informativni SC 9lasil° ravenskih železarjev Leto 43 Kavne na Koroškem, februar 2006 št. 2 Styria Vzmeti po osmih letih sodelovanja s FHAG Leto 2005 je bilo za ravensko vzmetarno uspešno: proizvodnja paraboličnih vzmeti je po začetnih težavah stekla in dosegla cilje, proizvodnja klasičnih vzmeti pa je bila rekordna. Iztržek za 12.134 ton skupne proizvodnje, v celoti prodane v Evropski uniji, je znašal 18,6 milijona evrov. Ravenski vzmetarji so izpolnili tudi dva cilja, postavljena ob peti obletnici ustanovitve podjetja: osvojili so 50-odstotni tržni delež dobav klasičnih vzmeti za prvo vgradnjo v kamione in prikolice, nosilnosti nad 3,5 tone, ter pridobili novega kupca - skupino Volvo, ki je s Renault Trucks združena v Volvo Global Trucks. Podrobneje sta o dosedanjem razvoju podjetja in o njegovih ciljih spregovorila direktor podjetja Dušan Strmčnik in Tadej Strahovnik, t. i. key account manager oz. prodajni menedžer v Frauenthal Group. Tadej Strahovnik, prodajni inženir v Frauenthal Group, in Dušan Strmčnik, direktor Styrie Vzmeti Enakopraven del skupine Ravensko podjetje Styria Vzmeti je del skupine Styria Group (SG), ki skupaj s podjetji Linnemannschnetzer (LS), Ceram in SHT sestavlja združenje Frauenthal Automotive Group (FHAG), ustanovljeno pred desetimi leti. Podrobneje Tadej Strahovnik: »Skupino SG sestavlja osem podjetij v različnih državah; sedem jih je v Evropski uniji, lanskega julija pa se je pridružila še romunska tovarna. V skupino SG so povezana podjetja, ki proizvajajo stabilizatorje in vzmeti za program tovornih in lažjih dostavnih vozil. Zlasti proizvodnja vzmeti sc hitro širi in skupina SG dosega že 42-odstotni tržni delež v Evropi. Od julija 2005 ima tudi novi članici; poleg že omenjene romunske tudi tovarno na Portugalskem (bivši vzinctarni skupine Thysscn Krupp). Za podjetja iz skupine LS so značilni predvsem zračni rezervoarji za avtomobilsko industrijo, medtem ko podjetja, povezana v POFA, izdelujejo katalizatorje za elektrarne in razvijajo katalizatorje za kamione, predvsem za MAN in Scanio.« S položajem Styria Vzmeti v skupini SG in v holdingu so na Ravnah zadovoljni. »Smo enakopravni del organizacije in tudi sodelujemo pri odločanju o strategiji skupine. Kar zadeva slednjo, je za nas pomembno, da imamo čim več direktnih kupcev, kar pomeni dodaten izziv pri izbiri kadrov, organizaciji logistike, to je od naročila do odpreme, fakturiranja, garancij itd. Po drugi strani pa to zahteva tudi bolj odgovoren odnos do dela in večjo strokovnost zaposlenih,« razlaga direktor Dušan Strmčnik. Proizvodnja paraboličnih vzmeti že utečena Proizvodnja paraboličnih vzmeti (v hali nekdanje jeklolivarne) je stekla leta 2004. Prvo leto je bilo izdelanih okoli 1500 ton vzmeti, a načrt proizvodnje zaradi začetnih težav ni bil dosežen. Lani pa je bila situacija drugačna: v Styrii Vzmeteh so izdelali 2830 ton paraboličnih vzmeti in plan proizvodnje izpolnili 95-odstotno. Doseženo je tudi načrtovano število zaposlenih v programu Parabolika - zdaj jih je 50. »Med večjimi dosežki podjetja v letu 2005 je tudi povečanje proizvodnje v novem obratu Parabolika, ki zdaj teče nemoteno. Res je, da smo imeli med zagonom mnogo težav; predelati smo morali ogromno strojnih delov, ki smo jih dobili iz Belgije, odpraviti smo morali logistične napake v tehnologiji, usvojiti nove tehnološke postopke in nove izdelke,« našteva Strmčnik, Strahovnik pa dodaja še, da so morali prepričati kupce, da izdelki z Raven ustrezajo njihovim zahtevam. Po mnenju sogovornikov je glavni namen proizvodnje paraboličnih vzmeti na Ravnah podaljšanje dolgoročnih možnosti preživetja celotne tovarne. Tudi proizvodnja klasičnih vzmeti v starem obratu se namreč iz leta v leto povečuje. Največji proizvajalec klasičnih vzmeti v Evropi Leto 2005 je v Styrii Vzmeteh minilo v znamenju rekordne proizvodnje klasičnih vzmeti. Lani je znašala 9300 ton. »Postali smo največji proizvajalec klasičnih vzmeti v Evropi in naš delež v novovgradnji klasičnih vzmeti je že več kot 50-odstoten,« je ponosen direktor Styrie Vzmeti, edinega podjetja iz skupine SG, ki še izdeluje klasične vzmeti. Lani so v Styrii Vzmeteh pri tovarni Volvo pridobili uradno homologacijo za proizvodnjo vzmeti in serijska dobava izdelkov je lahko stekla. V štirih Styria Fedem Dusseldorf (D) FAC Locations i Styria Jouset Billnas (FIN) Styria Ressorts Douai (F) EF Saint Avold (F) Styria Molas Azambuja (P) Porzellanfabrik Frauenthal Styria Ressorts Chatenois (F) LSV & LS Ahlen Ahlen (D) LS Sachsen Elterlein (D) w Frauenthal Holding Wien (A) Styria Fedem Judenburg (A) Arcuri LS Ungam Hodmez6vasarhely (H) Styria Vzmeti Ravne(SLO) f ra u e n t h a l GROUP Frauental (A) Sestava združenja FHAG, katerega del je (v skupini SG) tudi podjetje Styria Vzmeti mesecih so za novega naročnika izdelali že 830 ton klasičnih vzmeti, trenutna naročila pa se gibljejo okoli 250 ton na mesec. »V strukturi naše prodaje klasičnih vzmeti v tonah pomenita združeni podjetji Volvo in Renault Trucks 50,2 odstotka. Predvidevamo, da bo ta delež letos še večji,« napoveduje Tadej Strahovnik. Uspešna izpeljava t. i. projekta Volvo pa ni minila brez naporov in usvajanja novega znanja, predvsem iz protikorozijske zaščite. »Projekt je od nas zahteval popolnoma nova znanja o končnem lakiranju izdelkov, poleg tega smo omejeni tudi s prostorom in sredstvi. Izboljšati smo morali obstoječo lakirnico, ji povečati zmogljivosti in hkrati dvigniti kakovost tehnološkega postopka. Po odpremi se namreč izdelek več ne lakira, ampak se le vgradi. Zato