrim} leti sta somborski trgovec in posestnik Rajko Lugomerski in njegov brat Gjuro prodala na živinskem sejmu v Zagrebu sto volov za 20.000 kron. Nekaj časa sta se zadržala v neki gostilni. Kar je v gostilniško sobo vdrla roparska maski rana tolpa. Roparji so zahtevali od Rajka, da jim mora izročiti ves denar, drugače ga ubijejo. Rajko se je branil. Ubili so ga in oropali.Tudi na brata so navalili. Ta jim je prisiljen tudi dal ves denar. Pozneje je bil zaradi tega umora obsojen na smrt in obešen neki Nagy. V Somboru so že davno pozabili na ta umor. Potomci ubitega Rajka Lugomerskega so mirno živeli in se prav redko spominjali na tragično smrt svojega deda. — Pred dnevi pa je prišla k Lugo-merskim neka neznanka iz Sla-
KRASNE
velikonočne
KARTE
v kuvertah velikost 8 l/o x5 l/o s tiskanim slovenskim vošči-lom za Velikonoč, s krasnimi v več barvah tiskanimi podobami, se dobijo v
Knjigarni Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Rd.
Chicago, 111.
V zalogi imamo s tiskanimi voščili in prazne brez tiskanih voščil. Pri naročilu naj vsak omeni, če jih želi s tiskanim vošči-!om ali ne. Te velikonočne karte so nekaj krasnega, zlasti za one, ki bodo poslali velikonočne pozdrave svojim dragim v stari kraj.
Res novost. Prodajajo se
Posamezen komad po . . . 15c
Ducat po lOc vsaka.
Naročilom je pridjati potreben znesek. — Po poštnem povzetju teh naročil ne pošiljamo. — Naročila se sprejema samo do 15. marca.
Velika jubilejna
KAMPANJA
prve in najstarejše slovenske podporne organizacije v Ameriki
K. S. K. JEDNOTE
Povodom 401etnice K. S. K. Jednote se vrši velika JUBILEJNA KAMPANJA, trajoča od 1. marca do 31. julija 1934; torej pol leta.
Namen te kampanje je pridobiti vse katol. Slovence in Slovenke v Ameriki ta štela koncem svojega jubilejnega leta pod Jednotino okrilje, dst Bi K.S.K. Jedno-ta štela koncem svojega jubilejnega leta 40,000 članstva.
NAGRADE:
V tej kampanji je Zdravniški pregled za odrasle in otroke PROST.
Za nove člane, ki se zavarujejo za $250.00 se plača 50c nagrade; za $500.00 — $1. nagrade; za $1000.00 — $2. nagrade; za $1500.00 — $3. nagrade in za $2000.00 — $4. nagrade. Za otroke 50c nagrade.
Za člane, ki prestopijo iz mladinskega oddelka v odraslega se plača določeno nagrado le tedaj, če se kandidat zavaruje za več kot $500.00/
Katoliški Slovenci in Slovenke! K.S.K. Jednota Vas uljudno vabi pod svoje okrilje. Ta Jednota je nad 100% solventna in je tekom svojega 401etnega poslovanja izplačala že nad pet milijonov dolarjev raznih podpor.
Vprašajte za pojasnila glede pristopa kakega tajnika (co) našega krajevnega društva v Vaši naselbini.

Eassmszai
Dinarji:
Za $ 3.00...................... 108 Din
Za $ 5.00...................... 190 Din
Za $10.00...................... 400 Din
Za $12.50...................... 500 Din
Za $20.00...................... 815 Din
Za $24,50......................1000 Din
VELIKA NOČ
bo letos že 1. aprila, torej že čez par tednov
Darila za velikonočne praznike svojim domačim lahko pošljete preko nas. Denar pošiljamo po dnevnem kurzu, računajoč po ceni istega dne, ko denar prejmemo.
VČERAJ SO BILE NAŠE CENE:
Za izplačila v dolarjih:
Za $ 5.00 pošljte............$ 5.75
Za $10.00 pošljite............$10.85
Za $15.00 pošljite............$16.00
Za $25.00 pošljite............$26.00
Za $40.00 pošljite............$41.25
Vsa pisma in pošiljatve naslovite na:
JOHN JERICH
(V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD.	CHICAGO, ILLINOIS