odgovarjamo za barvo oziroma nianso in sijaj vzmeti. Za Volvo so namreč značilne tudi visoke zahteve glede videza izdelkov,« pojasnjuje Dušan Strmčnik. Novo sodelovanje s švedskim podjetjem, ki uveljavlja tudi visoke okoljevarstvene standarde, pa je zaradi zahtev kupcev spodbudilo odgovorne v Styrii Vzmeteh, da podjetje pridobi tudi okoljski certifikat ISO 14001. Lani decembra je bila opravljena predpresoja, certifikat pa naj bi po predvidevanjih dobili že do konca letošnjega leta. To pa ni. edini certifikat, ki ga nameravajo pridobiti; medtem ko so v podjetju lani oktobra ponovno uspešno prestali presojo za potrditev certifikata kakovosti po standardu ISO 9001, si zdaj prizadevajo za njegovo nadgradnjo. Direktor napoveduje: »Naš cilj je, da leta 2007 pridobimo certifikat TS 16949, najbolj specifičen avtomobilski standard, ki velja po vsem svetu.« Zaposleni so najpomembnejši kapital Zdaj je v Styrii Vzmeteh zaposlenih 198 sodelavcev in sodelavk, povprečje leta 2005 je bilo 182. »Po številu zaposlenih smo druga največja družba (takoj za romunsko tovarno) v skupini SG, po proizvodnji pa sc uvrščamo na drugo mesto za podjetjem v Franciji. Trudimo se, da bi dosegli evropsko produktivnost, zato je tudi večina letošnjih investicij namenjena za olajšanje dela z nakupom manipulatorjev in prijemal. Število zaposlenih na Ravnah ne bo preseglo 200 delavcev, naša naloga v prihodnje bo predvsem povečanje produktivnosti dela,« je odločen direktor Strmčnik in dodaja: »Zgovoren je podatek za leto 2005: za proizvodnjo 12.460 ton vzmeti, s čimer smo plan izpolnili 97-odstotno, smo porabili 15 odstotkov več delovnih ur, kot pa jih je bilo načrtovanih!« Med vzroke za nižjo produktivnost je po Strahovnikovem mnenju treba prišteti tudi proces osvajanja novih kupcev, zaradi katerega je bilo treba Vzmet pred obremenitvijo na testnem stroju Vzmet pri največji dovoljeni obremenitvi Nov CNC vrtalni stroj za povrtavanje vzmetnih listov zaposliti nove sodelavce. Lani so jih medse sprejeli kar 70. Kot pravi direktor, je »od novih delavcev nemogoče pričakovati, da bodo že takoj delali z največjo produktivnostjo, saj je tudi za najbolj enostavna dela potreben čas, da jih ljudje v celoti obvladajo«. Podobno velja tudi za druga dela, na primer v razvoju in delo s kupci. Na trgu t. i. strokovnjakov za vzmeti pač ni, vsakogar, ki je sicer specialist na svojem področju, morajo v Styrii Vzmeteh o specifičnostih proizvodnje vzmeti še poučiti, kar pa zahteva nekaj časa. Na nekatere vodstvene funkcije so lani v podjetju zaposlili nekaj novih sodelavcev z izkušnjami iz avtomobilske industrije. Njihovo znanje je dragoceno zaradi preseganja meje med proizvodnjo avtomobilov in kamionov. Tudi slednja namreč postaja vse bolj zahtevna. Zato so okrepili tudi razvojni oddelek, v katerem zdaj dela šest strokovnjakov. Medtem ko lani splošna kolektivna pogodba še ni bila podpisana in je bil neodvisno od rasti produktivnosti izsiljen dvig plač, je zdaj področje delovnega prava in odnosov s sindikatom KNSS Neodvisnost Styria Vzmeti urejeno. Podpisana je bila kolektivna pogodba za elektro in kovinskopredelovalno industrijo, v podjetju pa zdaj potekajo pogajanja o novi podjetniški pogodbi. »S sindikatom vzorno sodelujemo, trudimo se za dobro komunikacijo. V teh osmih letih nam je uspelo vse dogovorjeno tudi izpeljati, med drugim tudi že tradicionalno novoletno obdarovanje otrok naših sodelavcev,« pravi direktor Strmčnik. Bistvo odnosa do zaposlenih v Styrii Vzmeteh pa je povzeto v Strahovnikovem stavku: »Zavedamo se, da so naš največji kapital ljudje.« Tudi zato bodo v kratkem v delavnice o komunikaciji vključili 40 sodelavcev. Večja produktivnost je jamstvo za prihodnost V ravenski vzmetami imajo jasne cilje: proizvodnja klasičnih vzmeti naj bi se gibala od 900 do 1000 ton na mesec, paraboličnih pa med 200 in 300 ton (jeklo v glavnem kupujejo v podjetju Štore Steel). »Glavni letošnji Označevanje izdelkov za prvo vgradnjo na kamione (Renault Trucks) Obnovljena lakirna linija cilj jc optimiranjc proizvodnje prav na vsakem delovnem mestu in osvajanje večjega števila novih izdelkov,« pojasnjuje Dušan Strmčnik. Novost je tudi t. i. mikroplan proizvodnje, kar je bilo treba uvesti zaradi velike zasedenosti proizvodnih zmogljivosti. Kljub štiriizmenskemu delu na nekaterih strojih se še pojavljajo ozka grla, ki so odvisna od programa in jih zato ni mogoče enostavno odpraviti z naložbami. Težave povzroča tudi omejen prostor, saj novih agregatov ni mogoče več kam postaviti. Za letošnje naložbe bodo v ravenski vzmetarni odšteli pol milijona evrov, z njimi pa naj bi olajšali težko fizično delo. Ker so strokovne službe razpršene Nov izdelek za Volvo na treh lokacijah, nameravajo predvidoma še letos urediti tudi pisarne za vse v prizidku hale Parabolika. Položaj na trgu vzmeti se zaostruje, zato Tadej Strahovnik opozarja: »Izrabiti moramo vse notranje rezerve, saj je konkurenca vzhodnih proizvajalcev vse močnejša. Veliki proizvajalci kamionov in osi za tovorne prikolice se že ozirajo po dobaviteljih iz Indije, Kitajske in z Bližnjega vzhoda, ki klasične vzmeti za npr. kmetijske prikolice ustrezne kakovosti (resda so tu zahteve manj ostre) ponujajo po nižjih cenah.« Kot prodajni menedžer napoveduje tudi za leto 2006 še večji pritisk avtomobilske industrije na cene dobaviteljev. Kako se znajti v teh razmerah? Direktor Strmčnik odgovarja: »V skupini SG velja, da je treba za ohranitev kupcev in pridobitev novih odjemalcev storiti vse: glede na zmogljivosti, znanje, logistiko ipd. se proizvodnja organizira v tistem obratu, kjer jc najbolj optimalna. Tudi mi že delno selimo proizvodnjo, ker imamo zanjo premalo zmogljivosti. Gre za t. i. outsoureing. S tovarno v Romuniji skušamo razviti dobro tovrstno sodelovanje; naj poudarim, da jc za nas partner in ne konkurent« Čeprav je bila ravenska vzmetama pred leti že skoraj odpisana, seje zadnja leta v okviru skupine SG uveljavila in v podjetju z optimizmom zrejo tudi v prihodnost. »Glede na usmeritve v skupini sc lahko pripravljamo na morebitno širitev naše proizvodnje; uresničitev tega pa je odvisna predvsem od nas: ali bomo uspeli povečati produktivnost in konkurenčnost. Če bomo izpolnili letošnje načrte, smo na dobri poti, da zagotovimo še dodatna delovna mesta, za kar pa potrebujemo tudi urejeno delovnopravno zakonodajo. Zavedamo pa se tudi, da moramo poskrbeti za okolje; ni pa prav, da bolj stroga okoljevarstvena zakonodaja od evropske znižuje našo konkurenčnost,« razkriva načrte za prihodnost direktor Dušan Strmčnik. A. Č. Novost v Petrolu Energetiki NEPREKINJENO DALJINSKO OGREVANJE NA RAVNAH NA KOROŠKEM Po več letih intenzivnega in obsežnega posodabljanja in optimiranja daljinskega sistema ogrevanja na Ravnah na Koroškem smo lani v drugi polovici novembra prešli na neprekinjeno obratovanje sistema, kar pomeni, da v sistemu stalno zagotavljamo ustrezne parametre medija, s čimer imajo odjemalci dobavo toplotne energije neprekinjeno cel dan. Gospodarsko zaokroženo območje smo tako sicer ogrevali že vsa leta obratovanja daljinskega sistema, medtem ko smo za mesto toploto zagotavljali le med 5. uro zjutraj in 21. uro zvečer. S prehodom na neprekinjeno ogrevanje in z znižanjem temperaturnih nivojev smo realizirali optimalnejši način obratovanja sistema, ki bo deloval bolj enakomerno in brez dnevnih jutranjih zagonov oziroma izklopov dodatnih agregatov, kar je pogojeno z ohlajevanjem ogrevanih površin odjemalcev v nočnem času. Obratovanje brez prekinitev je smiselno tudi s stališča učinkovitega obratovanja vseh postrojev za proizvodnjo toplote. Z enakomernejšim odjemom plina bomo optimirali cene zemeljskega plina, saj bomo zagotavljali manjši vpliv stroškov dnevnih konic pri odstopanjih v skladu z novo zakonodajo, ki predvideva zaračunavanje odstopanj odjema zemeljskega plina tudi na urnem in ne samo na dnevnem nivoju glede na napovedani odjem, kar bi posledično pomenilo dvig cene toplote za končne porabnike daljinske toplote. Cilj novega režima obratovanja sistema je zagotavljanje neprekinjene, kakovostne in količinsko enake dobave toplote v kurilni sezoni, tako da bo temperatura pri dnevnem režimu ogrevanja (med 5. in 21. uro) v bivalnih prostorih med 20 in 22 °C, kar zagotavlja zdravo bivalno okolje in je skladno s »Splošnimi pogoji za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja na območju občine Ravne na Koroškem«, v nočnem času (med 21. in 5. uro) pa temperatura ne bo nižja od 18 °C. Značilnost ogrevanja na Ravnah pred to spremembo je bila, da so imeli številni odjemalci v stanovanjih previsoke temperature (tudi do 27 °C), kar je nespremenljivo tako s stališča zdravega bivalnega ugodja kot tudi porabe energije. Značilnosti neprekinjenega ogrevanja Neprekinjeno ogrevanje je bilo projektno načrtovano in je skladno s pravili energetske stroke. Z aktivnostmi smo na Ravnah na Koroškem začeli že pred petimi leti, načrtujemo pa doseči stanje, ki je primerljivo z obratovanjem ostalih sodobnih sistemov v Sloveniji in tujini. Prehod na neprekinjeno obratovanje omogočajo tehnično posodobljene toplotne postaje in nove hidravlične razmere vročevodnega sistema. Neprekinjeno ogrevanje, reducirano v nočnem času, izboljšuje učinkovitost obratovanja proizvodno-distribucijskega sistema ob količinsko celo nekoliko manjši dobavi daljinske toplote in zagotavlja manjša temperaturna nihanja preko celega dneva. Neprekinjeno ogrevanje manj obremenjuje sistem za proizvodnjo in distribucijo, zato je potrebnih manj vzdrževalnih in investicijskih posegov, življenjska doba sistema je daljša. Po hidravličnem uravnovešenju primarnega sistema smo v sodelovanju z upravniki že pristopili k hidravličnemu uravnovešenju sekundarnega omrežja. Težave pri ogrevanju so pogosto posledica slabih hidravličnih razmer internih instalacij, nekontrolirane zamenjave ali dodajanja grelnih teles in povečevanja ogrevalne površine z zasteklj e vanjem balkonov. Obločna črpalka ® Toplotni itavac _____PFTROl rNC«r,FHKA_______UPRAVNIK . Slika 1: Delitev odgovornosti ogrevanja med Petrolom Energetiko in upraviteljem stavbe Toplota, ki jo porabimo za ogrevanje, je odvisna od izolacijskih lastnosti stavbe, bivalnih navad stanovalcev, predvsem pa od razlike temperature zunanjega zraka in temperature v stavbi ter trajanja kurilne sezone. Začetek kurilne (ogrevalne) sezone določimo tako, da ugotovimo, kdaj je bila zunanja temperatura zraka ob 21. uri prvič v drugi polovici obravnavanega leta tri dni zapored nižja ali enaka 12 °C - naslednji dan je začetek kurilne Sezone. Ko pa je zunanja temperatura ob 21. uri v treh zaporednih dneh večja od 12 °C in po tem datumu v prvi polovici Neprekinjeno daljinsko ogrevanje-velja tudi za Cečovje. Kurilna sezona Trajanje sezone Povp. zun. temp. Stopinjski dnevi (leto) (dni) (°C) (Kdan) 2001/02 232 4,75 3.538 2002/03 223 4,21 3.521 2003/04 229 3,68 3.737 2004/05 230 4,05 3.668 Povprečje 228,5 4,17 3.616 obravnavanega leta ni več treh zaporednih dni, ko bi se temperatura ponovno znižala na 12 °C ali manj, govorimo o koncu kurilne sezone. Toploto za ogrevanje lahko ocenimo s pomočjo temperaturnega primanjkljaja oziroma stopinjskih dni (Kdan). Temperaturni primanjkljaj oziroma vsota stopinjskih dni je vsota razlik izbrane temperature v ogrevanem prostoru (20 °C) in zunanje temperature zraka. Povprečje stopinjskih dni za Ravne na Koroškem v obdobju od leta 1961 do 1997 znaša 3.796. Prehod na neprekinjeno ogrevanje in znižanje temperaturnih nivojev v sistemu daljinskega ogrevanja na Ravnah za odjemalce pri enakih zunanjih temperaturnih pogojih in zagotavljanju zahtevanih bivanjskih razmer pomeni znižanje odjema toplote in znižanje stroškov za energijo. Prehod na neprekinjeno obratovanje je upravičen, ker tehnoekonomsko optimira obratovanje sistema in mestu Ravne na Koroškem dolgoročno zagotavlja konkurenčno ceno zemeljskega plina. Zaradi znižanja temperaturnega režima je prišlo tudi do nekaj pritožb zaradi prenizkih temperatur v stanovanjih. Vse reklamacije smo obravnavali individualno in skrbno. Težave so se pojavile predvsem tam, kjer: • so objekti slabo toplotno izolirani, Besede direktorice Mojce Kert Kos: Svojim sodelavcem izrekam pohvalo za trud, prizadevanje in izjemno učinkovito angažiranje pri vzpostavljanju stabilnih razmer v novem režimu obratovanja toplarne. Po več kot treh desetletjih ustaljenega režima ogrevanja na Ravnali smo v obratovanje sistema ogrevanja na Ravnah vnesli pomembno spremembo oz. novost, ki bo imela dolgoročne prednosti tako za proizvodno-distribucijski sistem kot tudi za naše uporabnike daljinskega ogrevanja. Zagotavljanje bivalnega ugodja stanovalcem Raven in porabnikom na lokaciji gospodarsko zaokroženega kompleksa po podaljšanju časa ogrevanja in znižanju temperaturnega režima ob hkratnem zmanjšanju kumulativne porabe toplote vsekakor ni bila enostavna naloga. • jč prišlo do~ neupravičenega povečanja odjema pri porabnikih (dodajanje grelnih teles v primeru zastekljenih balkonov), • je slabo delovanje notranje inštalacije ogrevanja zaradi hidravlične neuravnoteženosti, zraka v grelnih telesih, premajhnih dimenzij dvižnih vodov itd. Posledica tega je, da so v nekaterih stanovanjih previsoke temperature in stanovalci zato odpirajo okna, v drugih pa so temperature prenizke. Težave se pojavljajo pri manjšem številu odjemalcev, vendar jih je treba ustrezno rešiti, a ne na račun drugih odjemalcev. Če se ugotovi, da je za prenizke temperature odgovoren koncesionar (Petrol Energetika), težave odpravimo s prenastavitvijo regulacije ogrevanja v toplotni postaji. Za vzroke, ki so na sekundarni strani ogrevalnega sistema, pa odgovarja upravnik (Stanovanjsko podjetje ali PIN) oziroma odgovorni za ogrevanje v stavbi. Meritve, ki smo jih opravljali na terenu, so pokazale, da je pri vseh odjemalcih temperatura v območju 20 °C +- 1 °C, kakor je določeno s koncesijsko pogodbo. Vsako povišanje notranje temperature za I °C pa pomeni za okrog pet odstotkov večjo porabo toplote in posledično tudi večji strošek za energijo. Na vsako večjo spremembo se ljudje pogosto odzovemo z dvomom, nezaupanjem, vprašanji. Tako je bilo tudi tokrat. Upravičenost prehoda na neprekinjeno obratovanje sistema je Občina Ravne na Koroškem preverila še pri neodvisni instituciji (Institut »Jožef Stefan«, Ljubljana). Strokovno mnenje je pripravil vodja centra za energetsko učinkovitost mag. Tomaž Fatur in prišel do enakih ugotovitev ter nas podprl v prizadevanju, da v sistem ogrevanja vnesemo pomembno spremembo in novost, ki bo imela dolgoročne prednosti in sinergijske učinke. Služba »Para, topla voda in tekoča goriva« Miran Fužir Telefonske številke upravnikov večstanovanjskih stavb na Ravnah: • Stanovanjsko podjetje, d. o. o., Ravne na Koroškem: med 7. in 15. uro: 821 65 00 ali 031 596 966 ali 041 651 407 - ob sobotah in praznikih: 041640 946 • PIN, d. o. o., Ravne na Koroškem: - 821 50 20 ali 031 240 067 ali 031 240 069 Uporabnik pokliče upravnika v naslednjih primerih: • zaradi previsoke ali prenizke temperature v bivalnem prostoru, • pri puščanju zasuna (ventila) na dvižnem vodu, • pri okvarah na sekundarnem razvodu, • pri zamenjavi grelnih teles, • pri zasteklitvi balkonov, • pri ogrevanju podstrešnih bivalnih prostorov. Telefonske številke 24-urne servisne Petrola Energetike: službe Izvaja servisne posege v toplotnih postajah in distribucijskih sistemih za toplotno energijo in zemeljski plin: • toplotna energija: 870 61 36 ali 031497 326 • zemeljski plin: 870 61 53 ali 041283 994 INTERVENCIJE PGE KOROŠKEGA GASILSKEGA ZAVODA Sedež Koroškega gasilskega zavoda DECEMBER 2005 5. 12. 2005 so poklicni gasilci ob 12.05 po vklopu javljalnika pregledali prostore procesnega računalnika v Metalu Ravne, 10. 12. 2005 se je ob 9.08 v kovačnici ob kalilnem bazenu vžgalo olje; požar so pogasili z ročnimi gasilnimi aparati, 12. 12. 2005 so ob 14.30 v valjarni prečrpavali izlito nevarno snov v kalilni bazen, 23. 12. 2005 so po klicu vratarja pregledali prostore kemijskega laboratorija, 29. 12. 2005 je ob 15.00 zagorelo pod kalilno pečjo v Styrii Vzmeteh; požar so pogasili delavci z ročnimi gasilnimi aparati, ki sojih gasilci napolnjene vrnili v obrat. Druga pomoč in intervencije poklicnih gasilcev: 1.12. 2005 pri prevozu obolele delavke iz BVD-Ravne, 3. 12. 2005 ob prometni nesreči v Podgorju pri Slovenj Gradcu, 8. 12. 2005 ob delovni nezgodi v TIP Otiški vrh v Dravogradu, 9. 12. 2005 ob požaru v gostinskem objektu na Ravnah na Koroškem, 10. 12. 2005 pri poškodbi delavca v Metalu Ravne v valjarni, 10. 12. 2005 pri prometni nesreči v Kotljah, 10. 12. 2005 pri prometni nesreči v Dravogradu, 12. 12. 2005 pri nesreči potniškega vlaka na Dobrijah, 18. 12. 2005 pri požaru na javni razsvetljavi na Čečovju, 20. 12. 2005 pri poškodbi delavca v Slyrii Vzmeteh, 23. 12. 2005 pri prometni nesreči na Prevaljah, 25. 12. 2005 pri prometni nesreči pri Petrolu na Prevaljah, 28. 12. 2005 pri požaru na objektu NKB Maribor na Ravnah, 29. 12. 2005 pri prometni nesreči v Hudi luknji, 29. 12. 2005 pri poškodbi delavca v Croning livarni, 31. 12. 2005 pri požaru v zabojniku za smeti Ob Suhi I na Ravnah na Koroškem. JANUAR 2006 17.1.2006 so v Metalu Ravne ob 10.45 zagoreli oljni madeži ob kalilnem bazenu žarilnice v kovačnici. Druga pomoč in intervencije poklicnih gasilcev: 2. 1. 2006 ob odstranjevanju ledenih sveč nad vhodom v stanovanjski blok na Čečovju, 2. 1. 2006 ob izlivu vode v stanovanju na Javorniku, 3. 1. 2006 so pomagali reševalcem pri prenosu pacienta iz stanovanja na Prevaljah, 10. 1. 2006 pri poškodbi delavca v Metalu Ravne, 12. 1. 2006 pri prevozu obolelega delavca Metala Ravne, 19. 1. 2006 pri prevozu obolelega, delavca Croning livarne, 19. 1. 2006 pri prometni nesreči v Zgornjem Doliču, 19. 1. 2006 pri požaru v zabojniku za smeti na Čečovju, 25. 1. 2006 pri izlitju motornega olja v reko Mežo v Črni, 28. 1. 2006 pri poškodbi delavca v Metalu Ravne, 30. 1. 2006 pri poškodbi delavca v Styrii Vzmeteh, 31.1. 2006 pri poškodbi delavca v Styrii Vzmeteh. Direktor: Roman Lupuh, dipl. org.-men. Kotiček za zdravje PASIVNO KAJENJE OGROŽA NEKADILCE IN KADILCE O škodljivostih pasivnega kajenja je v strokovnih krogih znanega že veliko. Ogroža nas v domačem okolju, v javnih in delovnih prostorih. Usodne posledice ima lahko tudi za tiste, ki nikoli niso prižgali cigarete, saj varna količina izpostavljenosti tobačnemu dimu žal ne obstaja. Med najbolj ogrožene skupine spadajo otroci, nosečnice in zaposleni na delovnem mestu. Na CINDI Slovenija, kjer skupaj z zdravstvenimi domovi organizirajo brezplačne delavnice odvajanja od kajenja z geslom »Da, opuščam kajenje«, opozarjajo, da mnogi zaposleni zaradi narave tlela ne morejo uveljavljati zakonske pravice do dela v nczakajcnih prostorih, otroci pa so neprostovoljnemu kajenju najbolj izpostavljeni doma, zaradi kajenja staršev in drugih sobivajočih odraslih. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je neprostovoljnemu kajenju doma izpostavljenih kar več kot 50 odstotkov otrok. O pasivnem kajenju (PK, kajenje iz okolja, kajenje iz druge roke, neprostovoljno kajenje) govorimo, ko nekadilec vdihuje tobačni dim v prostoru, v katerem se nahaja skupaj s kadilcem. Vir vdihanega dima je tleči tobačni izdelek, ki ga sestavljata glavni dim (kadilec ga vdihne ob aktivnem kajenju, filtrira v pljučih in izdihne) in stranski dim (izpuhteva neposredno v okolje s tlečega konca tobačnega izdelka). Raziskave so pokazale, da je v ozračju zaprte sobe, v kateri se kadi, prisotno do 85 odstotkov tobačnega dima. Ta pa je tudi najpogostejši vir onesnaženosti zraka v zaprtih prostorih. V kolikšni meri je nekadilec v prostoru izpostavljen PK, je odvisno od tipa in količine pokajenih tobačnih izdelkov, od velikosti samega prostora, prezračevalnih pogojev, časa izpostavljenosti in podobno. »Posebno ranljiva skupina so otroci, ki so neprostovoljnemu PK zaradi kajenja staršev ali drugih sobivajočih odraslih najbolj izpostavljeni doma. Ker so manjši in dihajo hitreje kot odrasli, vdihnejo mnogo več škodljivih kemikalij glede na svojo telesno težo kot odrasli v enakem časovnem obdobju. Imajo tudi slabše razvit imunski sistem, kar pripomore k razvoju bolezni, kot so: pogostejša prehladna obolenja, vnetje srednjega ušesa, astma, slabši psiho-vedenjski razvoj in pojav srčno-žilnih bolezni v odrasli dobi,« poudarja resnost problema PK Dominika Novak Mlakar, dr. med., koordinatorica za programe odvajanja od kajenja pri CINDI Slovenija. Če je PK izpostavljena nosečnica, to ne škoduje samo njej, temveč tudi razvijajočemu se plodu zaradi zmanjšane količine razpoložljivega kisika in hranilnih snovi, kar je posledica slabše prekrvavljenosti posteljice. Obstaja tudi večja verjetnost prezgodnjega poroda in nizke porodne teže novorojenčka. Zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov v Sloveniji v celoti prepoveduje kajenje v zdravstvenih in vzgojno-izobraževalnih ustanovah ter v prostorih državnih organov, ki so namenjeni stikom s strankami. Določa tudi, da kajenje ni dovoljeno na javnih mestih, razen v prostorih, ki so posebej označeni in ločeni od prostorov, namenjenih nekadilcem. V delovnih prostorih je dovoljeno kajenje le v prostorih, ki jih določi delodajalec in so fizično ločeni od drugih prostorov. Vsak zaposleni ima pravico zahtevati od delodajalca, da mu omogoči opravljati delo v prostorih, ki niso onesnaženi s tobačnim dimom. Pa vendar obstajajo poklici, ki se PK ne morejo izogniti, na primer zaposleni v gostinstvu. Prostori za kadilce in nekadilce pogosto niso fizično ločeni, prezračevalni sistemi, ki naj bi zagotavljali čist zrak nekadilcem, pa ne delujejo. Delavci v strežbi se gibljejo tako v prostorih za nekadilce kot kadilce in pravice do dela v nezakajenih prostorih niti ne uveljavljajo. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je več kot 50 odstotkov otrok izpostavljenih neprostovoljnemu kajenju doma. Zaradi kajenja umre v Evropski uniji vsako leto preko 650.000 oseb, zaradi PK jih umre dodatnih 100.000. Več kot 13 milijonov jih trpi zaradi kroničnih bolezni, ki so posledica kajenja. V Sloveniji kadi 23,7 odstotkov odrasle populacije (vir: raziskava »Z zdravjem povezan vedenjski slog«, 2001). Med kadilci prevladujejo moški z 28 odstotki, med ženskami jih kadi 20 odstotkov. Zaradi bolezni, ki jih pripisujemo kajenju, umre na leto 3.000 do 3.500 oseb. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo leta 2004 v gostinstvu zaposlenih 38.000 oseb, od tega več kot polovica žensk. Leta 2003 je bilo v gospodinjstvih za alkohol in tobak porabljenih 2,4 odstotka, za zdravje pa 1,5 odstotka denarnih sredstev. Nekadilci in kadilci bodo pred PK zaščiteni šele, ko se bodo kadilci zavedali, da s kajenjem škodijo ne samo sebi, ampak tudi vsem drugim, ki so skupaj z njimi v zaprtih prostorih. Ko se odločite prenehati s kajenjem, se lahko vključite v delavnice CINDI v zdravstvenih domovih po Sloveniji. »Da, opuščam kajenje« je geslo in naslov delavnic, v katerih lahko kadilci s pomočjo zdravstvenih delavcev premagajo svojo odvisnost od nikotina. Udeležba v delavnici je brezplačna. Dodatne informacije v zdravstvenih domovih in na CINDI Slovenija: cindi@zd-li.si ali 01 230 73 60 oziroma www.cindi- sloveniia.net. Dominika Novak Mlakar, dr. med., koordinatorica CINDI Slovenija Delavnice »Da, opuščam kajenje« Po podatkih zadnjih raziskav na Koroškem število odraslih kadilcev upada (V koroški regiji smo leta 2001 zabeležili 22 odstotkov odraslih kadilcev, leta 2003 pa je ta delež padel na 19 odstotkov - raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog, 2003.), hkrati pa narašča število občasnih in rednih kadilcev med srednješolci (Med 15- in 16-letniki, ki se šolajo, je 30 odstotkov rednih kadilcev, kaditi pa je že poskusilo 74 odstotkov dijakov. Zaskrbljujoče je dejstvo, da se starostna meja prvih poskusov in rednega kajenja niža - Evropska raziskava o razširjenosti alkohola, tobaka in ostalih drog med šolsko mladino, 2003.). Vseeno je treba poudariti, da večina Slovencev ne kadi. Prav tako si večina kadilcev želi opustiti kajenje. To pa ni zgolj enkraten dogodek, ampak proces prilagajanja na drugačen življenjski slog, kar ponavadi ni lahko. Najboljša rešitev je, da sploh ne začnemo kaditi. £ ^ R n f# in jjDiJ J J i 1 Sličica iz knjižice "Zdravstveni delavci in nadzor nad tobakom" Nekateri kadilci zmorejo opustiti kajenje sami, nekateri potrebujejo pomoč. Brezplačne delavnice »Da, opuščam kajenje«, ki jih izvajajo v vseh zdravstvenih domovih, lahko kadilcem učinkovito pomagajo. Kadilcem ponujajo izmenjavo izkušenj in medsebojno oporo. Nekaterim uspe trajno opustiti kajenje, večina pa število pokajenih cigaret močno zmanjša. Odločitev o prenehanju kajenja je težko sprejeti, pri tem je najtežji prav prvi korak. Za začetek je uspeh že, če se posameznik odloči, da bi rad prenehal kaditi. Neuspeli poskusi ne pomenijo velikega neuspeha. Kdor poskuša, mu bo sčasoma tudi uspelo. Marijana Kašnik Janet, dipl. med. ses., regijski koordinator zdravstvene vzgoje, Zavod za zdravstveno varstvo Ravne Poroke odslej v gradu Ravne Pari, ki se želijo poročiti, lahko svoj DA že od lanskega decembra dahnejo v Kuharjevi dvorani na gradu Ravne, v katerem sicer domuje Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika. Ker je grad zaščiten kot pomemben spomenik kulturne dediščine, sta Upravna enota Ravne na Koroškem in Občina Ravne na Koroškem izdali zloženko, v kateri so ob predstavitvi gradu nanizana tudi pravila vedenja ob poročnih slovesnostih v njem. A. Č. Foto: Občina Ravne na Koroškem Notranjost gradu Prenovljen grad je primeren ambient za poroko Poročna dvorana Poklon talcem »Veliko spominskih znamenj iz obeh svetovnili vojn in vojne za Slovenijo je tudi na Koroškem in pričajo, da tudi tukajšnjemu življu ni bilo prizaneseno ter je bilo prelitih nešteto kapljic krvi,« je dejal Danilo Smon iz Zveze borcev in udeležencev NOB Ravne, ko je tretjo januarsko nedeljo na spominski slovesnosti pred spomenikom sedmim talcem nagovoril vse, ki so prišli v gozd na Koroški Selovec. Sem, v bližino cerkve sv. Neže, so gestapovci 12. januarja 1945 iz dravograjskih zaporov prignali in po mučenju ustrelili Ivana Menarta, Alojza Kavtičnika, Pavla Stropnika, Ferdinanda Gostenčnika in njegovega sina Ferdinanda, neznanega partizana ter Andrejčka Kotnika - Juričevega Drejčka (po tem partizanskem kurirju, ki je umrl v 17. letu starosti, se imenuje tudi ena od ravenskih OŠ). Kulturni program so sooblikovali Pihalna godba Dobrije, mladi recitatorji ter harmonikarja, udeleženci slovesnosti pa so množično pritegnili skupini iz Kotelj, ki je zapela pesem Na oknu glej obrazek bled. V mrzlem zimskem dnevu je vse, ki so se prišli poklonit ubitim, grela gostoljubnost vaščanov Dobrij, ki so poskrbeli za tople napitke in pecivo. A. Č. ŠPORT ŠPORT šport PLAVANJE. Letošnji 33. mednarodni miting »Ravne 2006« je bil rekorden po udeležbi. V novozgrajenem, z balonom pokritem letnem bazenu, je na osmih 25-metrskili progah tekmovalo 354 plavalcev in plavalk iz osmih držav. Navzoči so bili plavalci iz 18 slovenskih ter iz osmih tujih klubov. Prizadevni organizatorji iz vret PK Fužinar so tekmovanje, tako kot v preteklih letih, izpeljali v treh delih, in to v osemnajstih disciplinah. Najboljši slovenski plavalec prsnega sloga, Kranjčan Emil Tahirovič, je upravičil vlogo favorita. Zmagal je v vseh štirih nastopih. Najbolje je plaval v disciplini 100 m prsno, kjer je dosegel čas 1:01,10 in prejel po mednarodnih tablicah 832 točk. »Zadovoljen sem s svojimi nastopi na Ravnah. Seveda sem sc zavedal, tla moram vlogo favorita tudi upravičiti, in sem jo. Konkurenca ni bila tako vrhunska in s tekmeci sem zlahka opravil. Vse discipline sem odplaval nad pričakovanji, kljub temu da pred prihodom na Koroško nekaj dni zaradi bolezni nisem treniral,« je po končanem mitingu dejal Tahirovič. Med dekleti je daleč najbolje plavala Radoveljčanka Monika Močnik, kije na 1500 m prosto s časom 16:46,10 ugnala domačinko Adjo Pečnik in zbrala odličnih 824 točk. V seštevku treh najboljših rezultatov so bili v posamezni kategoriji najboljši: Emil Tahirovič (Merit Triglav), Damir Dugonjič (Fužinar), Peter Gati (Zalaegerezeg) in Rok Sagmeister (Fužinar) ter pri dekletih Žana Prislan, Adja Pečnik (obe Fužinar), Nika - Karlina Petrič (Merit Triglav) in Tamara Miler (Fužinar). Med tistimi, ki so na dvodnevni prireditvi dosegli največ, pet zmag, je bil tudi Ravenčan Rok Sagmeister, absolutno najboljši med letniki 1992. Skupno se je kar 22 plavalcev in plavalk domačega kluba uvrščalo med najboljše tri v posameznih kategorijah. »Tekmo smo prvič izpeljali pod balonom. S pomočjo vseli, ki delajo v klubu, predvsem staršev naših otrok in trenerjev, smo delo opravili v zadovoljstvo vseh, ki so prišli na Ravne. Udeležba je bila prvič tako množična in pokazalo seje, da je bilo tudi zanimanje med gledalci za miting v novem bazenu večje kot prejšnja leta. Termin naše prireditve je neugoden za plavalce, vendar smo uspeli na Ravne pripeljati plavalce iz vseh slovenskih klubov, na čelu s Tahirovičem, tako da je bila kakovost mitinga dokaj dobra,« je o tekmovanju menil Miran Kos, predsednik PK Fužinar. Na 16. mitingu, konec januaija v Linzu v Avstriji, je nastopilo 380 plavalcev iz osmih držav. Fužinarjevi tekmovalci so v konkurenci 38 ekip osvojili odlično 3. mesto. V posamičnih nastopih so si priplavali petnajst zmag, pet drugih in sedem tretjih mest. Najuspešnejša je bila Tamara Miler s petimi zmagami in z enim drugim mestom. Rok Sagmeister je bil štirikrat pivi v svojem razredu, poleg tega še enkrat drugi in enkrat tretji, medtem ko je Mojca Škratek osvojila tri prva, eno drugo in eno tretje mesto. Med zmagovalce so se vpisali še: Tjaša Erjavec, Teja Pešl in Kaja Sonjak, med dobitnike odličij pa še: Petra Studenčnik, Katja Balant ter Žiga Oto. Tamara Miler v disciplini 100 prosto in Rok Sagmeister na 100 hrbtno in 100 mešano sta postavila nove rekorde mitinga. NAMIZNI TENIS. Na zaključnem turnirju ekipnega mladinskega državnega prvenstva na Ravnah je nastopilo po osem najboljših ekip. Naslove prvakov so si priigrali mladinci Murske Sobote in mladinke Mute. Igralke Fužinarja Inter diskonta so v postavi Manca Fajmut, Polona Župane, Katja Šapek in Darja Gerold osvojile 2. mesto. V odločilni tekmi so igralke Mute premagale Ravenčanke s 4 : 3. V organizaciji NTK Fužinarja Inter diskonta je bila 10. januarja v dvorani na Prevaljah tekma ženske evropske lige med Slovenijo in Avstrijo, na kateri so podelili priznanja najboljšim slovenskim igralcem in igralkam v sezoni 2004/05. Priznanja sta prejeli tudi igralki ravenskega kluba Manca Fajmut in Katja Šapek. ODBOJKA. Mladinci Fužinarja Metala, ki jih vodi trener Branko Golob, so po desetih letih znova osvojili naslov državnega prvaka. Na sklepnem turnirju januarja letos v Slovenski Bistrici so samo potrdili, daje na Ravnah znova generacija, o kateri se bo v prihodnosti še veliko govorilo. V polfinalu so premagali Žužemberk z 2 : 0, v finalu pa Kamničane s 3 : 1. Naslov prvaka so si priborili: Tine Urnaut, Jan Magdič, Jure Jež, Denis Valentan, Jure Dretnik, Tilen Mlinar, Tomaž Pušnik, Robi Krajnc, Rok Filipančič, Miha Strmčnik, Nejc Gorinšek in Lovro Krajnc. Mladinke Prevalj so na finalnem turnirju v Mariboru osvojile naslov podprvakinj. V polfinalu so igralke trenerja Franja Ježa premagale Novo Gorico z 2 : 0, v finalni igri pa klonile proti mariborski ekipi Nove KBM Branika s 3 : 0. KEGLJANJE. V januarju je bilo končano prvenstvo koroške regije. Pri moških je naslov prvaka Koroške osvojil Bojan Golob (Korotan). Dragi je bil Silvo Belaj (Interokno), tretji Ivo Mlakar (Korotan) in četrti Marko Vezovnik (Interokno). Med dvojicami sta bila najboljša brata Bojan in Toni Golob (Korotan), pred dvojico Podojsteršek-Vezovnik (Interokno). Omenjeni kegljači so se uvrstili na državno prvenstvo. Med ženskami je I. mesto osvojila Majda Verbole iz Korotana Prevalje pred Slovenjgradčanko Nado Korbus. Tretja je bila Andreja Pečovnik iz Fužinarja Petrola Energetike Ravne. Med dvojicami sta si naslov priborili kegljačici Korotana Majda Verbole in Mojca Drofelnik pred dvojico Slovenj Gradca Janjo Vastl in Nado Korbus. Vsi omenjeni so se uvrstili na državno prvenstvo. ALPSKO SMUČANJE. Pri ASK Fužinar se poraja nova generacija mladih smučarjev in smučark, ki so dosegli v letošnji sezoni nekaj zelo dobrih uvrstitev v tekmovanjih, zlasti za pokala Flervis in vzhodne regije Slovenije. Preveč bi bilo naštevati uvrstitve na posameznih tekmovanjih, naštejmo le imena tistih, ki so dosegali boljše uvrstitve. Med dečki in deklicami: Nika Puc, Nika Kamnik, Jure Fesel, Luka Cirar in Jaša Čebulj ter med cicibani in cicibankami: Tina Gradišnik, Neja Puc, Tanja Bobek, Katja Vrhnjak, Mija in Vita Čebulj, Luka Pušnik, Žiga Štosir, Klemen Kolar, Blaž Kamnik, Janez Golob, Jure Potočnik, Gal Cirar, Rok Lačen, Luka Kert, Vid Urnaut, Andraž Čelik, Jure Maklin in drugi. SMUČARSKI TEKI. Na letošnjih 25. tekih »Po poteh 14. divizije« v Kotljah, v izvedbi Zveze športnih društev Ravne, seje zbralo 75 tekačev in tekačic različnih starosti. V najdaljši preizkušnji, teku na 8 kilometrov, sta absolutna zmagovalca postala Anže Obreza iz Mislinjske Dobrave in Valentina Kokošinek iz Črne, ki sta tudi zmagala v kategoriji do 40 let. Med tekmovalci nad 40 let sta progo najhitreje pretekla Rudi Kolander iz Kamnice ter Cilka Jontes iz Slovenj Gradca. V teku na 4 kilometre sta bila najboljša Velenjčan Igor Jelen in Mežičanka Maja Ivartnik. ŠPORTNO PLEZANJE. V Podkloštru v Avstriji je bila v začetku januaija tekma za Avstrijsko-slovenski pokal v disciplini težavnost. V konkurenci 100 plezalcev in plezalk so nastopili trije tekmovalci iz AK Ravne. Brata Ciril in Gregor Vezonik, med starejšimi dečki oz. cicibani, sta si priplezala prvi mesti, Živa Ledinek je bila draga med cicibankami. ŠAH. Turnirja v spomin na Rajka Poberžnika v hitropoteznem šahu v Dravogradu seje udeležilo 44 šahistov. Zmagal je Fikret Šahinovič iz Črne z 10 točkami. Drago in tretje mesto je pripadlo Jožetu Koletniku (Fužinar Hapro) in Branku Plimonu (Dravograd), ki sta zbrala po 9 točk. Na naslednja mesta sta se uvrstila Ravenčana Vrečič in Špalir. Na prvem turnirju odprtega prvenstva Koroške v pospešenem šahu, ki je bil januarja na Ravnah, je med 37 udeleženci zmagal Branko Špalir iz ŠK Fužinar Hapro. Tudi na drago in tretje mesto sta se uvrstila domačina Vlado Turičnik in Marko Vrečič. Najboljši med mladinci je bil Slovenjgradčan Sandi Krivec, kije osvojil 5. mesto. Ivo Mlakar KADROVSKA GIBANJA V DECEMBRU Konec decembra 2005 je v ravenskem delu skupine SIJ delalo 1.399 zaposlenih. V zasebnih in drugih podjetjih, ki so nastala iz Železarne Ravne ter so vključena v to rubriko, je bilo 31. 12.2005 zaposlenih 1.074 oseb. DRUŽBA ŠTEVILO ZAPOSLENIH METAL RAVNE 966 ŠERPA 139 STO 2 NOŽI RAVNE 191 ZIP CENTER 101 PETROL ENERGETIKA 114 RAVNE 75 ŠTORE 39 PETROL TEHNOLOGIJA 16 STYRIA VZMETI 182 TRANSKOR 46 T. K. RAVNE 5 KOROŠKI GASILSKI ZAVOD 14 EUREST 43 SISTEMSKA TEHNIKA 316 STROJI 139 Akers VALJI 75 SŽ-OPREMA RAVNE 124 FLUKTUACI JA Sklenitve delovnega razmerja V ravenskih dražbah Slovenske industrije jekla so decembra sklenili 3 delovna razmetja: po 1 za določen čas v Metalu Ravne in Nožih Ravne ter 1 za nedoločen čas v Seipi. Poročilo iz drugih dražb za december: nove sodelavce za določen čas imajo v Sistemski tehniki (1), SŽ-Opremi Ravne (2), Strojih (5) in Styrii Vzmeteh (1). Prekinitve delovnega razmerja Do sprememb v skupini SIJ na Ravnah je decembra prišlo v Metalu Ravne (odšli so 3 delavci, dva sta se upokojila, enemu pa je potekla pogodba), Šerpi (upokojil se je en sodelavec), v Nožih Ravne (en sodelavec se je invalidsko upokojil, trem je potekla zaposlitev za določen čas) in v ZIP centru (7 delavcev je bilo zaposlenih za določen čas). Poročilo iz dragih dražb: iz Strojev so odšli štirje sodelavci zaradi poteka pogodbe za določen čas, eden pa se je starostno upokojil; tudi v Styrii Vzmeteh je en sodelavec izpolnil pogoje za starostno upokojitev, drugemu pa je potekla pogodba; v Sistemski tehniki so se poslovili od dveh sodelavcev - prvi je bil zaposlen za določen čas, drugi pa je odšel v invalidski pokoj; v Opremi je zaposlitev za določen čas prenehala enemu sodelavcu; v Transkorju so se poslovili od umrlega sodelavca. Po podatkih Smeri, d. o. o., in kadrovskih oddelkov podjetij povzela A. Č. Izdaja: Fužinar Ravne, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Uredništvo: glavna in odgovorna urednica mag. Andreja Čibron - Kodrin, tehnična urednica Jelka Jamšek in lektor Miran Kodrin, prof. Objavljene fotografije je prispevalo uredništvo. Tel.: (02)'870 6441. Faks: (02) 82 23 013. Elektronski naslov: Andreja.Cibron@metalravnc.com Tisk: ZIP center, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Naklada: 1.880 izvodov. Glasilo je obdavčeno z 8,5-odstotnim DDV. Objavljenih prispevkov ni dovoljeno kakorkoli ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. NAGRADNA KRIŽANKA št. 120 Nagradna križanka št. 119 - rešitev vodoravno: PRESTOLNICA, RADIOAPARAT, OPARA, RIGA, GA, SONATA, ACI, TLA, IVI, LA, TRASER, SVIŠČAKI, CA, AN, KORONA, DEREK, MOPED, AMORALA, ALA, TANC, SN, ČIR. Žreb je odločil, da darilne vrečke Petrola Energetike prejmejo: ŠTEFKA PŠENIČNIK, Sistemska tehnika; OTO LUŽNIK, Eltes; TINA SAKAČ, Čečovje 40 B, Ravne na Koroškem. ČESTITAMO! Nagradna križanka št. 120: Rešitev križanke in svoje podatke pošljite (po interni pošti) do vključno 28. 2. 2006 na naslov: FUŽINAR RAVNE, d. o. o., Uredništvo Informativnega fiižinarja, Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Zaradi znižane naklade glasila sprejemamo tudi rešitve fotokopirane križanke. Vsakdo lahko v žrebanju sodeluje le z eno rešitvijo. Rešitev križanke in imena nagrajencev bomo objavili v prihodnji številki. IF SNOV BREZ OBLIKE NEVIHTA, MOČAN DEŽ MESTO V EGIPTU (PREKOP) TONE BARBIČ AVT. OZNAKA NIZOZEM- SKE IVO JAN VOJAŠKA GOSTIL- NA RIBO- NUKLEIN. KISLINA ORIG. ATA, OČE, ATE K STARINSKI TEŽKI TOP KADMO-VA HČI IZ GRŠKE Ml TOL. PUSTNO PECIVO S 1 1 F I PREBIVA- LEC LJUBLJA- NE u A N NA/JV E ČLAN AKADE- MIJE ORAČ KRAJ NA GORENJSKEM EVA LONG IJKA L O MESTO V PALESTINI Z ATLETSKI KLUB VRSTA DETELJE K NATRIJ IKO OŠILJEN KONEC PUŠČICE EDEN OD MUŠKETIRJEV PTICA PEVKA Z RDEČIM OPRSJEM OSEBNI ZAIMEK O RAMENSKI SKLEP TERMIN UTEŽNA MERA ZA DRAGE KOVINE GERMAN- SKA BOGINJA ČASA N MORSKA RIBA ČE KORALNI OTOK MOŠKO IME ŽENSKO IME NAKANA SLONOV ČEKAN ILOVICA ISLAMSKI DUHOV- NIK RIMSKI CESAR 24. IN I6.ČRKA GALIJ TANTAL RIMSKA 101 IZOLA- CIJSKO SREDS- TVO ARZEN BICIKEL LITERARNA JUNAKINJA KARENINA Na reševalce nagradne križanke čakajo tri majice bež barve. Poklanja jih podjetje ZIP center, d. o. o. IME IN PRIIMEK: PODJETJE (OBRAT/ODDELEK) OZ. NASLOV: