(§©EMMqMHIGLAS Leto XLVI - št. 14 - CENA 50 SIT Kranj, petek, 19. februarja 1993 Predstava barv in vzorcev Ljubljana, 19. februarja - 193 razstavljalcev iz 10 držav, čeprav 142 iz Slovenije, se s sejmom Moda Jesen - zima 93/94, ki p je začel v sredo (trajal bo do 20. februarja), predstavlja na 'košnji že 39. tovrstni prireditvi. Na 6000 kvadratnih metrih so °krat predstavljene tudi modne tendence za žensko modo, na ate,"i so predstavljene osnovne modne smernice linij, barv in borcev. Sejem, kakršen je tokrat v Ljubljani, je precej uspela Predstava, kakršne so danes na svetovnih sejmih mode. Tako ta ?*jeinska prireditev postaja pomembno mesto srečanja ponudbe ,n Povpraševanja, stroke in modnega sveta na eni ter ponudbe n^l* Juipcu. Na prireditvi so že prvi dan podelili več priznani "slišim. - A. Ž. - Foto: G. Šinik STRAN 3 Bonov ob plači ne bo več STRAN S r Med materinstvom in poslansko kariero Plačilna kartica ACTJVA DENAR ZA AKTIVNE /O ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj Gorenjska bi rabila četrto gimnazijo Zdaj le za "piflarsko" elito Kranj, 18. februarja - Tri gorenjske gimnazije (Jesenice, Kranj, Škofja Loka) bodo imele v naslednjem šolskem v prvem letniku 516 mest. Po anketi pa želi v gimnazijo 621 osmošolcev, to je skoraj četrtina vseh, ki bodo junija uspešno končali osnovno šolo. Spričo vsakoletnega navala na ta elitni hram učenosti bi bil že skrajni čas, da na Gorenjskem dobimo četrto gimnazijo. Če namreč primerjajmo delež gorenjskih osmošolcev, ki so se v tem šolskem letu uspeli pririniti v gimnazijo, vidimo, da je manjši od slovenskega povprečja. V gimnazijo je namreč želelo 604 lanskih osmošolcev, prišlo jih je 532, kar je 20 odstotkov vseh gorenjskih osmošolcev. V Sloveniji je v gimnazijo vključenih 23,5 odstotka učencev. Če bi na Gorenjskem želeli dohiteti republiško povprečje, pomeni, da bi sedanje tri šole morale odpreti skupaj tri dodatne oddelke. V Zavodu za zaposlovanje Kranj in Zavodu za šolstvo in šport Kranj so se že lani skušali dogovoriti z ravnatelji za dva dodatna oddelka, vendar s pobudo niso uspeli. Tudi letos bržkone ne bo drugače. Ravnatelj kranjske gimnazije, denimo, je že pred leti dejal, da je njihova šola prevelika, da števila oddelkov ne bodo povečevali, raje nasprotno, in da bi bilo pametno odpreti novo gimnazijo. Da bi kje o tem razmišljali, ni slišati, čeprav uresničitev po- Nov poskus reševanja blejskih prometnih težav Ponovno o obvoznici V občini upajo, da predlogi za obvoznico ne bodo doživeli enake usode, kot tisti v osemdesetih letih. Radovljica, 17. februarja - Kot je povedal predsednik izvršnega sveta Jože Resman, bo republiška uprava za ceste do konca februarja določila variante za blejsko obvoznico in pripravila urbanistično, ekološko, prometno in finančno vrednotenje, ki bo pokazalo na Prednosti in slabosti posameznih variant. Marca naj bi se v občini na podlagi strokovnih podlag začela javna razprava, občinska skupščina naj bi še do poletja odločila o trasi, do konca leta pa naj 1 ze pripravili projektno dokumentacijo. Čeprav je nesporno, da Bled ja in z obale jezera in odpravila Potrebuje obvoznico, ki bo prometne konice (najhujše so v sPravila promet iz središča kra- času kopalne sezone), pa je V petek, 26. februarja, ob 19. uri bo v škofjeloškem hotelu Transturist 2. letošnja Gost bo dr. Metod Benedik, na§ gorenjski rojak iz Stražišča pri Kranju, profesor zgodovine, dekan Teološke fakultete v Ljubljani in kapucin škofjeloškega samostana. Z njim se bo pogovarjal j)rof. Miha Naglic na temo: KRŠČANSTVO NA SLOVENSKEM SKOZI ČAS Prvo, drugo in tretje pokristjanjevanje Slovencev: zgodnje krščanstvo, protireformacija in katoliška prenova in nova evangelizacija. Vabljeni vsi, ki Ulite uiivati ob zanimivem pogovoru in dobri postreibi hotela Transturist. Če telite, da Vam rezerviramo sedel v restavraciji, pokličite po telefonu 211-860 ali 211-835 "vozni red", po katerem naj bi skupščina odločila o trasi že maja letos, mogoče označiti za idealnega. Kot je znano, je v osemdesetih letih v radovljiški občini že propadel poskus, da bi zgradili obvoznico mimo Bleda. Čeprav je bilo tedaj slišati, da je za novo cesto zagotovljenega že celo nekaj denarja, so nekateri neposredno prizadeti sprožili spor na Ustavnem sodišču Slovenije in ga tudi dobili. Obvoznica je "padla", Bled pa je namesto nje pred zadnjim svetovnim veslaškim prvenstvom na Bledu dobil le vpadnico (od mostu čez Savo do začetka kraja), za katero je še sedaj ob dobrih ocenah slišati tudi take, da je popačila Betin in pokvarila "vhodna vrata" na Bled. Naj bo tako ali drugače: na Bledu in v občini se bodo enkrat morali odločiti o trasi obvoznice, če se bodo hoteli znebiti prometnih težav. Tokrat se bodo lahko odločali o dveh južnih variantah in o severni, ki bo prometno le dopolnjevala izbrano južno. Prva južna trasa zavije v Betinskem klancu levo, poteka v globokem vseku oz. v pokritih arkadah do Ri-benske ceste, po robu polja med Dobro goro in Stražo, v predoru do Mlinskega polja in se za Pristavo na Bledu priključi na bohinjsko cesto. Druga varianta poteka še bolj južno od te, severna pa se pri blejskem gozdnem gospodarstvu odcepi na desno, se v blagem loku približa potoku Rečica in se na Rečici priključi na gor-jansko cesto. • C. Zaplotnik bude v materialnem pogledu morda niti ne bi bila tako zelo nemogoča in draga, kot je videti na prvi pogled. Precej srednjih strokovnih in poklicnih šolskih centrov je iz leta v leto bolj praznih. Morda bi notranje rezerve iskali v katerem od njih? Drugo vprašanje so seveda dobri učitelji. Ker je torej mest v gimnaziji za gorenjske novince premalo, so šole lahko izbirčne. Najo-strejši kriteriji za sprejem ima kranjska gimnazija, kjer je manj kot četrtina lanskih osmošolcev imela prav dober zaključni uspeh, vsi drugi so bili odličnjaki. Loška in jeseniška gimnazija sta sprejeli tudi nekaj učencev, ki so imeli dober zaključni uspeh. „ Gimnazija torej postaja elitna šola, kar je po eni strani prav, po drugi pa krivično do tistih osmošolcev, ki ne lovijo zgolj ocen, pa bi morda po svoji inteligenci (in poznejši "zrelosti") nekoč lahko sodili v cvet slovenskega izobražen-stva. Razen tega pa je predvsem gimnazija s splošnim izobraževalnim programom tudi šola, ki tako veliko mladih privlači prav zato, ker je splošna in taka najprikladnejša odskočna deska za največ študijev in ker v ljubi slovenski državi še vedno ne vemo, v katero smer naj bi se gospodarsko razvijali. • H. Jelovčan Ljubljana, 18. februarja - V Cankarjevem domu so danes javno predstavili Nacionalni program kakovosti Republike Slovenije - projekt odlične kakovosti proizvodov in storitev. Zajeten dokument je pripravilo več kot 150 slovenskih strokovnjakov, vodja projekta je mag. Mitja Borko, projekt pa sta naročila ministrstvo za znanost in tehnologijo ter Gospodarska zbornica. Na javni predstavitvi so spregorili tudi predsednik republike Milan Kučan, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti prof. dr. France Bernik, ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar, predsednik GZS mag. Dagmar Šuster in minister za znanost in tehnologijo prof. dr. Rado Bohinc. Projekt bo nato obravnavala slovenska vlada, sprejel naj bi ga seveda tudi državi zbor, saj je za naravnost vsakogar in vseh h kvaliteti potreben nacionalni konsenz. Več o projektu na 7. strani. M. V., foto: G. Šinik Začelo se je svetovno prvenstvo v Falunu Franci Petek bo le gledalec Kranj, 18. februarja - Danes se je v švedskem Falunu začelo 39. svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah. Žal pa je že v torek iz našega tabora prišla slaba novica, saj se je svetovni prvak z velike skakalnice, Franci Petek, na treningu hudo ponesrečil. Včeraj smo izvedeli, da poškodba vendarle ni tako huda, kot je sprva kazalo ia da Franci s pomočjo bergel že hodi. Vendar pa je jasno, da z njegovim nastopom na prvenstvu ne bo nič, breme za uspešen nastop nase reprezentance, pa bodo prevzeli mladi tekmovalci na čelu z Urbanom Francem, ki je na sredinem treninga dosegel največjo daljavo dneva. Več o prvenstvu preberite na Športni strani. • V. S, SLOVENCI PO SVETU Slavje in protesti Zunanja ministra Slovenije in Italije sta odprla nov mednarodni mejni prehod Neblo v Brdih, ki je že 56. prehod na meji z Italijo. Slavje so spremljali protesti. Novogori-čani so protestirali, ker jih zunanje ministrstvo ni uradno povabilo na otvoritev, čeprav so se Brici najbolj zavzemali za odprto mejo, na italijanski strani pa so bili ogorčeni trgovci, ker jim brezcarinske prodajalne na naši strani odžirajo posel. Ministra Lojze Peterle in Emilio Colombo sta odprla prehod, preko katerega je lani prestopilo mejo z maloobmejnimi prepustnicami nad 600.000 ljudi. Doslej je prek Nebla (Italijani mu pravijo Venco, domačini pa Jenkovo) smel potekati le maloobmejni promet. Prehod bo pomemben za Brda na naši in južno Furlanijo na italijanski strani, za katere režim maloobmejnih propustnic ni veljal. Ta dogodek je imel še drug važen pomen. Ministra sta se pogovarjala o odnosih med državama in reševanju manjšinskega vprašanja na obeh straneh meje. Italijani namreč radi rečejo, da mora biti v Evropi dogovorjena raven zaščite manjšin sveta, če gre za italijansko manjšino, če pa gre za enake pravice Slovencev v Italiji, pa pravijo, da iščejo Slovenci privilegije. Pogovor ministrov je glede tega vparašanja le nakazal zasuk na bolje, saj o reviziji Osima ni bilo govora, prav tako ne o zahtevah po spremembi meje. Ministra sta predvsem evidentirala odprta vprašanja in določila prednostni vrstni red obravnave. Prva pogajanja se bodo začela že v torek v Ljubljani, ustanovljena pa bo precej številna komisija za obravnavo vseh spornih problemov. Odprto pismo novi slovenski vladi Napisal ga je Vladimir Urbane iz Montreala v Kanadi. V rokah nosite zgodovinsko poslanstvo za Slovence doma in na tujem, za Slovence današnje generacije in prihodnje rodove, pravi. Morali boste povesti slovensko gospodarstvo na pot tržnega gospodarstva. Uzakoniti boste morali pravilen racio in odnos med direktorjem podjetja, ki naj s svojim strokovnim znanjem uspešno vodi podjetje, delavcem, ki naj bodo motivirani za delo, in delničarji, ki pričakujejo dostojno vrnitev vloženega kapitala. Morali boste posvetiti veliko pozornost razvoju slovenskega turizma in nastopiti bolj odločno v odnosu do hrvaških sosedov. Naj vedo, da Hrvaška bolj potrebuje Slovenijo kot obratno. Morali boste poskrbeti za pravilen odnos do .šotske mladine in do zdravja Slovencev. Morali boste najti pravilen odnos med cerkvijo in državo v smislu rekla: cerkvi, kar je cerkvenega, in državi, kar je državnega. Nikakor ne smete dopustiti, da bi prišlo do starega rivalstva med klerikalci in liberalci. Morali boste najti rešitev, da pride do dokončne sprave med Slovenci. Če slovenska vlada ne bo vodila procesov proti zločinom komunistične partije med vojno, bi bilo objektivno, da bi amnestirali Slovence, ki živijo v tujini in so obdolženi zločinov kot domobranci. O mračni zgodovini naj objektivno presodi zgodovina. Upreti se je treba uvozu kriminala, posebno pa mi je pri srcu, če bo vlada posvečala pozornost Slovencem, ki živijo v tujini, pravi Vladimir Urbane. • J. Košnjek Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Slovenski radio v Kanadi Slovenci v Kanadi so se povezali v Vseslovenski odbor, ki ima sedež v Torontu, v njem pa sodelujejo posamezniki in društva ne glede na ideološke in druge razlike. Odbor je odogral med osamosvajanjem Slovenije pomembno vlogo, kanadsko javnost in oblasti je seznanjal z resnico o Sloveniji, za pomoč Sloveniji po junijski vojni pa so zbrali nad 550.000 dolarjev. Pri odboru deluje informacijski center. Prostor zanj je odstopil Jože Kastelic. Izredna pridobitev pa je radijska oddaja Glas kanadskih Slovencev. Sliši se po vsem južnem Ontariu, kjer je veliko Slovencev. Samo v okolici Toronta jih živi nad 20.000. Oddajo urejuje in vodi Marija Ahačič - Pollak, rojena v Tržiču. Pobuda državnega svetnika Franca Grašiča Neveljavni odloki Tržič, 15. februarja - Franc Grašič iz Tržiča, državni svetnik, je predlagal državnemu svetu, naj začne postopek pravnega varstva, s katerim bi bila preprečena uporaba odloka o stopnjah prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in odloka o stopnjah prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, ki sta bila že objavljena v Uradnem listu 7/93 in naj bi veljala od 5. februarja dalje. Zakon o spremembah zakona o prispevkih za invalidsko in pokojninsko zavarovanje, zdravstveno varstvo in zaposlovanje še ni sprejet zaradi odložnega veta v državnem svetu. Preveč vplačana sredstva pa naj se vrnejo, odloki pa bodo veljali šele takrat, ko bo sprejet dopolnjen zakon o prispevkih za invalidsko in pokojninsko zavarovanje, zdravstveno varstvo in zaposlovanje. Gradbeno in kamnoseško podjetje GRADNJE Kranj Ul. M. Vadnova "64000 Kranj Miri« Vadnova 1. 64000 Kranj razpisuje po 47. členu Statuta Gradbenega in kamnoseškega podjetja Gradnje Kranj dela in naloge individualnega poslovodnega organa DIREKTORJA za mandatno dobo 4 leta. Za opravljanje teh del in nalog zahtevamo, da kandidat izpolnjuje naslednje pogoje: - da ima visoko ali višjo izobrazbo gradbene ali ekonomske smeri, - da ima vsaj pet let izkušenj v stroki, od tega vsaj tri leta na vodilnih mestih, - da ima sposobnost za uspešno gospodarjenje in organizacijske sposobnosti, razvidne iz dosedanjih zaposlitev. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh od objave razpisa na naslov: Gradbeno in kamnoseško podjetje Gradnje Kranj, Ul. M. Vadnova 1, Kranj, s pripisom "ZA RAZPISNO KOMISIJO" Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po izteku roka za prijave na objavljeni razpis. Državni svet je tokrat zasedal pred državnim zborom Kateri sindikati so pravi Državni svet je v sredo obravnaval deset zakonov, o katerih bo prihodnji teden razpravljal državni zbor. S predhodnim vplivanjem na odločitve državnega zbora zmanjšuje svet možnosti izrekanja odložnega veta. Ljubljana, 17. februarja - Državni svet je v sredo uvrstil na dnevni red osnutke in predloge desetih zakonov: o revidiranju, varstvu okolja, gospodarskih družbah, zunanjetrgovinskem poslovanju, reprezentativnosti sindikatov, prisilni poravnavi in stečaju, sodelovanju delavcev pri upravljanju, o notariatu, o stvarnih pravicah tujcev na nepremičninah in o delovnih in socialnih sodiščih. Pri predlogu za izdajo zakona o revidiranju z osnutkom zakona je državni svet dvomil, če je sploh treba ustanoviti Inštitut za računovodstvo in revizijo (ustanovila naj bi ga vlada in Zveza društev finančnih in računovodskih delavcev Slovenije), saj še nimamo dovolj strokovnih, sploh pa ustanavljamo nove in nove inštitute, potem pa javkamo, da nimamo denarja, kot je dejal predsednik Gospodarske zbornice Dagmar Šuster. Osnutek zakona o varstvu okolja je v parlamentu že dve leti. Zakonu v državnem svetu ni nihče oporekal, vendar so nekateri svetniki, predvsem iz gospodarstva, menili, da predlagani zakon prehiteva možnosti gospodarstva in da je treba najprej poskrbeti za sanacije ekoloških problemov. Ministrstvo za varstvo okolja pa naj bi imeli po novem prevelike pristojnosti. Predlog zakona o gospodarskih družbah je po mnenju državnih svetnikov nujno sprejeti. France Tomšič (Sindikat Neodvisnost) je predlagal, naj se s sprejemom ne hiti in pripravi dober zakon, liberalni demokrat dr. Peter Glavič pa se je zavzel za enakopravnejši položaj Slovencev v upravnih odborih družb, za slovenščino kot uradni jezik v družbah (raze" enega od svetovnih jezikov) in za prepričljivejšo večino pri spreje' manju usodnih odločitev, kot 5P ukinitev proizvodnje, zapi"1^ družbe in podobno. Predlog zakona o reprezentat'*' nosti sindikatov je sprožil burn° razpravo. Zakon ni tako nedoj' žen, kot zgleda na prvi poglej Sprejem zakona bi namesto red3 in preglednosti vnesel zmedo >n neenakost med sindikati. Sin"'! kalne zveze in konfederacije P1 bile privilegirane, panožni |D strokovni sindikati pa bi bil' v podrejem položaju, brez pravic dogovarjanja z vlado. Ta bi lahko izbirala, s kom se bo pogovarjal3. Sindikalno organiziranje naj svobodno, reprezentativen naj | bil tisti sindikat, ki ima res p°r' poro. ne pa samo večji sindikati-Podatki o članstvu v posamezni11 sindikatih so lahko tudi lažni- *j danes smo priča razhajanju rn£" podatki o članstvu, ki jih dajej0 sindikati, in številom zaposlenih-Zakon je bil večinsko ocenje11 kot administrativen, saj je v nas/ protju z merili evropskega sind'' kalizma in v bistvu omejuje svobodo sindikalnega organiziranja-. Državni svet bo sprožil ustav«" spor glede zakonitosti novih odlokov o prispevkih za zdravstven0' invalidsko in pokojninsko zavar"' vanje.• J. Košnjek S seje državnega sveta. Državni zbor mu očita, da se preveč vtika v zakonodajne postopke, za kar pa ni pristojen. Po ustavi ima le pravico do pobud in svetovanja. - Slika G. Šinik Svetniki o varstvu okolja Franc Grašič iz Tržiča je o osnutku zakona o varstvu okolja povedal, da je bilo v nastajanje zakona gospodarstvo premalo vključeno. Zakon presega možnosti gospodarstva. Predvideti bi bilo treba tudi posledice zakona in sprejeti spremljajoče predpise ter poskrbeti za olajšave. Uveljavitev zakona ne bo minila brez gospodarskih in socialnih posledic. Jože Resman iz Radovljice je bil za takojšnje sprejetje zakona. Opozoril je na problem dejavnosti na vodah in ob njih in menil, da bi se moral denar od koncesij zbirati v ekološkem skladu, iz katerega naj bi se financirale sanacije. Resman je opozoril na pomen nadzora, zavzel pa se je tudi za sprejem nacionalnega programa varstva okolja. Dr. Dušan Plut je dejal, da je sprejem zakona nujen zaradi gospodarskega razvoja. Onesnaženo okolje je že zaviralni element gospodarstva. Vedno samo računamo, koliko stroškov bomo imeli z ekologizacijo življenja, nikdar'pa ne povemo, koliko škode imamo zaradi tega, ker nič ne naredimo. Preventiva nam bo vzela od 2 do 3 odstotke družbenega proizvoda, sanacija pa enkrat več. Preventiva je po svetovnih merilih 5 do 10-krat cenejša kot odpravljanje posledic. Odnosi med državnim zborom in državnim svetom se zaostrujejo Svetniki naj delajo zastonj Ker ima državni svet svetovalno vlogo, funkcija svetnika pa je častna, plačevanje te dolžnosti ni upravičeno, ampak zadostuje le povrnitev nujnih stroškov, menijo v državnem zboru. Ljubljana, 17. februarja - Ko je državni svet na seji preteki' mesec sprejel za nekatere v državnem zboru sprejete zakone odložni veto in ko so svetniki terjali večjo vlogo pri nastajanju in sprejemanju zakonov, so se odnosi med državnim svetom in državnim zborom začeli zaostrovati. Poslovniška komisija državnega zbora je v sredo sklenila, da bodo šli zakoni, na katere je državni svet izrekel odložni veto, na dnevni red seje državnega zbora prihodnji teden. Tako določa ustava. Nikjer pa ni določeno, a'' mora državni zbor samo ponovno glasovati (za sprejem po odločnem vetu je potrebna večina vseh poslancev, ne samo tistih, ki so glasovali), ali mora zakone ponovno obravnavati in jih tudi spremeniti. Poslovniška komisija se je odločila, da bodo delovna telesa državnega zbora ocenila pripombe sveta in z njimi seznanila poslance, ki pa bodo nato o spornih zakonih, brez razprave, ponovno glasovali. Med zborom in svetom vedno pogosteje letijo medsebojni očitki. Svet se čuti odrinjenega, brez vpliva na zakonodajne odločitve, državni zbor pa meni, da ima on edini zakonodajno funkcijo* svet pa je le svetovalno telo, nikakor pa drugi zbor parlamenta-Tudi funkcija svetnika je častna. Zato poslovniška komisija oporeka odločitvi državnega sveta, da prejemajo svetniki tretjino plače poklicnega poslanca, po vzoru nepoklicnih poslancev stare skupščine. Ker je svetnik častna funkcija, naj jo opravljajo brez plače, ampak naj se svetnikom povrnejo samo najnujnejši stroški. V proračunu za svetnike ni denarja. O tem bo razsojalo ustavno sodišče, v parlamentu pa bo treba še jasneje določiti odnose med državnim zborom in državnim svetom. • J. Košnjek STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Državnozborski poslanec Štefan Matuš z Jesenic Ljudska stranka je najbližja mojim idejam Štefana Matuša, ki je bil na Jesenicah na listi Slovenske nacionalne stranke izvoljen v državni zbor in gaje zaradi vključitve v samostojno poslansko skupino Zmago Jelinčič izključil iz stranke, so sprejeli medse poslanci Slovenske ljudske stranke. že vključila v tri odbore državnega zbora. Osebno mi je program Slovenske ljudske stranke zelo blizu. Že ime stranke veliko pove, njen program pa tudi upošteva doslednost pri vprašanju reševanja nacionalnega interesa. V novi poslanski skupini bom lahko nadaljeval svojo politiko in uresničeval svoje poglede na multikulturnost, meje, begunsko problematiko, tujce in vprašanje državljanstva. Osebno sem pričakoval, da bo Zmago Jelinčič glede na probleme, ki so nastali v stranki zaradi podpore dr. Drnovšku in nasprotovanja izvolitvi Janeza Janše za obrambnega ministra, sam sklical izredni kongres. Problemi res niso bili majhni, če je iz poslanske skupine stranke izstopilo šest poslancev. On tega ni storil, ampak nas je izključil." • J. Košnjek Kranj, 17. februarja - V sredo smo Štefana Matuša vprašali za razloge njegovega slovesa s Slovensko nacionalno stranko. Povedal nam je, da samostojne poslanske skupine ni zapustil zaradi nesporazumov v njej, ampak v Slovenski nacionalni stranki noče več sodelovati, ker je zgubila na načelnosti in verodostojnosti pred volivci glede na program, zaradi katerega so ljudje množično volili to stranko. "V mojem primeru ne gre za prestop v drugo stranko. Jaz nazadnje nisem bil v nobeni stranki, ker nas je Zmago Jelinčič zaradi oblikovanja samostojne poslanske skupine izključil iz stranke. Pa tudi naša poslanska skupina je bila povsem samostojna. V svoje delo me enakopravno vključuje poslanska skupina Slovenske ljudske stranke, ki me je Slovenska ljudska stranka Kdo tam seka Ljubljana, 17. februarja - V Slovenski ljudski stranki si bodo še napreJ prizadevali za združitev desnosredinskih strank, prav tako pa zanj| vajo revizijo vseh privatizacij, ki so bile narejene v zadnjih letin Problem črnih gradenj, ki jim stranka nasprotuje, naj se rešuje CCm vito. Vse seje delovnih teles ter državnega zbora in državnega svet* naj bodo javne, razen če gre za državno skrivnost. V stranki so ogof' čeni, ker želijo imeti vladajoče stranke glavno besedo pri vseh telesi" parlamenta. Vse je v rokah Liberalno-demokratske stranke in krščajT skih demokratov. Razmišljajo, ali bi se o tem sploh še pogovarja'1-Povedali so tudi, da Hrvati v Tomšičevi parceli pod Snežnikom še f& prej sekajo kljub zagotovilom slovenskih oblasti, da so s sečnjo pre' nehali. Sprašujejo se, ali mogoče naša stran kaj skriva. • J. K. Socialdemokratska stranka Pobuda za združitev socialdemokracije Ljubljana, 17. februarja - Socialdemokratska stranka, ki praznuje 1 dni 4. obletnico delovanja, je poslala Socialistični stranki, DemokM tom. Združeni listi in Zelenim pobudo za združitev v enotno strank0, socialdemokratske usmeritve. Okvirni pogoji za združevanje naj I bili enaki za vse, prva možnost za skupni nastop pa naj bi bile loka' ne volitve. Socialdemokrati so tudi predstavili svoja stališča do loka1' ne samouprave. Vlada bi morala sočasno pripraviti vse zakone. ločbe v ustavi niso dovolj natančne. Sistem državne uprave bi mora' spreminjati postopno in po možnosti po predhodnem preizkusu lđ| dela v praksi. Referendum o preoblikovanju občin je pozitiven, vej1' dar je za pripravo in izvedbo potreben daljši čas. Po občinah bi WJ smotrno že prej ukiniti tridomne skupščine in delovati v enem zbor11 do volitev svetov novih občin. • J. K. /aa^~c—rn^rT^r?.*-*« . Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednjk s pol @®S^S^©IEnGLAS Odgovorna urednic«: Leopoldinu Bogataj Novinarji in uredniki: Helena Jelovčun. Ustanovitelj in izdajatelj: časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem Predsednik časopisnega sveta: Kan Hi/jak Direktor in glavni urednik: Marko Valjavce J Odgovorna urednica: l.copoldina Bogataj Novinarji in uredniki: neiena jeiovčan. Jo/c Košnjek. Le a Mencinger. Slojan Saje. Darinka Scdcj. Vilma Stanovnik. Marija Volčjak. Cveto /aplotnrk. Danica /avrl • Zm bir Andrej Zalar. Štefan Žargi Lektoriranje: Marjeta Vozlič Fotografija: Gora/d Sinik Priprava za tisk: Media Art. Kranj / Tisk: Podjetje Dt 1 O - TCR. I isk časopisov in revij. Ljubljana / Uredništvo: MP*j Pijildeja I. Kranj, telefon: 211-860, 21 1-835. ielefax: 213-163 / Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Hlcivveisova 16. Kranj, telefon: 2IH-463. tclcfax: (1)64) 215-366 Mali oglasi: telefon: 2I7-Š>6() - sprejemamo n*' prekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem od/ivniku: uradne ure vsak dan od 7. do 17. me ( usopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popust«1-Za tujino: letna naročnina 14(1 DfM Oglasne storitve, po ceniku. Prometni davek po stopnji S odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92)__^ , 19. februarja 1993 PO GORENJSKEM 3. STRAN ♦ GORENJSKI GLAS Z GORENJSKIH PARLAMENTOV Z zasedanja tržiške skupščine Zahteve po skromnejši upravi Tfžič, 18. februarja - Med včerajšnjo skupno sejo zborov Skupščine »bčine Tržič so se najdalj časa zadržali pri sprejemu osnutka odlo-*a o letošnjem občinskem proračunu. Kar je bilo značilno za nekdanje SIS - najprej so napolnili lonček za svoje službe in ostanek 2a dejavnosti, se ponavlja v občini, je ocenilo več delegatov. Zahtevi so poročilo o racionalizaciji občinskih upravnih organov. . Ob dobrih 370 milijonih plačanih prihodkov v letu 1993 ni moč načrtovati drugega, kot le Uresničevanje osnovnih potreb Porabnikov proračuna, je v uvo-d? naglasil občinski finančni minister Viktor Blagotinšek Na pripravljeni osnutek proračuna je Vrsto pripomb izreklo predsed-stvo. ki je ugotovilo neupoštevane usmeritev skupščine o razvoju nekaterih področij, strategije ra*voja občine, vključevanja v Pfogram Phare in drugo. Zahtevo je analizo zaposlenih v upra-y* -n izpeljavo vsaj nekaterih kadrovskih prerazporeditev. Pred- lagalo je popis občinskega premoženja, boljše gospodarjenje s poslovnimi prostori in preverjanje pogodb o prenosu občinskega premoženja na druge pravne osebe. Zavzelo se je tudi za čimprejšnjo prodajo nedograjene stavbe, ki je bila namenjena za policijsko postajo. Glede lanske porabe sredstev je zahtevalo pojasnilo, kdo je odgovoren za prekoračitev planiranih sredstev za gospodarsko infrastrukturo, za letošnje investicijsko vzdrževanje v družbeni dejavnosti pa je zahtevalo program porabe za nujne potrebe .zavodov. Glede občinskega financiranja je ocenilo potrebo po preverjanju števila otrok v vrtcih in optimalnega števila zaposlenih, glede centralizacije moči in denarja v republiki pa potrebo, da se razčisti razmerja med občino in republiko ter obseg javne porabe na obeh ravneh. Čeprav je sprva izgledalo, da bodo prav zaradi obsežnosti pripomb predsedstva obravnavo osnutka proračuna preložili, se to ni zgodilo. O konkretnih številkah glede načrtovane porabe se niso mogli zgovarjati, vendar so postavili več zahtev, ki naj bi jih upoštevali pri sestavi predloga. Hoteli so vedeti, kakšni so učinki racionalizacije občinske uprave, če se zanjo namenja vedno več denarja; zato so terjali tudi poročilo o teh vprašanjih. Kljub pojasnilom nekdanjega načelnika oddelka za prostor in okolje, da je 15,5 milijona primanjkljaja na področju gospodarske infrastrukture lani povzročil izpad planiranega prihodka, so se zavzeli za dosledno izrabo proračunskega denarja v okviru možnosti in boljši nadzor nad dotokom sredstev. Za investicijsko vzdrževanje šol bi potrebovali mnogo več denarja od planirane vsote, saj so povsod potrebne obnove centralnega ogrevanja in vodovoda. Ker tudi za intervencije v gospodarstvu ni omembe vrednih sredstev, so predlagali formiranje skladov izven občinskega proračuna za te namene. Predsednik izvršnega sveta Frančišek Meglic je pojasnil, da ni možnosti za bistveno racionalizacijo v občini in pripisal krivdo za pomanjkanje denarja v občini vse bolj bohotni republiški upravi. Zato so sklenili, naj s temi razmerji seznanijo republiške poslance, ki naj opozorijo na občinske probleme v republiki. Bolj za šalo kot zares pa je izzvenela pripomba Janeza Škerjanca, naj še občino dajo republiki, če je tam ves denar. • Stojan Saje V Železarni bodo morali izdati nove odločbe Bonov ob plači ne bo več Jesenice, 18. februarja - V Železarni se bodo plače povečale za 10 odstotkov, ^■ndikati so dokazali, da plače železarjev znatno zaostajajo. Pravniki bodo lzdali nove odločbe za čakanje na delo 480 delavcem. Svobodni sindikat v jeseniški Železarni Je V pogajanjih dosegel, da se bodo plače ^januar dvignile v povprečju za 10 odstopov. Sindikati so utemeljevali svojo zah-tevo s tem, da plače v železarnah zelo zao-s!aJajo za plačami, ki jih imajo v nekaterih drugih panogah, ki so prav tako v lasti države. Plače železarjev so bile za lanski \ j£vernber za okoli 60 odstotkov nižje od ■ e^n'c, za 50 odstotkov nižje, kot so jih "leli v premogovnikih, za 42 odstotkov n,2Je od elektrogospodarstva in za 50 od-^otkov nižje, kot jih imajo zaposlenih v V jeseniški železarni so zdaj že pred tretjo fazo ugotavljanja presežnih delavcev, vendar pa sindikati ugotavljajo, da te aktivnosti niso dale pričakovanih rezultatov. Jeseniška Železarna je v preteklosti poravnavala svoje obveznosti do elektrogospodarstva, železnice in plina v višjem odstotku kot v ostalih slovenskih železarnah. Sindikati so tudi zahtevali, da je celotno izplačilo osebnih dohodkov v denarju. Doslej so okoli 20 odstotkov plače dobivali v bonih - bonov poslej ne bo več, saj so v že- lezarni poravnali svoje dolgove, bile pa so tudi težave z jeseniškimi trgovskimi organizacijami, saj so nekatere trgovine bone odklanjale. 1. januarja letos se je jeseniška železarna preoblikovala v trinajst družb, ob tem pa je 480 delavcev dobilo odločbe za čakanje na delo. Dobili so sklep za premestitev v Center za prestrukturiranje. Ko pa so se predstavniki svobodnega sindikata sestali s predstavniki koncema slovenskih železarn za kadrovske in pravne zadeve, so ugotovili, da pogodbe pravno ne vzdržijo. Na sestanku so sklenili, da se morajo za vse delavce, ki so dobili odločbe za čakanje, izdati kolektivni prerazporeditveni sklep, iz katerega bo razvidna »baza«, iz katere izhajajo delavci. V sklepu se mora opredeliti, da se delovno razmerje sklepa za nedoločen čas. Pravniki železarne bodo morali tudi izdati dve odločbi: o prehodu iz Železarne v novo podjetje in odločbo za čakanje na delo za tiste delavce, ki jim trenutno ni mogoče poiskati dela. • D. Sedej Razpotja in združevanja Veselo tekmovanje . Po vendarle uspešnem konstituiranju slovenske vlade - kar je ilo v veliki meri tudi pogojeno z vstopom SKD v veliko koalicijo, *' to ni, tudi ko je" -je v vrstah, zlasti manjših strank, nastopil čas n°tranjih diferenciacij. Pravzaprav je med t.i. malimi in velikimi s'rankami razlika le v tem, da pač velike lahko postavljajo pogoje, Jadar gre za "prepričevanja" navzven. Notranja razhajanja so reš-Jiva le na podlagi analiz in seveda vizij posamezne stranke, v ugo-av'janju lastne vloge v kratko in dolgoročnem obdobju slovenske Politike. In zrelosti vodstev ter članstva. .. Y obdobju priprav na Konferenco SKD, ko potekajo tudi ob-^etn' zbori, se pred stranko postavlja kar nekaj vprašanj, ki lQeceJ° senco na dosežene uspehe pogajalske skupine, ki sije izbori-vstop v vlado. Vsekakor pravilno odločitev je spremljalo kar nekaj s>opov iz Sveta, pa tudi (pozneje preklicanega) izstopa iz izvršilnega odbora stranke, ponujenega izbrisa iz članstva stranke člana ^.stnegarazsodišča in nadzornega organa, zamrznitvijo funkcij tu-na nižjih ravneh, vse to pa opozarja na potrebo globalnega preganja tako delovanja stranke kot članstva še posebej. v. Pristojne so predvsem dileme o pravilnosti odločitve za vstop v Ob € ne om'u tako ze^° m°čna zasedba vladnih resorjev. odi a!" Se takoJ pojavi vprašanje notranje demokracije oz. poti vod°Can^a ^ z8oraJ navzdol ali obratno). -Pa vprašanja "lobiranja" v vi V na VSen or8anizacijskih ravneh. Tesno povezanost z vstopom aao. in negodovanje ob tem. je tudi vprašanje združitve desno in nif>tt0^Llns^ stran~k\ koncepta močne opozicije, ki mu je naklo-^aobršen del članstva tudi pri SKD. K zmedi slednjih je priponef ° tU(^' nedefiniranost pojmov levica, desnica, sredina. Ter velik viz^°ra2Um' ^ 8aJe s'cer v praksi zagovarjal revolucionarni boljše-Pu ti* 'n^e Za"aJ n^2u cgt° nekaterim vidnim teologom (če ob tem iz-/Vov|fw.w nadaljevalce predvojnih političnih strank in medvojne pri £D ' s'°venski zavezi), da so namreč stranke s krščanskim predzna-stra nujno desna opcija. Temu temeljnemu nesporazumu se dem L *e ''av'' ne no mogla izogniti prav oh pridružitvi Narodnih tev ,Jatov (kjer, mimogrede, obstajajo skupine, ki so za pridruži-ki h ° • SKD kakor tudi SLS - torej stranki pozicije in opozicije), u ° Pn SKD "obdržala avtonomnost svoje zmerno konservativne re ( er!tve s Posebno skrbjo za interese slovenskega naroda " in kate-nekateri) člani so tudi največji "utemeljitelji in ideologi desnice". pa **rav,us,anovitev krila (frakcije) s konservativnim predznakom tuJ^°jQv^aS^^ v novo luč. V operativnem smislu, če bodo sprejete S^n P?m',ve Statuta in predlagana alineja; vključevanje članov p v krila (frakcije) je svobodno, bo to priložnost za združevalni UJSSf* *°nservativnih sil znotraj strank in nanovo pridobljenih so-lošk^r' P° drugi strani pa se seveda ponuja možnost pri "itieo-tniši lzena^'tv' " namreč ustanovitev progresivnega krila. Pluralnost ja i* delovanja ("oblike svojega delovanja določa krilo/frakci-nadama. & ju bo SKD na Konferenci izpostavila, pa so osnova alJnje strategije k poti moderne krščanske demokracije, tev k ° ,ako- Opozicija vnaprej je vedno vprašljiva odloči- Janez Poštrak Maruša Rovanšek učiteljica razrednega pouka v Radovljici je s svojim učbenikom, Učimo se ob slikah, popestrila pouk drugošolčkov. "Imam štiri otroke, ki so me nenehno prosili, naj jim kaj narišem. Ker sem videla, da svoje otroke razveselim in jih mnogo stvari z risbami tudi naučim, sem se odločila, da bom to metodo učenja poizkusila vnesti tudi med svoje učence. Na učne lističe sem narisala privlačne slikice, ki so jih lahko pobarvali, razne dele so morali poimenovati, lahko pa so v posebej določeni prostor tudi sami narisali svojo slikico na določen motiv." Tako je učiteljica Maruša Rovanšek pripovedovala o nastanku njenega učbenika SND za druge razrede osnovnih šol. Sestavljanje in opremljanje učbenika je bil zanjo užitek, čeprav je nekajkrat skoraj povsem obupala, a sta jo gospa Berta Golob in šolska psihologinja spodbudile k nadaljnjemu delu. Komisija za učbenike pri Strokovnem svetu za vzgojo in izobraževanje je pohvalila prizadevanje avtorice, da je na osnovi svojih dolgoletnih izkušenj in prakse pri delu z učenci pripravila delovni zvezek. Učbenik je komisija priporočila kot dodatno gradivo pri pouku SND. Odkar je učbenik potrjen in izdan, je avtorica prejela mnogo pohval. Pisali soji učitelji, učenci in starši. Vsi so navdušeni nad njim in ga radi uporabljajo. V učbeniku je tudi mnogo stvari, izven učnega programa in otroku pomagajo pri pridobivanju širšega znanja iz narave, kulture, umetnosti in pri bogatenju besednega izražanja. "Vzporedno s predmeti v šoli potekajo tudi tekmovanja in natečaji, a do sedaj naše šole niso še nikoli imele organiziranega tekmovanja iz spoznavanja narave in družbe. Tako sem prišla na misel, da bi bila lahko jaz pobud- nica takega tekmovanja. S po močjo radovljiške šole smo raz poslali tekmovalne pole po vseh osnovnih šolah v Sloveniji in odziv je bil čudovit," pravi Maruša Rovanšek. V torek, 9. februarja 1993, so v avli šole javno izžrebali nagrajence Veselega tekmovanja iz narave. Zraven so pripravili tudi pester kulturni program, a vse je potekalo v znamenju sov. To je nekakšen razpoznavni znak učbenika, kjer so težje naloge ob robovih označene s sovo, ki je znak vednosti. # T. Markovič Za obnovo kašče na Spodnjem trgu manjka vsaj 30 milijonov tolarjev Bodo v občini zmogli svoj delež? Škofja Loka, 17. februarja - Kašča na Spodnjem trgu je edinstven škofjeloški kulturnozgodovinski objekt. Konkretnejše pobude za njeno obnovo so stare že štiri ali pet let; tedaj je bilo takratno škofjeloško združenje obrtnikov ob okrepitvi republiške stanovske organizacije pripravljeno prevzeti celoten finančni zalogaj, v zameno naj bi obrtniki dobili večji del prostorov za ureditev svojega muzeja in restavracije, v enem od nastropij pa naj bi dobila stalno razstavno mesto likovna dela škofjeloškega rojaka Franceta Miheliča. Potem so se "vmešali" drugi škofjeloški slikarji, ki so zahtevali galerijo, obrtniki so bili odrinjeni na rob, njihov denar je šel drugam. Od dolgoročne najemne pogodbe je kasneje odstopil tudi ljubljanski Dom. Zdaj se škofjeloška vlada trudi, da bi obnovo kašče po korakih vendarle pripeljala h koncu. Na srečo France Mihelič ni obupal zaradi počasnosti, nasprotno, menda je celo že pripravljen pisno opredeliti seznam svojih del, ki bi jih poklonil škofjeloški občini. Za nadaljevanje gradbenih del je na SGP Tehnik že vezanih 59,9 milijona tolarjev, dobra polovica denarja je republiškega, slaba polovica občinskega. Za dokončanje obnove, skupaj z ureditvijo zunanjosti in brez notranje opreme kašče, pa manjka še približno 30 do 35 milijonov tolarjev. Republiška kulturna skupnost, ki je obnovo pripravljena še naprej sofinancirati, naj bi po nekih podatkih letos priložila 100.000 mark, medtem ko je v osnutku občinskega proračuna za kaščo predvidenih 4,2 milijona tolarjev. S tem denarjem bi letos lahko dokončali zgornji dve etaži, vhod in stopnišče. Bi, kajti rezervirana injekcija iz občinskega sklada stavbnih zemljišč postaja vprašljiva: če denarja ne bo v Loki, pa lahko reče ne tudi republika. Zato bodo v občini skušali storiti vse, da bi svoj delež vendarle zagotovili. Škofjeloška obrtna zbornica je za prostore v kašči še vedno zainteresirana. Predvidoma do konca marca naj bi bili interesenti za kaščo izbrani, na podlagi njihovih interesov pa dokončno opredeljena tudi bodoča vsebina kašče. • H. Jeiovčan, foto: G. Šinik Drevi v Kranju Zbor krščanskih demokratov Kranj, 19. februarja - Občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov Kranj organizira danes, 19. februarja, ob 19.30 v sejni dvorani 15 kranjske občine letni sestanek članov krščanske demokracije. PREMIŠLJUJETE 0 NAKUPU POHIŠTVA IN BELE TEHNIKE Pokličite *K 064/403-871 AVTOSERVIS Vinko MAGISTER Prešernova ul. 21,64240 RADOVLJICA IZREDNA priložnost nakupa dobrega in poceni osebnega avtomobila ALEKO 2141 t cena do registracije 615.300 SIT • takojšnja dobava • možnost kredita na tri leta • servis • nadomestni deli Informacije po telefonu št.: 715-256 vsak dan od 7. do 15. ure Sobota zaprto. 1570 ccm 52,50 KW 71 KM 81/100 km Različnost zanemarjenosti Očitek ali ugotovitev? Bolj drugo, kot prvo, čeprav je na sestanku pripravljalnega odbora za zbornico obrtnikov centra Kranja izzvenel obratno, saj je bil nenazadnje ipienovan tisti, ki da je odgovoren za to. Odmevnost, ne le te, ampak tudi drugih ugotovitev o urejenosti in redu v Kranju, zdaj skuša oblikovati okvir, ali bolje tečeno, pogled z druge strani na sliko. Morda bi bila realnost lahko le ta trenutek drugačna. Morda bi očitek te na samem sestanku lahko bil demantiran in predstavljen s pojasnilom kot ugotovitev. Saj nenazadnje tisti, ki bi takšno pojasnilo k objektivnosti lahko dali, so bili navzoči ali so bili kot predstavniki nedvomno podkovani in seznanjeni o tem. Sicer pa ima vsak vzrok svoj zato in najbrl bi ga našli tudi, če bi ga iskali pri povabljenih na sestanek, ki so predstavljali stroko, organe z vprašanjem, zakaj takšne razlage ni bilo. Kar zadeva pročelja stavb namreč (čeprav lahko pričakujemo tudi pojasnjevanja in razlage tudi o drugih omenjenih problemih). Pa recimo, da so za stanje, kakršno je, "krivi" ta trenutek trije razlogi oziroma zakoni: denacionalizacija, stanovanjska privatizacija in lastninsko preoblikovanje. Do konca leta bodo vsa tri področja jasna in potem bo morda v občinski skupščini late nekatere stvari s tega področja opredeliti v proračunu. Lani to ni bilo mogoče. Nenazadnje pa tudi ni telko pritrditi oceni ali mnenju, da dokler ne poznamo posledic vseh treh sistemskih zakonov, je telko biti tako nor, da boš (kot podjetje) nekaj vlagal, kar boš moral potem na podlagi delitvene bilance jutri spet kupiti A. Žalar Stanovanjska zadruga Gorenjske Poslovna enota tudi na Jesenicah Kranj, 18. februarja - Od začetka leta je sedež Zveze stanovanjskih zadrug Slovenije v Kranju. Skupščina Zveze stanovanjskih zadrug je na zadnji lanski seji namreč sklenila, da kljub številčnemu osipu v zadnjih letih, kar zadeva nekdanje Stanovanjske zadruge po Sloveniji (bilo jih je več kot 100) Zveza, kot koordinator, zaradi sedanjih zadrug ostane in sicer s sedežem v Kranju. Stanovanjska zadruga Kranj je med nekdaj številnimi Stanovanjskimi zadrugami v Sloveniji ena redkih, ki ji nova zakonodaja ni "spodkopala" temelja za delovanje. Razlog za obstoj in trdno delovanje je, da kranjska zadruga ni bila pri svoji dejavnosti samo in zgolj servis za izdajanje naročilnic za oprostitev prometnega davka. Na ta način je tudi po sprejetju zakona o prometnem davku ostala trdna in se hkrati organizirala v skladu z Zakonom o zadrugah. Z opredeljenim delovanjem pa ji nenazadnje tudi časovno dolgotrajni postopek za formalno registracijo, ki je bila izdana konec januarja, ni ustavil njenega delovanja. Stanovanjska zadruga Kranj, zdaj Gorenjske, bo tako poslej kot ena od redkih tovrstnih zadrug v Sloveniji, delovala naprej predvsem v gorenjskem prostoru. Že zdaj je imela poslovno enoto v Tržiču, zdaj pa je poslovno enoto ustanovila sredi tega tedna tudi na Jesenicah. Na podlagi sprejetih pravil in organiziranosti v skladu z novo zakonodajo pa bo zadruga odprla tudi zadružno podjetje z gradbenim materialom, kar bo precejšnja ugodnost za člane zadruge, saj bodo z nakupom, kot člani zadruge, oproščeni davka. S sedežem Zveze stanovanjskih zadrug Slovenije v prostorih zadruge v Kranju pa bo ohranjena tudi vez med novimi zadrugami - članicami Zveze (teh je v skladu z novo zakonodajo nanovo organiziranih že nekaj deset) na eni in z vlado ter zbornico Slovenije na drugi strani. • A. Žalar AVTOSOLA Begunjska 10 - pri vodovodnem stolpu Teh: (064) 216-245 GASILSKO REŠEVALNA SLUŽBA KRANJ p.o. Oldhamska c. 4 OBJAVLJA JAVNO LICITACIJO dne 25. 2.1993 ob 10. uri V DVORANI GRS na Oldhamski c. 4 Predmet licitacije je CAMP PRIKOLICA IMV Adria 380 Standard kompletno z inventarjem. Izklicna cena je 40.000,00 (štirideset tisoč) SIT. Ogled je možen eno uro pred začetkom licitacije ob prisotnosti pooblaščene osebe. Po programu bo kranjska občina do konca leta urbanistično "pokrita" Vsak nedovoljen poseg je črna gradnja Kar zadeva črne gradnje je bila država v preteklosti premalo učinkovita, za naprej pa naj bi med drugim poskrbela za takšno kaznovalno politiko, da se črna gradnja ne bo splačala. Kranj, 18. februarja - Po zakonu je vsak nedovoljen poseg črna gradnja ; recimo tudi prizidek k lopi, ali nepravilno vzidano okno na objektu. Dejansko pa so med črnimi gradnjami razlike. Primer, kjer gre za poseg na tako imenovano prvo (kmetijsko) območje, je drugačen od tistega, ko gre za registrirano črno gradnjo na stavbnem zemljišču. "Primer tako imenovane formalne črne gradnje." pravi Miha Perčič, sekretar za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve v kranjski občini, "je Mlaka-Grič. Tu gre ob pripravi ustreznih zazidalnih podlag pravzaprav za "prehitevanje" pri posegu v ta prostor. Vzrok pa gre iskati najbrž tudi v izredno togih postopkih. Stanje pa je zdaj takšno, da je osnutek sprejet in če bo tudi predlog zazidalnega načrta, bo zadeva legalizirana. Seveda pa bo takrat vsakdo moral poravnati najprej vse obveznosti za legalizacijo, kar z drugimi besedami pomeni: plačati bo treba vse stroške, ki jih mora tisti, še preden začne graditi." Malo ali pa veliko Miha Perčič pojasnjuje, da je v občini še nekaj takšnih primerov, kot je Mlaka Grič. Tako se pojavlja na primer Šenčur s 7 parcelami, ki so zdaj s Prostorsko ureditvenimi pogoji pokrite; Pra-protna Polica, kjer se pripravljajo spremembe plana in prostorsko ureditvenih pogojev; Bitnje, kjer je z dolgoročnim planom pozidava pod Pševom. "Sicer pa so številke pri nas na sekretariatu, glede na vloge za legalizacijo naslednje: 36 je primerov, ko gre za reševanje lokacijske dokumentacije. Domplan ima 42 zahtevkov za izdelavo lokacijske dokumentacije. Mlaka Grič z zazidalnim načrtom rešuje 17 primerov. 50 gradenj je na območju Krvavca, kjer naj bi po osnutku Prostorsko ureditvenih pogojev spre- Črne gradnje v tržiški občini jeli dolgoročni plan krajinske zasnove Krvavca. Po tem bo večino sedanjih gradenj na območju Krvavca moč legalizirati (saj je bil na primer za Šenturško Goro, ki je v območju Krvavca, zazidalni načrt sprejet); vseh pa ne. Tako v sekretariatu na podlagi registriranih vlog oziroma zahtevkov ocenjujemo, da je ta trenutek blizu 200 črnih gradenj. Podatek najbrž ni identičen inšpekcijskemu. Vendar, odgovor na vprašanje, ali je to veliko, ali ne, je lahko tudi, da bi glede na številko, ki smo jo slišali za Slovenijo (menda gre za 35.000 primerov), v kranjski občini pričakovali recimo številko 500. Tako je za Kranj ugotovitev, da je teh primerov malo. Glede na izid naštetih primerov pa bi lahko ugotovili, da bo okrog 100 rešenih, za preostalih, že pri nas znanih dodatnih 100, ali ta trenutek nekaj manj, pa je legalizacijo še težko napovedati. Tu so stvari odprte, saj gre za postopke, stroko in nenazadnje odločanje v občinski skupščini.'' "Nekaj rušitev smo dosegli" Predsednik izvršnega sveta kranjske občinske skupščine Peter Orehar, ko ocenjuje stanje in razlaga politiko v prihodnje, ocenjuje, da je politika črnih gradenj prav gotovo večplastna. "Na eni strani je zapleten sistem urbanističnega urejanja naselij, ob tem pa ne gre spregledati tudi pretirane samovolje posameznikov oziroma posameznih črnograditeljev. Sicer pa velja, da je bila država v preteklosti premalo učinkovita pri urejanju teh zadev. Stvari bo z novo zakonodajo treba sprostiti do te mere, da bo moč čimbolj "prisluhniti" bodočim graditeljem, ob tem pa hkrati zaščititi tudi vse interese drugih (sosedov, skupnosti...) in hkrati upoštevati ekonomske zakonitosti. To bi lahko poenostavljeno predstavili tudi z ugotovitvijo, da bo lahko v prihodnje na pogled najcenejša gradnja na parceli postala nazadnje najdražja." Praksa sedanjega izvršnega sveta je bila v Kranju, da so v občini skušali vsako tako imenovano črno gradnjo pregledati z vseh zornih kotov in jo potem, če so bile možnosti, tudi legalizirati in s tem tvegati očitek, da se je posamezniku "nasilje nad zakonom" splačalo (kar pa seveda ne pomeni oprostitev plačila vseh potrebnih dajatev). Je pa za kranjsko vlado v zadnjih dobrih dve letih značilno, da je nekaj rušitev v občini dosegla (in sicer dveh, treh provizornih objektov). To je vsekakor več kot nekdaj, ko v občini ni bilo rušitev. Pa te sedanje rušitve, kot je primer kioska na Kokrici, ne gre zato razumeti kot samohvalo, pravi Peter Orehar. Lani sedem inšpekcijskih odločb Seznam črnograditeljev pričakujejo v izvršnem svetu do konca februarja. Tržič, 17. februarja - Če so v preteklosti probleme zaradi nedovoljene zidave povzročali zlasti lastniki vikendov, ti pojavi že nekaj časa niso značilni za tržiško občino. Danes gre predvsem za stanovanjske hiše in gospodarske objekte izven zazidljivih zemljišč oziroma brez potrebne dokumentacije, žal pa so registrirane le prijavljene čme gradnje. V letu 1992 je urbanistična inšpekcija izdala 7 odločb za gradnje v tržiški občini. Pri treh gre za odstranitev objekta, enega za gospodarske namene in dveh pomožnih stavb. V štirih primerih so z odločbo zahtevali ustavitev gradnje in pridobitev ustreznih dovoljenj. "Te registrirane črne gradnje v tržiški občini še zdaleč niso vse," ocenjuje Mojca Basaj - Kos, nova načelnica oddelka za prostor in okolje, pa razlaga: "Gotovo so problematične tudi tiste stavbe, ki sploh niso registrirane kot črne gradnje.Ugotavljal naj bi jih urbanistični inšpektor na osnovi prijav. Za nazaj ne morem reči, ALPETOUR VAM PRIPOROČA 4 rM*~..„„NAR 1993 • MUNCHEN nr(U| gQ 06 MAREC J993 03. APRIL 1993 SENIOR KLUB * POREČ 10 *- f> -12. C APRIL , SIT 993 4-500 t?^*** DEM 235 15.- 22. MAREC 1993 DODATNE INFORMACIJE IN PRIJAVE V POSLOVALNICAH ALPETOURA ** KRANJ e*/. 06+/*rr-oar ** RADOVUICA c«/. oe*/rr*-6*t ** ŠKOFJA LOKA t*/, otn/ezr-rss ** TRŽIČ e»f. o**/ sj-jzo kako je prejšnji načelnik te prijave opravljal. Možnost prijav pa ima tudi vsak prebivalec sam, ki taksno gradnjo opazi. Dejstvo je, da jih veliko ostane neopaže-nih in neprijavljenih." Vtega ne gre metati v en koš_ Izkušnje iz preteklosti kažejo, da se tudi prebivalci tržiške občine odločajo za nedovoljeno ?radnjo iz različnih razlogov, rva možnost je, da nekdo na tak način izsiljuje zazidljivost parcele. Če je vloga za spremembo namembnosti zemljišča zavrnjena, tega lastnik ne upošteva; ponavadi postavi gradbeno barako in potlej naprej vztraja pri zidavi, kot so imeli primer v Seničnem. Druga vrsta črnih gradenj lahko nastaja na osnovi priglasitvenih dovoljenj; gre za manjše objekte do 20 kvadratnih metrov dovoljene površine, katere lastniki ponavadi izdelajo po svojih merah in željah. Evidence o takih gradbenih posegih v občini zaenkrat nimajo, vendar je načelnica Basajeva prepričana v potrebnost izdelave takšnega pregleda. Naslednjo kategorijo sestavljajo črne gradnje iz preteklosti; gre za nelcaj objektov, za katere vlog lastnikov niso razrešili do konca. Veliko problemov pa pričakujejo tudi v prihodnje, ker mora vsak graditelj po novem plačati pred izdajo gradbenega dovoljenja sorazmerni delež za komunalno opremljanje zemljišča. "Zame je črna gradnja tista, ki nima nikakršnega dovoljenja. Tako. v primeru Kompasovcga mejnega servisa na Ljubelju ali začete gradnje policijske postaje v Bistrici ni moč govoriti o takih potezah, ker dovoljenja obstajajo. Sporno je le, kakšen je bil postopek. Sama bi rekla, da je bil postopek napačno voden, ker pri izdaji gradbenega dovoljenja niso imeli potrdila o lastništvu zemljišča. Postopki za rešitev teh problemov sedaj potekajo; za Ljubelj izvzem zemljišča iz javne rabe, za policijsko postajo pa za odkup zemljišča. Podobnih zadev okrog nerešene lastnine zemljišča je nekaj tudi pri športnih objektih; na primer, za teniško igrišče ob kriški osnovni šoli", ugotavlja načelnica Basajeva. Kako napraviti red_ V Tržiču se zavedajo, da lahko več reda na tem področju pričakujejo le na osnovi temeljitejšega nadzora. Črne gradnje bi morali evidentirati sproti, informacije o tem pa bi se morale vračati v občinsko upravo. Žal inšpekcijske službe še vedno nimajo v rokah učinkovitih mehanizmov za ukrepanje, saj so kazni za kršilce tovrstnih predpisov mini-malpe. Povrh vsega se lahko stvari zelo dolgo vlečejo zaradi pritožb; tudi tri odstranitvene odločbe iz lanskega leta so v pritožbenem postopku. Pregled pozidanih zemljišč oziroma uskladitev dokumentacije z obstoječim stanjem prinaša predlog sprememb in dopolnitev Res pa je, da je že samo odstranitev imela izredno pozitiven uči" nek za okolje. Po programu do konca leta Na vprašanje, ali je v prihodnje pričakovati v občini še kakšne rušitve, odgovor ni negativen. Lahko se zgodi, če bo nujno in treba-Vendar pa je pomembneje, da j* politika v občini takšna, da se z* celoto čimprej izdelajo urbanist'* čni dokumenti. Program je prav* zaprav takšen, da ob koncu leta * občini ne bi smelo biti več si>e "urbanistične" lise. Sicer pa r parcel, na katerih je moč graditi-že ta trenutek kar nekaj in sicer: ZN Čirče, ZN Mlaka Grič, Britof Voge, tako imenovane plombe n* podlagi Pupov, organizirana - blokovna gradnja je mogoča na P'3' nini Jug in nekaj gradenj na območju mestnega okoliša. Pospešeno se dela tudi na območju tako imenovane komunalne cone ■>* Primskovem. Pri individualni gradnji pa je pomembno še, da s° zdaj vedno opredeljeni tudi objekti, v katerih je mogoča tako imenovana mirna obrt. "Mislim, da je realno pričakovati, da se Kranj s črnimi gradnjami s takšno politiko v prihodnje ne bo več spopadal. Mi v občini skušamo poskrbeti za "življenjsko reševanje interesov in možnosti za gradnjo. Ostalo pa bo stvar države; nenazadnje tudi od takšne kaznovalne politike, da se črna gradnja ne bo splačala. Ob tem, ko prostor in možnosti za gradnje *' občini ob urbanistični pokritosti bodo, namreč ne bo moč pristajati na želje, da bi nekdo po lastni presoji nekje gradil gostilno, zato ker ima pač prostor in željo. Namembnost in primernost gradnje pač ne bo mogel v prihodnje krojiti vsak sam." • A. Zalar Trliški lupan Peter Smuk o črnih gradnjah: "Tudi predsedstvo se je na začetku svojega mandata zavzelo za nujno obravnavo nedovoljenih gradenj. Mnoličnih problemov, kjer bi moralo priti do rušenja, sicer v občini nimamo, vseeno pa je moč ugotoviti nezadostnost ukrepanja inšpekcije zgolj na osnovi prijav. Predvsem je pomembno, da pristojne slulbe pravočasno reagirajo na nedovoljene posege v prostor. Kadar bi rušenje povzročilo večje stroške, ponavadi iščejo motnosti v legalizaciji črne gradnje, kakršen je primer gospodarskega objekta na Podvasci v Pristavi. Investitorji bodo vsekakor morali upoštevati določen red v urejanju prostora, zastarele plane - na primer za industrijsko cono -pa bo treba prilagoditi novim razmeram in potrebam." prostorskih sestavin dolgoročne- fa in družbenega plana občine ržič v letu 1992, ki ga sprejemajo na današnjem zasedanju zbori občinske skupščine. V tem planu so ob sodelovanju ministrstva z3 kmetijstvo določili vsa zemljišča, ki so trajno namenjena le za kmetijsko rabo. Za vsak poseg na to območje bo zatorej potrebno soglasje omenjenega ministrstva. Morebitne črne gradnje na teh območjih bodo zelo strogo obravnavali. Plan predpisuje tudi območja, ki so predvidena za bodočo pozidavo; v Tržiču zazi-dalninačrt Cimper za okrog 30 hiš, ki je v fazi sprejemanja, v K$ Križe Polana in Blata, na območju Kovorja za 16 objektov, na Mlaki za večstanovanjske objekte in še ponekod drugod. P° presoji načelnice Basajeve trenutno pomanjkanje komunalno opremljenih parcel za stanovanjsko zidavo ne pomeni novih odločitev za gradnjo na črno, saj se večina kupcev zemljišč sedaj pravočasno zanima o njihoV zazidljivosti. Prebivalci se bodo prej ali slej morali zavedati, da ne smejo graditi, kjerkoli ali kakorkoli se jim zahoče. » Stojan Saje Petek, 19. februarja 1993 PO GORENJSKEM 5. STRAN # GORENJSKI GLAS Poslanka Irena Oman Med materinstvom in poslansko kariero Se ena ženska v precepu med tradicionalno materinsko vlogo in (politično) kariero. Jtranj, februarja - Pred nekaj leti je bila Irena Oman za javnost se popolna neznanka. Gorenjskemu občinstvu je postal znan njen radijski glas na Radiu Kranj, predtem je zaradi "radijske ljubezni" pustila delo v zdravstvu. Letošnje volitve pa so z neslutenim uspehom Slovenske nacionalne stranke to mlado žensko zanesle med politike. Prav °a začetku poslanske kariere pa jo je Prehitelo materinstvo. Svoje parlamentarne in strankarske dolžnosti zdaj opravlja bolj od daleč, saj je ta čas najpomembnejša njena mesec dni stara hčerka Manca. Kake ste sploh zajadrali v politiko? "Politika me sploh nikoli ni zanimala, razen toliko, kolikor sem jo potrebovala pri delu na radiu. Ves čas sem tudi govorila, da se °e bom vključila v nobeno stranko. Ko pa je Jelinčič predstavljal svojo stranko pri Mavrju v Kranju, me je pa prevzelo, saj je neverjetno Qadarjen govorec in zna zelo približati tematiko. Nisem se še takoj včlanila, čeprav sem že vedela, da bi to bilo zame. Članica SNS sem postala čez nekaj mesecev, ko se je v Kranju začel formirati odbor stranke. En, dva J? so se približevale volitve in treba je bilo oblikovati kandidatne liste. Ko mi je Zmago Ponudil kandidaturo, sem najprej mislila, da Se heca, tako sem tudi vzela in sprejela, češ SaJ se ne more nič zgoditi. Niti pomislila msem, da bi bila izvoljena. Kasneje pa bolj, *° so se bližale volitve in ko smo čakali na [ezultate, bolj sem bila živčna. Naposled sem bl'a zelo presenečena nad rezultatom, ne zaradi uspeha stranke, temveč zaradi sebe." Kako da ste izbrali ravno nacionalno Irena Oman s hčerko Manco. Foto: Gorazd Šinik reševala stvari. Se pa pojavljajo druge stranke na Slovenskem, ki so precej bolj nacionalistične in nasilne." Kako se vaša vloga poslanke (obetalo se vam je postati tudi voditeljica odcepljene stranke) sklada z vašim še zelo mladim materinstvom? "Predsednica stranke res ne bi mogla biti. Najprej smo se sicer dogovorih, da kandidiram, toda kasneje sem si premislila, saj v svoji koži najverjetneje ne bi zmogla, pa tudi takih ambicij nimam ta čas. Kot poslanki in mamici pa mi je na začetku kar težko. Kolegi iz stranke me sicer v redu obveščajo, prinašajo mi gradivo z zasedanj, sem in tja pa me tudi povprašajo, kdaj pridemna zasedanje. Trenutno še ne hodim nikamor, saj ima Manca komaj mesec dni. kaiBa-~ —"-----'— V^meT je edinstven. Skoraj hkrati z SrbP t^h rnorem; .če s° inoJ1 ^jj1 na pnmcr izvolitvijo ste sli na porodniško. Kakšen je 2^' 10Qa saj takim ljudem nihče nič noče. vag status? ■ 2ernamo se za to, da bi odvzeli državl- st*n£°? Menda po prepričanju ljudi ta šiv0 vsebuje največ nestrpnosti in sovra-a> kar pa m ravno blizu ženski naravi? ra i^'s!'m' da si ljudje našo stranko narobe j. a8aJo. Zavzemala naj bi se namreč za to, j.*1 je za Slovence dobro. Trdim, da nacionali26!11, ni nič slabega, nasprotno, to je lepo, Pozitivno čustvo. Moram pa priznati, da me časih kar stisne pri srcu, ko se srečujem s k°eJP. ki imajo starše južnjake in mi rečejo, • -v'U(irao se za iu, ua ui v/r janstvo tistim ljudem, ki so v Sloveniji manj *°t deset let. V naši stranki ni nobenega nasilja." Nacionalizem pa zna tudi prestopiti bre* Bove... "Porodniško, ki mi teče od 23. decembra naprej, mi zaenkrat še urejajo, saj gre res za primer, kot ga še ni bilo. Izkoristila bom tn mesece z Manco, do srede aprila pa se bova Z Mančinim očkom odločila, ali ne bi nemara on izkoristil porodniškega dopusta. Veže me "Prav zato pa je dobro, da je stranka prišla namreč tudi odgovornost do stranke in v Parlament, da bo po demokratični poti volivcev." V podobni koži je bila v prejšnji skupščinski sestavi Vika Potočnik, ki je rodila sredi mandata. Se nameravate kaj ozirati po njenem zgledu? "Vika Potočnik je bila vse leto odsotna iz skupščine, vendar ona ni na novo priplavala v politične vode tako kot jaz. Meni pa bi se zelo veliko poznalo, če izpustim leto, saj sem v politiki popolna začetnica. Morda je bilo Viki lažje." V parlamentu je bolj malo žensk. Se nameravate v njem morda zavzemati tudi za kako posebno žensko pravico? "Prvo, za kar se bom zavzemala, seveda usklajeno v stranki, bo triletna porodniška. V parlamentu dobro deluje tudi komisija za žensko politiko, kjer se srečuje največ tovrstnih interesov, toda moja prva akcija bo za triletno porodniško." Je to v programu vaše stranke, s ciljem, da bi Slovenke rodile več otrok in bi se narod obnavljal? "Lahko bi tudi tako povezali s programom stranke. Toda moj interes ni ravno ta, pač pa povsem človeški: naj se mati v treh letih čim bolj posveti otroku. Če bo to doseženo, bo za moj porodniški dopust sicer že prepozno..." Pa naslednjič... "Tako je. Pa naslednjič." Kaj pa po iztečenem petletnem mandatu? Vrnitev k novinarstvu, radiu? "Ne vem. Še vedno pogrešam kranjski radio. To je bila edina stvar, ki sem jo res rada delala. Z veseljem bi se vrnila, če bi se tam kaj prevetrilo. Težko je namreč priti nazaj med ljudi s sedanjo programsko politiko, ki radio delajo premalo profesionalno." Zadnje čase veliko slišimo o poslanskih plačah. Kakšno pa je poslansko porodniško nadomestilo? "Nisem ga še dobila, konec meseca ga bom, po višini pa je menda tolikšno kot poslanska osnova. V parlamentu je bilo zdaj doseženo 20-odstotno znižanje poslanskih plač, saj so za naše razmere res visoke. Drži pa tudi, da so poslanci (vsaj sodeč po kolegih iz moje stranke) zelo obremenjeni in se redko pred deseto ponoči vrnejo domov. Dela je res veliko, neprestano zasedajo parlamentarne komisije. Sicer pa ni zgolj višina plače tisto, kar me je kot novinko v parlamentu najbolj presenetilo. Naravnost šokirana sem bila nad tem, da ni noben problem dobiti stanovanja v Ljubljani ali šoferja, ki te vozi na zasedanja... Ko bi med temi privilegiji naredili malo več reda, bi lahko veliko prihranili." i D.Z.Žlebir Cvet izobraženstva na srečanju z 90-letnim akademikom dr. Alojzijem Finžgarjem Strokovnjak za civilno in rodbinsko pravo Škofja Loka, 17. februarja - Škofjeloški župan Peter Havdina je v torek ob 90-letnici rojaka, akademika Alojzija Finžgarja pripravil sprejem, na katerega je povabil tudi druge škofjeloške izobražence. Lesk srečanju so dali predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. France Bernik, predsednik državnega sveta dr. Ivan Kristan, dekan Pravne fakultete dr. Albin Igličar, prof. Marijan Ga-brijelčič iz glasbene akademije, doktorji Branko Berčič, Franc Le-ben, Zdravko Mlinar in Miha Lesar. Zupan Peter Havvlina se je ob 90-letnici rojaku Alojziju Finžgarju zahvalil s knjigo o Jožetu Plečniku, besede zahvale pa sta mu izrekla tudi dr. France Bernik in dr. Albin Igličar. Dr. Bernik je med drugim dejal, da je SAZU ponosna na akademika prof. dr. Finžgarja, starosto akademije, strokovnjaka za civilno in rodbinsko pravo, ki je vselej deloval kot iz- jemno logičen, racionalen človek. Jubilant je gotovo eden najpomembnejših Ločanov tega stoletja, sam ga spoštuje predvsem zaradi njegove doslednosti in premočrtnosti. Dr. Albin Igličar pa se je dotaknil bogatega strokovnega in znanstvenega dela dr. Finžgarja, ki še vedno objavlja strokovne članke v Pravniku in Pravni praksi, pred pol leta je na do- bro obiskanem predavanju na Pravni fakulteti požel obilen aplavz. Dr. Alojzij Finžgar je bil rojen 30. decembra 1902 v Škof j i Loki. Po končani gimnaziji v Ljubljani je študiral pravo in leta 1928 doktoriral na ljubljanski pravni fakulteti. V predvojni Jugoslaviji je deloval kot sodnik v Celju, po vojni je bil najprej na minisfstvu za pravosodje in slovenski vladi, nato pa od leta 1948 do upokojitve profesor za civilno in rodbinsko pravo na pravni fakulteti. Po upokojitvi mu je ljubljanska univerza podelila naslov zaslužni profesor. Slovenska akademija znanosti in umetnosti gaje leta 1972 izvolila za dopisnega, leta 1978 pa za rednega člana. Za svoje življenjsko delo na znanstvenem področju je leta 1972 prejel Kidričevo nagrado. Živi v Ljubljani. Dr. Finžgar se je gostiteljem torkovega srečanja zahvalil, ker so se ga spomnili, obudil je spomine na svoja študentska leta, ko se je družil s Pavletom Blaznikom, Francetom Planino in Tinelom Debeljakom, povojnih let, ko seje vrnil iz izgnanstva, svojega pravniškega dela. zadovoljstva, da je kot izobraženec lahko izpolnil svoj dolg do Slovenije in tudi škofje Loke. • H. Jeiovčan, foto: G. Šinik 061 - 323 - 353 TELEFON ZA OTROKE MLADOSTNIKE VSAK DELAVNIK od 12. do 16. uro IN STOLPEC ZA UPOKOJENCE Video posnetki Toneta Resmana Društvo upokojencev Kranj vabi v sredo, 24. februarja, in v petek, 26. februarja, obakrat ob petih popoldne, v dvorano društva na prikaz video posnetkov iz rekreativno športne dejavnosti društva avtorja Toneta Resmana. mboumuci MER CA TOR • MESO-IZDELKI, d.o.o. ŠKOFJA LOKA Mestni trg 20 objavlja ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM z zbiranjem pisnih ponudb za šest pisarniških prostorov v poslovni stavbi starega dela mesta v Kranju, Maistrov trg 7, III. nadstropje s površinami od 5 do 21,50 m2, v skupni izmeri 101 m2, v katero so zajeti tudi stranski prostori kot hodniki in sanitarije. Zagotovljene so tudi telefonske linije in ogrevanje. V najem dajemo tudi pisarniške prostore v Tržiču, Pot na pilarno 12 (bivša klavnica) v skupni izmeri 124,20 m2, v katerih sklopu je zajeto 5 pisarn in sanitarije s hodnikom. Prostori so delno že opremljeni s pohištvom, centralno ogrevani in opremljeni s telefoni. Poleg navedenih prostorov oddamo v najem še ok. 80 do 100 m2 pokrite površine primerne za skladišča. Zagotavljamo tudi parkirni prostor v obsegu 150 do 200 m2, deloma asfalt, deloma utrjen makadam. Pisarniške prostore v Kranju in poslovne prostore v Tržiču je možno ob soglasju najemodajalca preurediti. Prostore bomo dali v najem najboljšemu ponudniku, prednost pa bodo imeli ponudniki, ki bodo zainteresirani za kompletne prostore v Kranju ali Tržiču. Pisne ponudbe bomo zbirali 10 dni po objavi tega oglasa. Dodatne informacije dobite tudi po telefonu 064-622-171 int. 42. Pisne ponudbe dostavite na naslov Mercator-Me-so-izdelki, d.o.o., škofja Loka, Mestni trg 20. ISKRA KIBERNETIKA KRANJ _ TOVARNA SESTAVNIH DELOV Na osnovi določil STATUTA in sklepa DS, z dne 11.2. 1993 razpisujemo delovno mesto DIREKTORJA PODJETJA TOVARNE SESTAVNIH DELOV. Kandidati morajo poleg pogojev določenih z zakonom izpolnjevati še naslednje pogoje: - da imajo visoko ali višjo izobrazbo tehnične, ekonomske, pravne ali organizacijske smeri, - da imajo 5 let delovnih izkušenj v gospodarstvu, od tega 3 leta na delu vodilnega delavca v dejavnosti podjetja, - da imajo sposobnost za organiziranje in vodenje dela, - znanje tujega jezika, - da imajo družbeni ugled gospodarstvenika, dokazan z dosedanjim delom, - da imajo voljo in sposobnost voditi podjetje, kar se ocenjuje na osnovi delovnih rezultatov. Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: ISKRA KIBERNETIKA KRANJ, TOVARNA SESTAVNIH DELOV P.O., Kadrovska služba, SAVSKA LOKA 4, 64000 KRANJ, z oznako "za razpis". potovalna a!m** agencija ALPETOUR ZIMSKI ODDIH: S.MONOV^AUV LISCA VAM PRIPOROČA: s,t 9.300 SIT H'000 tu. „AZI/ĆNE CENE f: L MAJSKI PRAZNIKI: •mfc. * ŠPANIJA 23. 30. APRIL 1993 DEM 2 7 5 24 -27. april 1993 DEM 2 8 2 DODATNE INFORMACIJE IN PRIJAVE V POSLOVALNiCAH ALPETOURA ti mu*** 1*1»*' tO OEM 2SS ** KRANJ O6f/*ft-08r ** ŠKOFJA LOKA u/. 06*/6j>t-7SS ** RADOVLJICA US. 0*4/?t?-**t. ** TRŽIČ c»/. 06*/ sj-j70 GORENJSKI GLAS ♦ 6. STRAN KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava Prešernovi nagrajenci 1989-1991. V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava Krajinsko slikarstvo 19. stoletja - iz zbirk Gorenjskega muzeja. V galeriji Kavka razstavlja Zlata Volarič svoje slike - olja na platnu in risbe s tušem. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik so na ogled likovna dela Evgena Guština. V bistroj u Želva in v pizzeriji Bistr'ca v Mojstrani razstavljabarvne in črno bele fotografije gimnazijec Damijan Hrovat. V pizzeriji Ajdna v Žirovnici razstavlja akvarele Sead Čerkez iz Sarajeva. BEGUNJE - V galeriji Avsenik razstavlja fotografije Tihomir Pinter. BLED - V gradu Grimšče razstavlja krajine Fedor Žigon. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše je na ogled razstava akrilov na temo Hudičev most in grafična mapa Krst pri Savici (Requiem) akad. slikarja in grafika Črtomira Freliha. V fotogaleriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled drugi del klubske razstave fotografij Foto Kino kluba Radovljica. ŠKOFJA LOKA - V galeriji na Loškem gradu je vsak dan od 9. do 17. ure na ogled razstava Sledi narave in izročila v sodobnem oblikovanju oblikovalca Oskarja Kogoja. V galeriji ZKO-Knjižnica so na ogled ilustracije Petre Cente na haiku poezijo Slavka Kvasa. Zbirke Loškega muzeja so odprte samo ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. V galeriji Fara razstavlja slikar Božidar Zavšek Dare iz Žalca. V LTH galerija Menza na Trati razstavljata fotografije Peter Pokom ml. in Boštjan Pleško, oba FK A. Ažbe. TRŽIČ - V dvorani sv. Jožefa pri tržiški farni cerkvi je na ogled fotorazstava avtorja dr. Jurija Kurilla, člana Fotokluba Janez Puhar iz Kranja. V prostorih TGT v Podljubelju je na ogled razstava risb Stavbna dediščina šentanske doline avtorja Mirka Majerja iz Tržiča. KAMNIK - V razstavišču Veronika so na ogled oljne slike Petra Pečevnika. V kavarni Veronika razstavlja slike Sandro Pečenko. LJUBLJANA - V Moderni galeriji je na ogled razstava slik, plastik, grafik in risb Jožeta Gorjupa. V Narodni galeriji so na ogled grafike F. Goye. PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ: GLEDALIŠČE - V Prešernovem gledališču bodo danes, v petek, ob 19.30 bodo ponovili komedijo Rayja Coonevja ZBEŽI OD ŽENE - za izven in konto. Predstavo bodo ponovili tudi jutri, v soboto, ob 19.30 - za izven in konto. KRANJ: NAJMLAJŠI FOLKLORISTI - ZKO Kranj organizira danes, v petek, ob 16.30 na OŠ Jakob Aljaž občinsko srečanje otroških folklornih skupin. ŠKOFJA LOKA: MATINEJA - V dvorani Loškega odra bodo jutri, v soboto, ob 10. uri s predstavo Tomaža Gantarja PRIMER MIŠ nastopili učenci OŠ Lucijan Seljak Kranj. Predstava je za izven. TRŽIČ: GODCI, PEVCI, PLESALCI V prostorih OŠ Bistrica pri Tržiču, bo danes, v petek, ob 18. uri Srečanje ljudskih godcev, pevcev in plesalcev, ki ga pripravlja ZKO Tržič. Nastopile bodo mlajše skupine Folklorne skupine Karavanke, na diatonično harmoniko bodo igrali Boris Meglic, Jože Meglic, Miha Meglic s sinom, Stane Avsenik ter Janez Avsenik. Sodelujejo še člani vokalne skupine KUD Jelendol, oktet Tržič, ansambel Tretji človek in trio Rožmarin. Prireditev bo vodila Smiljana Knez.(B.K.) ŽIRI: RAZSTAVA - V galeriji Svobode v Žireh bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli razstavo likovnih del akademskega slikarja Rafaela Terpina iz Idrije. Umetnika bo predstavil prof. Janez Kavčič, kustos Mestnega muzeja Idrija. Razstava bo na ogled do 28. februarja vsak dan od 16. do 18. ure, ob nedeljah od 10. do 18. ure. TRŽIČ: RAZSTAVA - V paviljonu NOB bodo danes, v petek, ob 17. uri odprli razstavo akrilnih platen slikarke Erne Ferjan-čič-Fric iz Rogaške Slatine. Kulturni program je priravila Glasbena šola Tržič. BOH. ČEŠNJICA - Dramska skupina pri Gasilskem društvu Boh. Češnjica bo v nedeljo, 21. februarja, ob 15. in ob 20. uri v Kulturnem domu na Boh. Češnjici premierno uprizorilo komedijo Cvetje hvaležno odklanjamo avtorjev Normana Barrasha in Carroll Moore. UKINITEV JESENIŠKE BUKVARNE Jesenice - Po dveh letih delovanja jeseniška bukvama v zgornjih prostorih Gledališča Tone Čufar zapira svoja vrata. V času od 20. februarja do 20. marca bo svoje zaloge knjig razprodajala "na vago" po simbolični ceni 100 tolarjev za kilogram. Bukvama bo v tem času odprta samo ob sobotah od 9. do 14. ure. Tisti, ki mislijo, da iih bodo starejše in tudi novejše knjige, revije in druge publikacije čakale do zadnjega dne, se lahko oglasijo še v soboto, 27. marca, ko bo bukvama še zadnjič odprta, knjige pa bodo naprodaj po 50 tolarjev za kilogram. OSNOVNA ŠOLA GORJE Zg. Gorje 44 a 64247 Zg. Gorje Razpisujemo prosta delovna mesta: UČITELJA GLASBENE VZGOJE za določen čas s skrajšanim delovnim časom Začetek dela takoj. UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za nedoločen čas s polnim delovnim časom UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za delo v oddelku podaljšanega bivanja za določen čas s polnim delovnim časom. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje določene z zakonom o osnovni šoli. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po razpisnem roku. Literarna revija Sejalec KVALITETA LITERARNEGA SEMENA i Škofja Loka - Gorenjska literarna revija Sejalec je bila vsekakor med tistimi redkimi slovenskimi revijami vesele usode, ki jih po nekajkratnem pojavljanju ni odpihnil veter minljivosti. Celo nasprotno, z nocojšnjo predstavitvijo 14. številke v kapeli Puštalskega gradu, revija praznuje svojo četrto obletnico izhajanja, odkar je prerasla iz škofjeloškega literarnega glasila v gorenjsko literarno revijo. Prav gotovo bi objav željni mladi literati iz vseh gorenjskih občin še kar nekaj časa čakali na primerno literarno revijo, če ne bi že desetletje obstajala literarna revija Sejalec, ki je izhajala pri Zvezi kulturnih organizacij Škofja Loka. S postopnim odpiranjem vrat tudi drugim mladim in ne več tako mladim literatom je Sejalec brez posebno velikih pretresov in dolgotrajnega zidanja finančnih temeljev prerastel v revijo, ki jo financirajo vsi ZKO na Gorenjskem (glede na število prispevkov iz posamezne občine). V lanski trinajsti številki Sejalca je pisatelj Edo Torkar, eden od treh tedanjih urednikov revije, odkritosrčno zapisal v uvodniku, da mu sicer revija ni posebno všeč, saj ne prinaša razen izvirnega leposlovja nič o gledališču, likovnosti, narodopisju, kulturni dediščini, huma-nistiki... Marko Črtalič, ki poleg svojega rednega dela na ZKO Škofje Loka, opravlja tudi nekakšno poluradno funkcijo organizatorja, urednika, raz-pečevalca revije Sejalec, je ob letošnji novi številki sicer mnenja, da je do takšne podobe Sejalca še daleč. Letošnjo 14. številko Sejalca bodo predstavili danes, v petek, ob 19. uri v kapeli Puštalskega gradu. Prispevke bodo brali Alenka Bole Vrabec, Milan Štefe (Sever-jev nagrajenec 1992) in Marko Crtalič. Glasbena spremljava Domen Rakovec (sintesajzer). "Revija ima predvsem mentorski značaj, mladi literati imajo priložnost, da objavijo svoje literarne poskuse, ki gredo seveda skozi uredniško sito Neže Maurer, Mihe Mohorja in (po novem) Marka Hudnika. Cela vrsta" literatov je šla to pot, kasneje jih lahko opazimo v reviji Mentor, ki jo izdaja ZKO Slovenije, in posamezne srečamo tudi v drugih uveljavljenih slovenskih literarnih revijah. Sejalec je pravzaprav v dvojni vlogi - kot mentorsko 1 glasilo in kot nekakšna odskočna deska za uveljavljanje tudi v širšem slovenskem prostoru. Seveda pa je vedno bila tudi cela vrsta takih, ki so se le enkrat pojavili v Sejalcu, potem pa je njihova literarna iskrica ugasnila. V zadnjih letih, odkar se Sejalec pojavlja kot gorenjska literarna revija, pa v njem objavljajo tudi že nekateri uveljavljeni pisci. V tokratni številki na primer pesnik in publicist Franci Zagoričnik, pesnica Neža Maurer in drugi, ki imajo za seboj vsaj že eno izdano pesniško zbirko ali pa kar nekaj knjig kot na primer Zlata Volarič. Sejalec postaja znan tudi v Ljubljani, zato je bilo letos kar nekaj prispevkov tudi iz Ljubljane, a jih je uredniški odbor zaenkrat moral odkloniti prav zaradi še vedno veljavne usmeritve, da gre za gorenjsko revijo. Sčasoma, upam vsaj, bo morda drugače in bo Sejalec odprt tudi za druge prispevke iz različnih koncev Slovenije, tako kot so odprte druge literarne revije regionalnega tipa na Primorskem, Dolenjskem, Štajerskem." Da pa se revija vendarle odmika od ustaljene zasnove - objavljanje literarnih del mladih literatov, ne kaže le letošnja širitev na prispevke že uveljavljenih ustvarjalcev, pač pa so novost tudi prispevki dveh literar- nih krožkov s škofjeloške »n kranjske Gimnazije. Za kranjsko gimnazijo se ve, da ima močno skupino mladih, ki se ukvarjajo s prevajanjem 'n prav izbor najzanimivejšega Je tokrat brati v Sejalcu. Novost so tudi objava dvojezičnih - v slovenskem in angleškem jezi' ku Litanij za mir Neže Maurer-jeve v prevodu Nejca Bernarda. Likovni del je tokrat pripadel fotografijam avtorja Tomaža Lundra, ki prav zdaj razstavlja v kapeli Puštalskega gradu. Revija Sejalec izhaja v razmeroma majhni nakladi 300 izvodov in je pravzaprav širšemu bralstvu neznana, saj se komajda ali pa sploh ne pojavlja na policah knjigarn. Kaže, da kaj večjega zanimanja tudi za prodajo v knjigarnah ne bo toliko časa, dokler se v njej (na žalost kaže, da še naprej le enkrat na leto) ne bodo pogosteje ob mladih začetnikih pojavljala tudi imena že uveljavljenih ustvarjalcev in dokler ne bo imela tako široke programske zasnove, kot si jo je zamislil Torkar in kot jo najdemo v Mentorju. • Lea Mencinger Gledališče "Tone Čufar" je gostovalo v Velikih Laščah JUNTEZ SE JE VRNIL V GOSTILNIŠKO OKOLJE Ko je Fran Levstik 1855 napisal kratko igro Juntez, katere dogajanje poteka v krčmi, je njeno uprizoritev pripravil kar v domači Gostilni pri Drakslerici v Velikih Laščah in v njej sam zaigral glavno vlogo. Izmišljeni in realni svet sta se v takšni predstavi zbližala bolj, kot če bi bila igrica uprizorjena na odru in Levstik sam je bil ob predstavi začuden nad njuno tesno prepletenostjo. Odnos med igro in realnostjo, med videzom in resničnostjo ga je še dolgo po tistem močno vznemirjal, zato je pripravljal novo varianto Junte-za, v kateri bi gledalcem v krčmi v drugem prizoru pojasnil, da so pogovori med junaki igre izmišljeni. A te predelave ni Levstik nikoli dokončal in le ugibamo lahko, zakaj se mu to ni posrečilo. Morda zato, ker je razmišljanje o videzu in resničnosti ter pojasnjevanje njunega odnosa terjalo zelo razumsko, intelektualno pisanje, ki ga je bilo težko uskladiti s preprosto ljudsko igro o bogatem, a razočaranem kmetu Juntezu. Kakorkoli že, avtorjevo namero, da napiše novega Junteza, je zdaj uresničil gledališki kritik Vladimir Kocjančič, ki je prvotnemu besedilu dodal nekatere fragmente iz kasnejših Levstikovih variant in mu dopisal še lasten tretji prizor. Večina tega prizora je izpolnjena s citatom iz li-terarno-zgodovinskega komentarja k Juntezu, kot ga je v svoji študiji zapisal dr. Jože Koruza. S tem besedilom je Vladimir Kocjančič ojačal tisti del Junteza. v katerem igralci pojasnjujejo nastanek igre. V Kocjančičevi predelavi se tako - podobno, kot je to načrtoval že Levstik - srečujeta dva elementa igre: zgodba o razžaljenem in prizadetem Juntezu in dialog, v katerem igralci izstopajo iz svojih vlog in se občinstvu predstavljajo kot realne osebe. In prav v našem času, ko smo v umetnosti navajeni na postmo- dernistična prehajanja v različna časovna obdobja, navajeni na postmodernistična prehajanja v različna časovna obdobja, navajeni na rušenje odrske iluzije ter na relativnost vsega obstoječega, lahko pred nami zaživi tudi na tak način prenovljeni Levstikov Juntez. Vladimir Kocjančič ga je priredil za predstavo jeseniškega Gledališča 'Tone Čufar", ki je igro pripravilo že za svojo prvo jesensko premiero, v preteklem tednu pa jo je predstavilo v Velikih Laščah, v Gostilni pri Ku-klju, nedaleč od nekdanje Gostilne pri Drakslerici. Potrebno je poudariti, da je po Levstikovi uprizoritvi iz leta 1855 jeseniška predstava prva, ki je Juntezovo zgodbo z gledališkega odra spet prenesla v gostilniško okolje. Dramaturg predstave je bil Vladimir Kocjančič, režirala pa jo je Alenka Bole Vrabec. Čeprav je igra označena kot komedija, je v predstavi prišla do izraza tudi bridkost Juntezovega življenja. Stari kmet se namreč zaveda, da ob porastu izobražencev in ob utrjevanju meščanske družbe njegov svet patriarhalnega kmetstva izgublja nekdanjo veljavo. Juntez rohni in se jezi na hčerko, ki odklanja mladega mlinarja in bi se raje poročila z izobraženim komisarjem, hkrati pa dopusti, da ga prav komisar tako opije, da se Juntez več ne zaveda, kaj se okrog njega dogaja. Dramaturško najmočnejši pa je zaključni Juntezov monolog, ki je po eni strani poln duhovite in ostre kritike meščanstva, po drugi strani pa izraža tudi kmetov osebni poraz in občutek odrinjenosti. Juntezova nihanja med roba-tostjo in ranljivostjo, med preračunljivostjo in naivnostjo je bar- TEČAJ FILMSKEGA IZOBRAŽEVANJA Kranj • Od začetka marca - točneje od 2. marca pa do 20. aprila - bo v Centru za kulturne dejavnosti ZKO Kranj, na Sejmišču, potekal tečaj filmskega izobraževanja. Organizator - ZKO Kranj - je tečaj naslovila Jaz - kamerman. V tečaju, ki poteka na prvi stopnji, bodo udeleženci snemali z videokamero, spoznavali kamero, filmske plane, kompozicijo, gibanje kamere, mizansceno, montažno mišljenje in snemanje ter zgodovino filma in videa s projekcijami. Tečaj bodo zaključili s projektom Moj prvi film. Tečaj bo potekal ob torkih med 16.30 in 18. uro v predavalnici Centra za kulturne dejavnosti ZKO Kranj, na Sejmišču 4. Šolnina je 2.500 tolarjev, prijave pa sprejemajo do 2. marca tudi po telefonu 221-331. vito zaigral Rado Mužan, ki je bil kot lik in kot igralec dominantna figura predstave. Lidija Grilc je dobro zaigrala kmetovo hčerko, ki ne prikriva svoje jeze, ki ob pijanem očetu postaja vse-bolj napeta in ki ob koncu brez pomisleka in brez slabe vesti pobegne s komisarjem. Jernej Rih-taršič je bil pohlevni in molčeči mlinar Zefranček, ki si ga je bil Juntez izbral za svojega bodočega zeta. Klemen Košir je zaigral sproščenega in razigranega študenta Zorka, Klemen Klemene pa bolj umirjenega, a zato tudi bolj zvitega komisarja. Slabo pa je bil oblikovan lik študenta Gadnarja. Ta vloga sicer ni velika, je pa pomembna, saj se prav z Gadnarjevim sklepnim nasto- pom igra šele zares zaključi. Nekoliko mocnejSi bi bil lahko »»g. Mitja Borko, z Inštituta za kakovost in metrologijo. % koraki do odlične kakovosti Vse države, ki slove po visoki Kakovosti, so sprejele svojo strategijo in programe, nobeden ni dostavno prenosljiv, saj temelji tudi na ustvarjalnosti, znanju, tradiciji itd. Ideja je zorela dve «.ti> projekt je podrejen ideji, da Slovenija postane razvita evropska država, doma in v svetu Prepoznavna po kakovosti, ki Qaj bi torej postala ključna sestavna v oblikovanju celostne podobe o Sloveniji. Uresničevanje programa temelji na treh korakih kot simbolnih ciljih, ki so postavljeni v prihodnja tri desetletja. Tako naj bi do leta 2000 dosegli raven evropske in mednarodne primerljivosti, tako da bi postopoma zmanjševali razlike, ki nas ločijo od sveta. Nato naj bi do leta 2010 gradili konkurenčno in kompeti-tivno kakovost in nato do leta 2020 odlično kakovost. Načrt narejen, parlament naj bi dal 'gradbeno dovoljenje"_ Pri nastanku projekta je sodelovalo več kot 150 slovenskih strokovnjakov, zato so v zajetni knjigi zajete vse podrobnosti, izdelava projekta pa je doslej veljala 12 milijonov tolarjev. Seveda je to šele načrt, državni zbor naj bi izdal gradbeno dovoljenje za gradnjo hiše, je na tiskovni konferenci slikovito postopek pojasnil predsednik projektnega sveta mag. Jožko Cuk, podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije. Po današnji javni predstavitvi, ki je v drugem delu zastavljena kot delavnica, bodo projekt v začetku marca izročili naročniku (Ministrstvu za znanost in tehnologijo in Gospodarski zbornici Slovenije), ta ga bo predložil vladi, dokončno pa naj bi ga sprejel državni zbor. Uresničevanje programa mora namrečtemeljiti na nacionalnem konsenzu, pri tem pa moramo sodelovati vsi in vsakdo, saj bo le tako kakovost postala sestavina našega dela in življenja. Projekt je zastavljen modulno_ Če bo projekt sprejet, naj bi ga začeli uresničevati v drugi polovici letošnjega leta, uresničevali naj bi ga seveda glede na možnosti, ki jih bo opredelil državni zbor. Projekt je zastavljen modulno, zato bodo zastavljene cilje nekateri lahko dosegli prej, drugi kasneje. Nedvomno imamo že nekaj takih podjetij oziroma izdelkov ter posameznikov, ki potrebujejo le promocijo, seveda pa moramo najprej doseči prepoznavnost. Nacionalni program definira ključna področja aktivnosti: promocija programa, informiranje, osveščanje javnosti, vzgoja in izobraževanje, usposabljanje, svetovanje za kakovost, raziskave in razvoj na področju kakovosti, uveljavljanje sodobnih Padec največji v kranjski občini Uni proizvodnja manjša za dobro desetino ^ra«j, februarja - Po statističnih podatkih, ki nam jih je posredo-v*la Območna gospodarska zbornica, se je lani v primerjavi z letom poprej obseg industrijske proizvodnje na Gorenjskem zmanjšal ** 10,8 odstotka. Med najpomembnejšimi panogami je bil padec največji v proizvodnji končnih tekstilnih izdelkov in v kovinsko predelovalni dejavnosti. Čeprav se je lani obseg industrijske proizvodnje na Gorskem zmanjšal za dobro desetino, je bil padec vendarle {^anjši kot v Sloveniji, kjer je P1* 13,2 odstotka. Gospodarska Kr'Za je bila torej vsaj pri krče-nJu proizvodnje na Gorenjcem nekoliko znosnejša. Decembrska primerjava kaže, da Je bil padec 7,9-odstoten, kar Kaže, da je recesija že blažja, vendar je na Gorenjskem bolj ^dovratna, saj je primerjava v Sloveniji pokazala le 1-odsto-tru Padec. Padec obsega proizvodnje je 11 lani glede na leto poprej največji v kranjski občini, kjer je bil 16,1-odstoten, v radovljiški občini je bil 14,4-odstoten, v škofjeloški občini 7-odstoten, v tržiški 6-odstoten. Le v jeseniški občini se je obseg proizvodnje povečal in sicer za 7,7 odstotka. V desetih panogah, ki predstavljajo več kot 90 odstotkov industrijske proizvodnje na Gorenjskem, je bila lani v primerjavi z letom poprej proizvodnja za 4,9 odstotka večja v črni metalurgiji in za 0,1 odstotka v predelavi kavčuka. V jeseniški Železarni je bila seve- Informacije območne zbornice Kranj Zanimalo nas je seveda, kako se v projekt vključuje kranjski sejem "Slovenski proizvod - slovenska kvaliteta" in priznanja, ki jih podeljujejo na tem sejmu. Toliko bolj, ker sta se Zdruienje SQ za Gorenjsko in Gorenjski sejem vključila v projektno skupino za izdelavo projekta. Dobili smo odgovor, da prirejanje sejma nikakor ni sporno, saj projekt vsebuje tudi promocijo, sporno pa je podeljevanje priznanj, ki ni povsem usklajeno s pojmovanjem kakovosti. Mag. Mitja Borko je dejal, da morajo biti priznanja strokovno neoporečna, in opozoril na napako, saj se eno od priznanj nanaša na slovensko poreklo blaga, kar ne more biti znak kakovosti. Ne bi smeli dovoliti, da se nam po svetu zaradi takšnih napak smejijo, je še dejal. Sporno je tudi podeljevanje priznanj za mednarodni standard ISO 9000, saj je pri njem kvečjemu pomembno le, katera institucija ga je podelila, ne more pa to biti znak za kakovost, je dejal Peter Palma, direktor Urada za standardizacijo in meroslovje, ter dodal, da so se s prireditelji kranjskega sejma le pogovarjali in da naj bi stvar pre-drugačili oziroma preuredili. konceptov upravljanja kakovosti (ISO 9000 naj postane strategija devetdesetih let tudi v Sloveniji), praktični programi za dvig kakovosti, uskladitev predpisov in standardov, vzpostavitev sistema nacionalnega priznanja za kakovost (priznanja Franceta Mlakarja). Državni zbor pa naj bi določal, kako jih bodo uresničevali glede na možnosti, bolje rečeno, na katerih področjih naj bi prednostno vlagali, kar omogoča modulni pristop. • M. Volčjak MEGAMILK Začaran krog v Obrtnem podjetju Tržič Dogovori o ponovnem začetku dela Delavci želijo najprej vedeti, ali bodo dobili doslej neizplačane plače. Tržič, 16. februarja - Med torkovim sestankom delavcev Obrtnega podjetja Tržič v prostorih tržiških sindikatov je predsednik upravnega odbora predstavil možnosti za začetek dela pred dnevi registrirane mešane družbe. Odbor želi zagotovila delavcev o rednem opravljanju nalog, oni pa zahtevajo najprej vsaj dvomesečno nadomestilo osebnih dohodkov. Kljub zapletenim razmeram v podjetju je upravni odbor pripravljen izvesti sanacijo, je za uvod povedal predsednik odbora Viktor Blagotinšek. Do konca tega tedna naj bi pripravili vse potrebne akte novo registrirane družbe, sprejeli pa jih bodo na skupščini predvidoma konec februarja. Najpomembnejša naloga za oživitev firme je deblokada žiro računa; z lastniki podjetja - med njimi ima največji, 8,44-odstotni delež firma Ješe - bo lažje doseči dogovor o umiku akceptnih nalogov, težje pa bo poravnati terjatve drugih upnikov. To je odvisno tudi od tega, ali jim bo v enem mesecu uspelo zaposliti predvideno število delavcev, da bi nato začelo podjetje normalno delovati. Večino od sedanjih 41 delavcev je najprej zanimal odgovor na vprašanje, kdaj jim bo podjetje izplačalo osebne dohodke, saj so že štiri mesece brez vsakega plačila. Pojasnilo predsednika, da upravni odbor nosi odgovornost od registracije firme začetek februarja dalje, pa da je denar potreben najprej za zagon dela, delavcev ni pomiril. Še bolj jih je podžgal očitek, da so jim lani vsaj štiri plače izplačali s pomočjo občine, pa da so kmalu zatem ponovno stavkali; prav tako tudi, da so začetek februarja letos ponudili pogodbeno delo desetim delavcem, vendar so ga zavrnili. Delavci so izrazili pripravljenost, da začnejo z delom, vendar hočejo zagotovilo o izplačilu zaostalega osebnega dohodka. Kot jih je podprl tudi Sandi Bartol iz gorenjskih svobodnih sindikatov, so upravičeni vsaj do 70-odstotnega nadomestila v času čakanja na delo, to je od sredine januarja letos, o zaostalih plačah pa se bo sindikat podjetja lahko pogajal zupravnim odborom pozneje. Med sestankom so ugotovili, da bodo denar za nadomestila morali poiskati s pomočjo občine v republiki, po njem pa so se dogovorili o nadaljnjih ukrepih. Tako od sindikata podjetja pričakujejo pismene zahteve delavcev v tem tednu, prihodnji ponedeljek pa naj bi se upravni odbor s pogajalsko skupino dogovoril tako glede nadomestil OD kot začetka dela. • S. Saje Novogoriški HIT širi ponudbo Nova Gorica, februarja - Pred dnevi je bilo v Novi Gorici srečanje turističnih novinarjev, po srečanju pa smo bili novinarji gostje HIT-a. Vodstvo HIT-a je ob tej priložnosti predstavilo svoje načrte, med katerimi je trenutno njihova največja in najzanimivejša investicija (vredna okoli 25 milijonov DEM) gradnja novega zabaviščnega centra Perla. Ta raste na prostoru nekdanji Argonavtov, ki jih ie HTT odkupil lansko pomlad. Nova investicija bo prinesla delo dvestotim Novogo-ričanom in okoličanom, svojim mladim strokovnjakom pa so že v prihodnem letu pripravljeni nuditi vrhunski študij na najboljših šolah v tujini. Zato bodo ustanovili posebno fondacijo HIT, katere sedež bo v Ljubljani, poleg Hitovih strokovnjakov pa bodo v njej sodelovali tudi predstavniki turistične stroke in gospodarstva, saj bi se kasneje v fondacijo lahko vključila tudi druga turistična podjetja. • V. Stanovnik da primerjalna osnova nizka, predelavo kavčuka pa na Gorenjskem seveda predstavlja kranjska Sava. Padec je bil največji v industriji končnih tekstilnih izdelkov, kjer je bil kar 27,4-odstoten, zelo velik je bil tudi v kovinsko predelovalni industriji, kjer je bil 23,6-odsto-ten. Sledi predelava kemičnih izdelkov z 18,7-odstotnih padcem obsega proizvodnje, proizvodnja električnih strojev in aparatov s 16,9-odstotnim padcem, proizvodnja končnih lesnih izdelkov s 15,5-odstotnim padcem, proizvodnja tekstilne preje in tkanin s 13,3-odsto-tnim padcem, proizvodnja živilskih proizvodov s 11,9-od-stotnim padcem in proizvodnja obutve s 4,4-odstotnim padcem. • M. V. ZNANJA TRGOVINA AvTONOMNI UKREPI TROPSKE SKUPNOSTI Svet ministrov držav Evrop-s*e skupnosti je z Uradnim li-st°m BS št. 406/92 podaljšal aytonomne ukrepe, ki zadevajo P°.goje poslovanja ES z nasled-ty,rni kooperativnimi republikami bivše Jugoslavije: Slove« 5yo, Hrvaško, Makedonijo in BiH. Ukrep velja od 1. januarja d? konca letošnjega leta. Ohra-h)en je režim plafonov, s tem a so količine povečane za 5 ^stotkov od lanskih plafonov. količine veljajo za vse kooperativne republike skupaj, pri cerner velja pravilo "kdor prej pr'de, prej melje". Kumulati-Vn° pravilo v primeru, da gre ?a Predelavo uvoženih materia-°v in delov iz drugih republik ?aenkrat še ne velja. To naj bi ''° predvidoma rešeno v ko-pPeracijskem Sporazumu med fcS »n Slovenijo, ki bo predvi- doma podpisan v prvem kvartalu letošnjega leta. Če so kupci našega baga plačevali carino oziroma polagali depozite, garancije, itd. (zlasti v Italiji), je s tem dana pravna osnova za povračilo omenjenih sredstev. Pri izvozu tekstilnih proizvodov ni več kontingentov, ki bit se nanašali na posamezno članico ES v okviru plafona za posamezno tekstilno kategorijo. Se vedno ostaja le enostran- ska kontrola, kar pomeni, da naša podjetja še ne morejo dobiti izvoznih licenc za izvoz tekstilnih proizvodov v članice ES. Edina nejasnost ta hip je režim izvoza junjetine. Po informacijah, ki jih imamo izgleda, da bodo pogoji izvoza junjetine v ES sicer enaki kot lani, stopili pa naj bi v veljavo s 1. februarjem 1993. Kopija omenjenega uradnega lista je dosegljiva v knjižnici GZ Slovenije. ■ S LOV E NSK Al IhramlnicaI i in posojilnic^ STROKOVNO HITRO PRIJAZNO AVTOHIŠA MAGISTER d.o.o. RADOVLJICA Ekskluzivni zastopnik za vozila O NISSAN na Gorenjskem Avtohiša Magister iz Radovljice že dve leti zastopa in prodaja vozila Nissan, skrbijo pa tudi za servis in prodajo rezervnih delov ter dodatne opreme. Izkušnje s servisiranjem vozil Nissan so izredno dobre, saj zaradi kvalitete vozil servis skoraj ne more živeti od popravil. Pred kratkim je Avtohiša Magister v prostorih hotela Grajski dvor v Radovljici odprla nov avtosalon za vozila Nissan. Stalno imajo razstavljena dva avtomobila (trenutno sunnv 1.4 LX s tremi vrati in luksuzno limuzino primera 2.0 SLX), sicer pa imajo na voljo celoten Nissanov program. V novem salonu poleg avtomobilov prodajajo tudi vso dodatno opremo, medtem ko so rezervni deli na voljo na servisu. Cene avtomobilov Nissan - sunny 1.4 LX 3D KAT 22.446 DEM - sunny 1.4 SLX 4D KAT 23.950 DEM - sunnv 1.4 SLX 5D KAT 23.950 DEM - sunnv 1.6 SLX 5D KAT (E) 28.382 DEM - primera 1.6 SLX4D KAT 34.192 DEM - primera 2.0 SLX 4D KAT 39.438 DEM - patrol 2.8 TD HARDTOP SWB 53.089 DEM Delovni čas: od 8. do 12. ure in 14. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure. Telefonske številke: 715-585 (salon), 715-256 (servis), fax:715-190. Sredi prihodnjega meseca bo tudi v Avtohiši Magister naprodaj novi nis-san micra, ki je kot prvi japonski avtomobil osvojil zveneč naslov evropski avto leta 93. Sodobna zasnova tega avtomobila se odraža tudi pri ekologiji, saj je kar 80 odstotkov vseh delov mogoče reciklirati. Ob otvoritvi novega salona so odprli tudi prodajno razstavo slik akademskega slikarja Janeza Kneza in skulpture akademskega kiparja Miša Kneza. Povsem jasno je, da k lepim avtomobilom sodijo tudi lepe umetnine. In še pomembna informacija: za vsa vozila Nissan Avtohiša Magister nudi tudi kredit. MODA JESEN-ZIMA 93/94 Prijetna za oko, poslovno spodbudna in promocijska je letošnja 39. sejemska prireditev Moda - Fashion Jesen - zima 93/94, ki se je začela v Ljubljani v sredo in jo bodo jutri zaprli. Ob neugodnem položaju slovenske tekstilne industrije, ko se obseg industrijske proizvodnje že nekaj let zapovrstjo znižuje in je lani proizvodnja preje in tkanin padla za 6 odstotkov, ko se število zaposlenih še vedno zmanjšuje (lani za 2400), ko se več kot polovica podjetij te panoge (podobno pa je stanje tudi v usnjarski industriji) srečuje z velikimi likvidnostnimi težavami, ko plače delavcev zaostaja v tej panogi za 10 do 20 oodstotkov, pa vendar predstava potrjuje, da je v panogi še vedno dovolj agresivnih naporov managementa za prodor, kot je na otvoritvi poudaril predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Dagmar Šuster. Letošnja Moda 93/94 je dejansko več kot samo srečanje 193 razstavljalcev iz desetih držav, in prej priznanje; pa tudi sejmu in njegovim organizatorjem. Je spodbuda za prihodnost, prijetna priložnost za srečanje kupca z dobaviteljem, konkurenta s konkurentom... Če pa bi po tej strani ocenjevali letošnjo prireditev, ogledalo stanja ni preveč izkrivljeno, slika pa je z jutrišnjega pogleda pravzaprav kar mednarodno ugledna. Zato naj ne bo odveč naš nasvet: Če vam čas dopušča, pojdite si prireditev ogledat in presodite Z JASMINOM v poletje - Že lani je BPT Tržič na sejmu mode navdušila z novimi kolekcijami posteljnin AMADEUS IN JASMIN, v damastu, satenu, platnu in živih barvah, ki so našim domovom dale novega optimizma. Tokrat pa so obogatili kolekcijo JASMIN z letno posteljnino, izdelano iz kombinacije damasta in satena v različnih dezenih z dodatkom viskoznega fila-menta. Tudi barvno je kolekcija bogata, saj se dobi v 9 energijskih in 9 pastelnih tonih. Gold, malina, carrot, petrol zelena, tirkizna, royal blue, ciklam, apricot... Kolekcija prtov je v devetih barvah! Imajo pa tudi svoj BIO program - posteljnino iz nebarvanih tkanin, ki je najbolj iskana v alpskih deželah. In še nekaj: vsi izdelki BPT so dobili (prvi v Sloveniji) razgradljivo embalažo - prijazno okolju. ENOSTAVNO, UDOBNO, MODNO - To je KROJ. modna konfekcija Škofja Loka: Že na otvoritvi sejma so v delu modne revije ne le prijetno presenetili, marveč vzbudili tudi precejšnjo pozornost, ki se je potem nadaljevala na njihovem razstavnem prostoru na sejmu. Obiskovalci sejma so se že prvi dan precej zadrževali oh njem. Za osnovo pri oblikovanju sejemskih piaščev je služilo oblačilo, ki ima opredeljeno funkcijo, so zapisali Zaradi prilagoditve takega oblačila sodobnemu trendu pa so modele obogatili z obrobami, dekorativnimi sponkami in gumbi. Modeli so izdelani iz volnenega mehkega velurja v harmonični kombinaciji naravnih barv. Sicer pa je ta kolekcija za jesen in zimo namenjena vsem, ki se rade oblačijo enostavno, udobno in modno. SUKNOVO volneno blago še bolj fino in bogato - V toplih jesenskih barvah, listja je tokrat na sejmu mode predstavilo SUKNO Zapuže svoje kvalitetne vrhunske volnene velurje za plašče, kjer je čista runska volna obogatena z drugimi naravnimi vlakni, kot so alpaka, kamelja in zajčja dlaka, kašmir. Prav tako je prijetni otip in polnost čutiti pri nežnih flanelah, enobarvnih in dezeniranih, ki se prijetno in lepo nosijo ter pri raznih krep tkaninah. Poleg enobarvnega blaga so predstavili tudi volneno blago v drobnem, zabrisanem karu, za kostime, obleke, brez katere poslovna žena skorajda ne more. In seveda so tu tudi zapuške odeje, enobarvne, double in v velikem karu, prelepih barvnih kombinacij, z resicami ali brez... Najudobnejši čevelj je PEKOV - Na sejmu mode seje PEKO predstavil s pravo staro "šuštarijo" in množico modelov, ki jih bomo nosili praktično vse leto. Čevlji, salonarji, gležnarji - modeli, kjer si podajata roko udobje in eleganca. Poseben poudarek je dan novi blagovni znamki SACCHETTO, to je čevelj s posebno tehnologijo, z oblazinjenim pregibom v podplatu. Razvit je bil pri domačih tehnologih in velja za najbolj udoben ženski in moški čevelj pri nas. In kar je najbolj pomembno: ti prijetno mehki čevlji so že v prodaji. Le vprašajte zanje. Jeseni pa bo PEKO ženski svet obul v udobne gležnarje z okrasnimi zaponkami, vezalkami, že to pomlad pa ga čaka cela vrsta izredno lepih črnih salonarjev v semišu in nubuku - skratka elegance. Priznanje Odeji Škofja Loka in kreatorki Maji Tomažič ETHNIC * najboljša dekorativna kolekcija Štiri barvne kombinacije in različna vzorca sta "podlaga" za nrešita pregrinjala.okrasne vzglavnike različnih oblik, torbe, torbice, copate, halje - skratka gre za ETHNIC in recimo opremo spalnic pod geslom: vse v stilu. Odeja Škofja Loka že doslej s pregrinjali, zglavniki, prešitimi odejami, športnimi torbami in podobnimi tovrstnimi izdelki ni bila nepoznana. Tudi na sejmu Moda je med rednimi razstavljala. Že ko smo si po dopoldanski otvoritvi sejma ogledovali njihovo razstavljeno kolekcijo ETHNIC, smo opazili, da med obiskovalci vzbuja zanimanje. No, na večerni podelitvi priznanj se je potem tudi izkazalo, da je Odeja Škofja Loka s kreatorko Majo Tomažič prav s to kolekcijo "zadela cilj". Priznanje je Odeji in kreatorki Maji Tomažič podelila revija Pepita. "V kolekcijo sem vnesla predvsem topli barvni ton, "je pripovedovala kreatorica Maja Tomažič, sicer tudi vodja razvoja v Odeji Škofja Loka. "Ena kombinacija pa je barvno bolj pogumna in to tudi predstavljamo na našem razstavnem prostoru na tokratnem sejmu Mode. Sicer pa bodo izdelki iz te kolekcije takoj po sejmu že tudi v trgovinah. V naši industrijski trgovini v Škofji Loki pa je že naprodaj. Kaj naj še rečem? Upamo na dober poslovni rezultat oziroma prodajo. Priznanje za kolekcijo je prav gotovo lepa popotnica za nastop v trgovinah po sejmu. Sicer pa Odeja, kot nam jo je potem predstavila še vodja komerciale Sonja Brani-selj, res ne more biti zaskrbljena nad svojo poslovnostjo. Že zdaj se je uspešno potrjevala s svojim otroškim, športnim programom, s programom Udobno, "v stilu" in uspešno "proti mrazu" - Odeja Škofja Loka. prešitih odej. Od oktobra lani pa je na trgu že tudi njihov bi-oprogram in naravnih materialov, ki je ob kakovosti tudi zares konkurenčen različnim posrednikom tovrstnih izdelkov tujih proizvajalcev. Osnovni program Odeje so seveda prešite odeje, nadvlož-ki, zglavniki in pregrinjala. Vendar ne bo odveč, če spomnimo, da so v njihovem športnem programu na primer spalne vreče. ležalke, torbe, torbice za na plažo. Posebnost njihovih programov je tudi: po meri in želji vsakogar; pa naj gre za najbolj nenavadne želje ali še tako velike postelje recimo. Vse to vam nudijo v njihovi trgovino v Škofji Loki, ki je odprta vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Ce pa vas kaj zanima v zvezi z njihovim programom in ponudbo, se pred obiskom trgovine lahko prepričate tudi po telefonu na številko 064/632-251. Zlata Jana za TRIGLAV KONFEKCIJO t* Ljubljana, 16. februarja - "TRIGLAV KONFEKCIJI se pozna, da napreduje iz sezono v sezono m je zadnji čas, da pride v 1. ligo, "je pred leti zapisala revija JANA. Ta vse bolj in vse dlje cez nase meje znana kranjska konfekcijska hiša je že dobila vrsto nagrad, med drugim ljubljanskega zmaja, zlato košuto v Beogradu, ki se je podeljevala enemu samemu konfekcionarju za vso državo, in poaoone, tokrat pa je za kolekcijo ženskih oblek za jesen-zimo 1993/94 dobila še Zlato Jano. Ko se sprehodiš mimo njihovega "štanta", prvi hip ne opaziš prav nič padljivega, kajti barve na modelih so umirjene, sivo modre, surovo bele, drap, linije enostavne. Toda modni kreatorki TRIGLAV KONFEKCIJE Janja Kunaver in Silva Arhar* sta ujeli pravi trend mode v barvah in kreaciji ir^seši-H kolekcijo, ki je prinesla tako visoko domače priznanje. Njuni modeli so primerni za vse priložnosti, za vse postave. Krila so daljša, fazona je krajša, novost so visoko zapeti jopiči. Modni in kvalitetni so tudi materiali, iz katerih so sešiti. To so Suknove tanke volnene flanele nežnega otipa, ki se zelo prijetno nosijo. "Žensko hočemo obleči kompletno, razen težke konfekcije, " poudarja direktor TRIGLAV KONFEKCIJE Tone Marčun, ki se že vrsto let trudi in mu je sku-Paj s požrtvovalnim kolektivom iz male invalidske delavnice uspelo ustvariti moderno konfekcijsko hišo: iz leta v leto daje vse višjo kvaliteto in se vse uspešneje uveljavlja po trgovskih konfekcijskih hi-J&h doma, v Avstriji in Nemčiji, medtem ko so Italijani še posebej navdušeni nad eleganco in raznovrstnostjo njihovih žepnih robcev, ki s svojo kvaliteto segajo v svetovno špico. Da so resnično zaželeni in cenjeni na domačem trgu, priča tudi izredno zanimanje poslovodij, ki so se iz vse Slovenije pred dnevi zbrali na Brdu, kjer so bila poleg oblačil Kroja in Gorenjskih oblačil z modno revijo predstavljana tudi oblačila TRIGLAV KONFEKCIJE - kompleti, lahka konfekcija za dan, male večerne obleke, krila in modne hlače... Naj ob tej priložnosti spomnimo, da ima TRI GLAV KONFEKCIJA svojo industrijsko prodajalno v tovarni v Kranju, kjer se bodo na Brdu in na sejmu mode predstavljeni modeli jeseni tudi dobili Odprta je vsak dan od 8. do 16. ure. Pa seveda po vseh boljših trgovskih hišah s konfekcijo širom po Sloveniji. In ne pozabite: tudi za pomlad so že pripravljena njihova modna oblačila vseh vrst in to po še vedno konkurenčnih ce nah. Za Zlato Jano pa kreator-kam in kolektivu iskrene če stitke! Plašči GORENJSKIH OBLAČIL v toplih jesenskih barvah - Kar malo smo pogrešali njihovih lepih, elegantnih dvodelnih oblek, kril, kostumov in večernih oblek, s katerimi so se predstavili na mali modni reviji pred dnevi na Brdu pri Kranju poslovodkinjam iz vse Slovenije in po katerih so pri ženskem svetu GORENJSKA OBLAČILA še posebej cenjena. Plašči za jesen - zimo 1993/94 so modno krojeni, materiali vrhunske kvalitete - nekaj iz Suknovih velurjev, nekaj iz uvoženega blaga - dolžine pa malce daljše, kot pač narekuje modni trend. V GORENJSKIH OBLAČILIH so zadovoljni: vse svoje predstavljene kolekcije so dobro prodali. Znova so dokazali, da je le kvaliteta tisto, kar nekaj pomeni.__ Zlata Jana za ALMIRINO "Ognjišče" - Tokrat se je na sejmu mode 1993/94 ALMIRA Radovljica predstavila s kolekcijo "Fire place" - "Ognjišče". Kolekcija je spletena iz kvalitetnih mešanic volne, alpake in angore. Naravne barve, naravni materiali ter udobna linija so glavne značilnosti te kolekcije. Sestavljajo jo obleke, plašči, puliji, krila, hlače, puloverji in ponči, kar vse lahko poljubno kombinirate med seboj in ustvarite svoj model. Poudarek je na mehkobi, toploti in udobnosti. Različne reliefne vzorce, jacquard in gladko pletivo povezujejo med seboj naravni barvni odtenki volne in enostavna modna linija. Modeli akademske slikarke Vesne Gaberščik - ligo so s celo vrsto kvalitet navdušili in ALMIRI in kreatorki prinesli še eno Zlato Jano. LOKATEKS Škofja Loka Začetek zdaj že dobro znanih programov Action in Flowers Lokateksa iz Škofje Loke Je po svoje smešno nenavaden: odpadkom iz osnovnega programa so dali obliko in 2 njo vse bolj uspešno prodirajo na trg. Ustanovitelj Lokateksa Škofja Loka je pravzaprav Gorenjska predilnica Škofja Loka. Lokateks pa je začel Poslovati sredi leta 1991. Zdaj je to firma, ki se predstavlja z izdelki iz volne oziroma jer-seyja. "Razmišljali smo, kako bi naše proizvodne odpadke od blaga morda lahko porabili Tako se nastali prvi trakovi za la-Se- Sledile so jim kapice... Spodbudilo k nadaljnjemu razmišljanju pa nas je povpraševanje po *eh izdelkih. Prisluhnili in to še vedno delamo, smo razmišljanjem, nasvetom, idejam kupcev. Zdaj imamo svoje oblikovanje '»» oblikovalka Bernarda Mulej Se je usmerila v otroški pro- gram. In tako sta lani nastala otroški program Action in mladinski Flowers, ki smo ju predstavili na jesenskem sejmu. Sprejem nas je prijetno presenetil in hkrati spodbudil," je med ogledom njihovega razstavnega prostora na sejmu Mode razlagala direktorica Lokateksa Marija Bergant. Zdaj so programu dodali kolekcijo pijam za otroke in odrasle. Dopolnili pa so tudi mladinski program Flovvers, pa tudi otroški program Action. Otroški program na primer vključuje bermuda hlačke, pajkice vseh vrst, majice z dolgimi, kratkimi rokavi ali brez rokavov, jakne, krila, brezrokavnike. Prijetna pope- stritev so njihovi copati^eve-da so vsi ti kvalitetni izdelki v različnih barvah oziroma kombinacijah. Mladi so jih že sprejeli in radi vse bolj iščejo njihove izdelke, ki pa še do nedavnega niso bili redni oziroma pogosti na policah drugih trgovin; v njihovi v Škofji Loki pa so z izdelki dobro založeni in tudi izbira je pestra in velika. Napovedujejo, da bodo poslej z izdelki oskrbovali poleg svoje tudi druge trgovine. In še na nekaj je treba opozoriti. Marsikdo se je že z zadovojstvom prepričal o kakovosti in lepem izgledu njihovih najrazličnejših rjuh. Sicer pa za razvoj v Lokateksu v Škofji Loki, in to s prodorom na trg uspešno potrjuje, skrbi Polona Bratoi. Svetujemo vam, da se oglasite v njihovi trgovini na Kidričevi 57 v Škofji Loki. Prepričani smo, da boste prijetno presenečeni. V njej boste našli marsikaj od izdelkov, za katerimi smo še nedavno brskali po trgovinah onkraj meje. Predvsem šo vsi njihovi izdel ki naprodaj v trgovini vsak dan od 7.30 do 19. ure in ob sobotah od 7.30 do 13. ure. Imajo pa v trgovini tudi izdel ke drugih tekstilnih tovarn, založeni so z materialom za ši vilje in celo za okrepčilo so poskrbeli, saj je ob trgovini tudi bife. Najnovejše presenečenje pa je namenjeno pletiljam. Imajo volno iz kvalitetnih, 100-odstotnih bomba žev. Sicer pa, če vas zanima, kaj boste našli v njihovi trgovini v Škofji Loki, lahko pokličete tudi po telefonu na šte vilko 064/632-461. MODENA iz Tržiča se predstavlja na sejmu Moda 93 s kolekcijo izjemno lepih in ekstravagantnih kostimov za hladne dni Kreatorka Zinka Vidmar - Dobrila je oblikovala zanimive jakne, jih dopolnila z dolgimi krili in dodala bluzo v sveži aprikot barvi Neobičajna in elegantna oblačila pritegnejo pogled in občudovanje obiskovalcev. MODENA sodi med najboljše izdelovalce modnih oblačil v Sloveniji in sejemski nastop to tudi potrjuje. i Priznanja najboljšim Za letošnjo predstavitev na sejmu Moda Jesen-Zima 93/94 so bila v sredo zvečer v klubu Cankarjevega doma podeljena različna priznanja. DRUŠTVO OBLIKOVALCEV SLOVENIJE je podelilo priznanje Barbari Drasler-Jen-ko za oblikovanje najboljše predstavljene kolekcije damskih torbic Industrije usnja Vrhnika. _ REVIJA PEPITA je Odeji Škofja Loka in kreatorki Maji Tomažič podelila priznanje za oblikovno kolekcijo Ethnic. Studio MODA pri TV Studiu CITY je podelilo priznanje Vesni Gabrščik - ligo za kolekcijo Almire. REVIJA ZLATA JANA pa je podelila več priznanj oblikovalcem za posebne dosežke pri oblikovanju razstavljenih izdelkov na sejmu. Priznanja so dobili: Mira Dobovšek za kolekcijo sivega perila Lisce. Janja Kunaver je dobila priznanje za celotno kolekcijo Triglav konfekcije Kranj. Rok Prelož-nik iz Industrije usnja Vrhnika je dobil priznanje za kolekcijo Berlinska kavarna. Vesna Gabrščik - ligo iz Almire Radovljica pa je dobila za kolekcijo prav tako tudi priznanje REVl-JE ZLATA JANA. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Negotova usoda dodatne takse za uvoz avtomobilov Naše izobraževanje za turizem in gostinstvo Duh avtomobilske preteklosti Petnajst let za turističnimi državami Slovenski ekskluzivni uvozniki tujih avtomobilov, predstavniki spremljajoče avtomobilske industrije in nenazadnje tudi obe domači avtomobilski tovarni v teh dneh prav gotovo nimajo mirnega spanca, saj je od konca prejšnjega tedna v javnost prodrla že tretja različica o posebnem dodatnem davku za uvožene avtomobile. O ukrepu oziroma odloku, za katerega je izhodišča pripravila že Peterletova vlada in ga nekajkrat potegnila iz predalov, je bilo popisanega že veliko papirja. Z odlokom, ki naj bi dodatno obdavčil tiste uvoznike tujih avtomobilov, ki nimajo zagotovljenega izvoza slovenskega blaga, ki bi bil vezan na avtomobilsko ali spremljajočo industrijo vlada ščiti obe domači tovarni, hkrati pa želi, da bi se tisti proizvajalci tujih avtomobilov, ki nastopajo na slovenskem trgu v večji meri navezali na proizvajalce različnih avtomobilskih komponent. Takšen način vezave uvoza z izvozom je običajen tudi v nekaterih ostalih evropskih državah. V domači avtomobilski industriji je zaposlenih okoli 65.000 ljudi, zato Slovenija z uvedbo takšnega odloka ne bi bila nobena izjema. Z vezavo uvoza z izvozom se načelno strinjajo tudi uvozniki, vprašljivo pa je trajanje prehodnega obdobja, v katerem naj bi se tako uvozniki avtomobilov kot tudi proizvajalci avtomobilskih komponent pripravili za nastop na tujih trgih. Predvsem uvozniki (ki sicer priznavajo, da so se v zadnjem letu premalo povezovali z izdelovalci komponent) menijo, da je sprejem takšnega odloka čez noč popolnoma nesprejemljivo, saj v nedodelani formulaciji ne bo koristil prav nikomur. Slovenski avtomobilski trg, ki se še ni povsem pobral po hudi recesiji izpred dveh let, bi s tem ponovno postal nestabilen, uvozniki pa bi izgubili pridobljene pozicije pri svojih principalih. Krat-koročnost takšnih ukrepov se je že večkrat izkazala že v nekdanji Jugoslaviji, zato se uvozniki upravičeno sprašujejo, ali se spet vračamo v čase kratkoročnih ukrepov, ki ne koristijo nikomur, razen monopolistom. Hkrati pa bi tudi ob morebitnem sprejemu takšnega odloka ostalo odprto vprašanje, zakaj mora biti izvoz vezan prav na avtomobilsko industrijo, saj razen nekaterih svetlih izjem slovenska industrija komponent ta hip ni znanim, predvsem pa japonskim proizvajalcem ni sposobna ponuditi izdelkov, ki bi ustrezali njihovim tehnološkim in cenovnim standardom. Zato je tudi s tega vidika zahteva uvoznikov avtomobilov po dveletnem prehodnem obdobju povsem razumljiva. Država Slovenija naj bi v lanskem letu pri 8000 prodanih uvoženih avtomobilih z davki in carinami zaslužila 71 milijonov mark, ta dohodek pa bi se z novim odlokom zagotovo znatno zmanjšal. Kot kažejo svetovni gospodarski trendi, je turizem v začetku devetdesetih let postal vodilna dejavnost na svetu. Tako si bo do leta 2000 turistična potovanja lahko privoščilo že več kot dve tretjini prebivalcev sveta, direktno ali indirektno pa je že sedaj v turizmu zaposlen vsak 16 prebivalec. Vendar pa svetovne turistične organizacije ugotavljajo, da izobraževanje za potrebe turizma ne gre v korak s stopnjo turistične rasti, kar naj bi bila tudi glavna ovira pri doseganju boljših ekonomskih rezultatov turizma. Turistične države, ki ne bodo vzgajale svojih kadrov s splošnimi in strokovnimi znanji, bodo izrinjene iz turističnega trga. Tako bo tudi Slovenija, če bo hotela v korak s turističnim svetom, poleg kakovostnih turističnih zmogljivosti in infrastrukture, potrebovala izobražene ljudi. Dosedanje analize namreč kažejo, da pri usposobljenosti turističnih kadrov za turističnimi državami zaostajamo za okoli petnajst let. V Sloveniji imamo za potrebe gostinske stroke devet srednjih šol, nimamo pa nadaljevanja na višjih in visokih šolah (malo mladih ima možnost za nadaljevanje šolanja v tujini). Trenutno potekajo prizadevanja za ustanovitev visokošolskega študija, vendar končne odločitve o tem še ni. • V. S. Kranjskogorska igralnica je vse bolj popularna V minulem letuje kranjskogorski CASINO obiskalo okoli 120 tisoč obiskovalcev. Kljub temu da je obisk v igralnico dovoljen tudi slovenskim ljubiteljem igre na srečo, pa je odstotek slovenskih igralcev v primerjavi z avstrijskimi in italijanskimi razmeroma majhen. Tako igralnico obiskuje okoli 46 odstotkov Italijanov, le nekaj odstotkov manj pa je Avstrijcev. Povprečno dnevno število igralcev se je v letu dni povzpelo iz 270 na 360. Največ gostov je v igralnici ob četrtkih, ko se žrebajo vstopnice tekočega tedna - takrat je obiskovalcev tudi okrog tisoč. Zato imajo v Kranjski Gori že pripravljen idejni osnutek razširitve igralnice, s čimer se bo ponudba dvakrat povečala. Del povečave naj bi bil namenjen potrebam igralnice, del pa gostinski ponudbi. • V. S. Dražje cestnine Vendar pa vsaj za zdaj kaže, da višina posebne uvozne takse ne bo 15, ampak 10 odstotkov, kar so potrdila tudi pristojna ministrstva in Gospodarska zbornica Slovenije. Ker pa razprava o odloku še ni končana v prihodnjih dneh lahko pričakujemo še nekatere druge predloge, hkrati pa tudi še ni povsem jasno, kdaj naj bi odlok stopil v veljavo, če bo do njegove uvedbe sploh prišlo, kajti vlada v sedanji sestavi o tem sploh še ni razpravljala. Ker pa je že iz preteklosti znano, da ob tem vprašanju pride do različnih mnenj, se utegne zgoditi, da jo bodo kupci tudi tokrat odnesli brez podražitev. • M. Gregorič Kranj, 18. februarja - Na začetku tedna nas je presenetila krepka podražitev cestnin, saj je poslej potrebno namesto 55 na gorenjski avtocesti odšteti 75 tolarjev. Na gorenjski avtocesti znaša zdaj cestnina za prvi razred 75 tolarjev, za drugi 110 tolarjev, za tretji 230 tolarjev in za četrti 450 tolarjev. Podražitev je kar krepka, saj je 35,7-odstotna, še vedno pa naše cestnine predstavljajo le približno polovico evropskih, kar je seveda za naše denarnice slaba tolažba. Cestnine so se zadnjič podražile septembra lani, podražitev je bila zdaj visoka, ker ni bila postopna, vsakega prvega v mesecu. A.Hausmann K CO. GROSISTICNA TRGOVINA ZA VSE SAMOSTOJNE TRGOVCE, OBRTNIKE, GOSTINCE IN PODJETNIKE! PRODAJA RAZLIČNIH VRST BLAGA (razen živil) S seboj prinesite, prosimo, tudi vaš obrtni list ali registracijo od sodišča. V SLOVENSKEM jeziku vam postreže gospa JANESCHITZ. Pomaga pa vam tudi pri ureditvi carinskih in špedicijskih zadev. BEUAK, St. Magdalener Str. 30, tel.: 9943-4242-41512 ODPRTO: P0N. - PET. od 7.30 - 17.00 ure, SRE. od 7.30 - 20.00 ure. VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA! KUPON S katerim vam povrnemo pri vašem 1. obisku cestnino za KARAVANŠKI PREDOR. (S seboj prinesite, prosimo, potrdilo o plačani cestnini.) ZNIŽANJE CEN KRMIL ZA ŽIVINO PRI PODJETJU AGR0PR0MET CERKLJE! Trgovina je odprta od 7.30 do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Telefon: 064-421-283 in 421-294. * NSK, 50 kg 30,50 * BRO-fin. 50 kg 38,00 20,00 ' BBO-st. 50 kg 39,00 27,00 * BEK 1 * BEK 2 Pri nakupu nad 500 kilogramov dodatni popust -1 SIT/kg! Ostala ponudba (v SIT/kg): 'koruza, 50/1 18,00 * koruza, razsuta 17,00 *šrot 20,00 •ječmen, 50/1 18,00 * ječmen, razsut 16,50 'krmilna moka 13,00 * oves, 50/1 19,00 * oves, razsut 17,00 "živinska sol 25,00 sojine tropine, 50/1 32,50 mleko v prahu 155,00 moka, tip 500 34,00 sladkor 62,00 * sojine tropine, razsute * pesni rezanci * moka, tip 850 31,50 19,50 29,00 Umetna gnojila: * KAN 16,00 * NPK 15:15:15 Semenska koruza: * BC 312, 318, 272 eta, 278 21,00 (brez davka) 300,00 V zalogi imamo kletke za nesnice. sprejemamo pa tudi naročila za jar-kice, stare 18 tednov. Mercator - KŽK Kmetijstvo Kranj,d.o.o. Begunjska c. 5 UGODNO v trgovini rezervnih delov v Šenčurju - rezervni deli za traktorje IMT, TORPEDO, URSUS, UNIVERZAL - motorno olje 101 - semenska koruza BC - mlekovit novilac (Nizozemska) 1.800,00 SIT 293,00 SIT 160,00 SIT Oglasite se lahko vsak dan od 7. do 15. ure, v soboto pa od 7. -12. ure, tel.: 064/41-025. AGROMEHANIKA Kranj Poslovni center Hrastje, tel.: 084-331 -730, vsak delovni dan od 7. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. •akumulator 12 V/40 Ah 3.390 'akumulator 12 V/60 Ah 4.980 * akumulator 12 V/100 Ah 7.988 •akumulator 12 V/50 Ah •akumulator 12 V/75 Ah "akumulator 6 V/140 Ah 4.600 5.840 4.548 Vse cene so z 20-odstotnim prometnim davkom. JUG0TANIN kemična industrija, po sevnica odkupuje les Les odkupujemo direktno ali preko območnih gozdnih gospodarstev In kmetijskih zadrug. Odkupujemo tudi les, ki ga Je napadel kostanjev rak, s posekom takih dreves boste postopoma obnovili svoj gozd. V primeru direktne prodaje Je netto cena za drva 1.900 SIT/prm, za dolžinski les pa 2.400 SIT/m'. Davek in prevozne stroške plača tovarna. Les vam bomo plačali najkasneje v 30 dneh na vaš žiro račun. Vse druge informacije dobite po telefonu 0608/81-349 oziroma na Hermanovl 1 v Sevnici. NEDELJA, 21. FEBRUARJA, OTROŠKI ŽIV - ŽAV OD 14. DO 17. URE V GRADU GRIMŠČE NA BLEDU. ZABAVNE IGRE ZA OTROKE - NAGRADE ZA NAJBOLJ IZVIRNE MASKE ŽREBANJE BOGATIH NAGRAD - LETALSKIH KART TRGOVINE GRl/v\ŠČE SKRITI GOST RADIA TRIGLAV JESENICE VABLJENI R I II O ZAVAROVALNA AGENCIJA »»AfM I A < os cj _ o _ o . LJU8LJANA. Dunajska IIS tal. 061-372-729. fax. 061-372-971 KRANJ. MdrICava 47 tal. 064-217-087 Zavarovalnica Maribor na Gorenjskem Zavarovalnica Maribor d.d. se je na slovenskem zavarovalnem trgu pojavila že davnega leta 1968, od začetka leta 1991 pa posluje kot samostojna delniška družba in nadaljuje tradicijo konkurenčnega razvoja najstarejše zavarovalne hiše V Kranju in Ljubljani Zavarovalnico zastopa pooblaščena agencija Parita Ins. Sklepajo vse vrste zavarovanj in izvajajo vse druge zavarovalne storitve S tem je oddaljenost Maribora od zavarovancev na Gorenjskem postala popolnoma nepomembna Agencija Panta ins posluje na Kidričevi 47 v Kranju vsak delavnik od 8. do 18. ure, za vse informacije pa so vam na voljo tudi na telefonski številki 217-087. Naše sprave Pred dnevi sem smučal v Avstriji. Hintermoos, urejena, raznovrstna, obsežna smučišča - naša tem ne morejo biti konkurenčna. Tudi sicer: Avstrijci so veliko pred nami. Infrastruktura, urbanizem, arhitektura - vse kot mora biti. Nam te urejenosti manjka. Čudno! Z njimi smo vendar živeli stoletja v isti državi. Smo vedno zaostajali za njimi? Kdaj in zakaj smo začeli zaostajati? Predvsem pa, kdaj jih lahko dohitimo? Vedno ista vprašanja. Po smučanju, savni in plavanju gledam televizijo. V Sloveniji se očitno nič takega ne dogaja, kar bi moglo zanimati sosede Avstrijce. Večer za večerom pa poročajo o vojni na Hrvaškem, Bosni in Hercegovini, Somaliji. To, kot da spada skupaj - tudi geografsko. Res pa je, da povsod umirajo ljudje, povečini nedolžni, povsod so begunci, veliko beguncev, teh edino se Zahodnjaki bojijo. Iz poročil je razbrati, da se vse skupaj dogaja nekje neskončno daleč, na Balkanu, v Afriki. To ni Evropa. V Evropi je mir. tam se dela, prodaja, varuje okolje, ta čas smuca. Je to resnica ali samo želja, morda iluzija ? Evropska zgodovina je tudi zgodovina vojn - za domovino, za vero, za cesarja, za življenjski Prostor. So se ljudje na starem kontinentu končno spametovali in se spravili med seboj in so Poslej pripravljeni živeti ne le drug ob drugem, ampak tudi drug z drugim? Smo Slovenci del te in takšne Evrope ali pa smo Balkanci, Afričani,... ? Razmišljam: Valjhun proti Črtomirju - Slovenje tedaj moril Slovenca brata. Krst je bil krvav. Naslednje stoletje krščanstvo prekrije "vero krivo". To so stoletja naše prve velike sprave, oprave v imenu enega Boga, univerzalne vere in napredka. Izčrpa se srednji vek. Novo duhovno revolucijo Zanetijo pri nas Trubar in njegovi - v imenu starega, a to pot - pravijo - pravega Boga, zo-Per pogrošni Rim, za osebno svobodo. Kaj bi bilo z nami, če ne bi bilo Hrena in njegove radialne protireformacije? Tisto, kar je preživelo, je moralo spraviti med seboj. Cankar o teh, 1 So ostali in o nas, ki smo njihovi potomci, ni. jne/ prijazne besede. Naslednja stoletja - čas PUntov. prosvetljenstva, prve pomladi narodov, So časi naše druge velike sprave. JOŽE KOŠNJEK Po tem nastopi sodobni čas, čas vere v možnost neomejene rasti in stalnega razvoja. Kmalu se pojavijo nasprotja med delom in kapitalom, s tem povezano pa velike mesijanske ideologije, ki vso po vrsti obetajo bodisi posameznim narodom ali razredom tuzemska nebesa. Slovenci smo kmalu v jedru tega spopadanja in ker smo na prepihu, osvobodilna vojna in revolucija, kot veliki finale teh iskanj, tečeta istočasno. To je čas, ko Slovenec bolj kot kdajkoli doslej mori Slovenca brata. In od te morije naprej teče naša tretja sprava. Smo Slovenci kot narod po vsem tem resnično dozoreli? Bomo poslej znali živeti z razlikami? Bomo razlike znali premagovati na demokratičen političen način? Upajmo! Tam doli, ostran naše južne meje, jih vse to še čaka. Ko sem pred leti bral Cosiča in kratek "kurz srbske zgodovine na srbski način " - Knjigo o Milutinu, sem dojel, da je Balkan še živ vulkan. Rekel sem si: Preden bo začel ta vulkan ponovno bruhati, mora biti Slovenija že zunaj toka te krvave lave. Imeli smo srečo, to prijateljico pogumnih. Sedaj smo zunaj, za vedno! Na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini zlasti, pa divja surova vojna, državljanska, osvajalna - ni važno. Verjetno pa bolj surova, kot je bila druga svetovna. Evropa, Američani, Rusi, vsi hočejo zaustaviti to morijo. Brez uspeha, vulkan se mora izbruhati, nasprotja torej izživeti. Vse dotlej ne bo miru. Še dolgo ne bo miru. Tudi to je nauk zgodovine. Ves ta čas Balkan ne bo zanesljivo tržišče, bodo begunci in bo latentna nevarnost za tretjo balkansko, upamo lahko, da ne celo svetovno vojno. Potem se bo začela sprava - med Hrvati, Srbi, Muslimani. Mnogo sprav in mnogo časa bo potrebno zanje. O vsem tem sem premišljeval, ko sem v varnem in prijaznem Hintermoosu prebral v Spieglu članek Ewiger Prozess, Francozi se po 200 letih spominjajo, razpravljajo, kregajo o (ne)potreb-nosti, (ne)zakonitosti, itd. nasilne smrti Ludvika XVI, kije bil, kot mnogi mislijo, obsojen na "prvem stalinističnem procesu v zgodovini". Stalinističnih procesov se torej ni izmislil Stalin in - dodajam - sprave ne gospa Spomenka. Vse se je začelo tedaj, ko je človek prvič zagospoda-ril nad sočlovekom. Oblast je (tudi) nasilje in nasilju vedno sledi sprava. Zdi se, da gre za naravni zakon. viktor ^akelj Kosilo v Karavankah julija 1944 Več na naslednji strani Slovensko nacionalno stranko tarejo notranja nasprotja Ena stranka, dva predsednika "Sobotni i7rpdni kongres je bil prvi, ki ie bil legitimen. Mi-siimTda aa bo priznalo tudi sodišče," je v soboto dejal novi vgjjg dolžnosti predsednika Marjan S1 ANIC, Zmago JE-^INClČ predsednik Slovenske nacionalne stranke, pa sobotnemu kongresu odreka legitimnost, saj naj bi se na nJerrTzbrali ljudje, ki zagovarjajo "sankarsko politiko m so HrJvTdlTie bila stranka zaznamovana kot skrajno desna Hranka. Marjan Stanič: franka ni Jelinčičeva last ,namo v Sloveniji sedaj dve nacionalni stranki? Ne gre za dve stranki ali za ne-*° Paralelno stranko, ampak za slovensko nacionalno stranko, ki 'ttia svoj program, s katerim smo S1' pred volivce in od katerega ne °dstopamo. Sobotni izredni kon-£res je bil prvi legitimni kongres !n upam, da ga bo takega prizna-10 tudi sodišče." hlinčiču očitate samovoljo, nedemokratičnost v stranki, odstopa-V* od programa, nezakonite iz-klJučitve tistih, ki niso soglašali z yint. Izključitve nimajo pravne osno-bi spoštoval statut, ki ga je sam sestavil, člana lahko izključi anio predsedstvo, lega pa ni bi-2' Ta stranka ni nikdar imela demokratičnih in tajnih volitev, j mi»go enostavno sam imenuje .n odstavlja predsednike obmo-.P'h odborov in zato tem izklju-,Uvam odrekamo legitimnost. Je- !nč'c je okrog sebe zbral ljudi, ki Jlrn zaupa in jih je imenoval v predsedstvo." J* Jelinčič še vaš član? Izglasovana je bila samo ne- zaupnica njegovemu predsedni-kovanju. ne pa članstvu." Očitno se Jelinčič z vašo odločitvijo ne bo sprijaznil, saj gre za stranko, ki jo je sam ustanovil Za marec napoveduje redni kongres. "Ne bom se spuščal na njegovo raven. On nas blati po časopisih. Sodišče je pristojno, da bo na osnovi legalnih zapisnikov in verodostojnih dokumentov ugotovilo, kako je z dediščino. Sploh pa ni res, da je Zmago stranko sam ustanovil. Ustanovnih članov nas je bilo pet: Stanislav Žagar, Ferdinand Debeljak, Matija Salehar in midva z Zmagom. Pravne osnove za njegov kongres ne poznam. Vem pa, da je bil naš iz- redni kongres sklican na zahtevo več območnih odborov in ne na pobudo poslancev. Po statutu, ki smo ga danes sprejeli, je ta poteza legitimna. Pričakujemo pa, da nas bo Jelinčič blatil še naprej in deloval zoper nas." Kako bo z državnim denarjem, ki ga dobiva stranka, in s prepolovljeno poslansko skupino stranke? "Verjetno bo moral državni zbor sprejeti moratorij na državne dotacije stranki, dokler zadeva na sodišču ne bo končana. Mislim pa, da bi bila za poslance, ki so zvesti Jelinčiču, najboljša priključitev naši samostojni poslanski skupini, ki bi spet delovala kot poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke." Kolikšen del članstva podpira vašo strujo in s katerimi strankami nameravate sodelovati? "Težko je reči, ker se mišljenje članstva spreminja. Zadnjih 14 dni je hodil Zmago po Sloveniji in člane na vse načine, tudi s podpisovanjem, prepričeval, naj mu ostanejo zvesti. On deluje, kot da je stranka njegova zasebna last, da je on stranka. Sodelovati pa želimo predvsem z opozicijskimi strankami, ki so sedaj preveč razbite." Zmago Jelinčič: To je bil kongres bivših članov V soboto so vas na izrednem kongresu odstavili Kako sprejemate to odločitev? "Sobotno zborovanje ni bil kongres Slovenske nacionalne stranke, ampak kvečjemu kongres ne- katerih bivših članov stranke, večinoma pa nečlanov. Kongres so sklicali ljudje, ki so sami sebe imenovali za ustanovitelje stranke, kar pa ni res. Da so ustanovitelji stranke Stanič, Debeljak, Ša-lehar in Žagar, je navadna laž. V ustanovnih listinah imen in priimkov teh gospodov ni. Slovenska nacionalna stranka je bila ustanovljena 17. marca leta 1991, sprejela je statut in imenovala organe, kot je zahteval Zakon o političnem združevanju. Ker teh gospodov takrat ni bilo zraven, ne morejo vedeti, kdo je v organih stranke. Nekateri od njih so zelo zgodaj vstopili v stranko, vendar so se iz matične stranke izpisali zelo pozno, tik pred volitvami. Slovenska nacionalna stranka je vpisana v register političnih organizacij, to je bilo objavljeno v Uradnem listu in stvar tudi s tega vidika ni sporna. Če pa zbirka ljudi imenuje samega sebe za kongres, je njihova zadeva. To je približno tako, kot bi skupina ljudi iz Metlike prišla z motornim vlakom v Ljubljano, po izstopu organizirala kongres Slovenske krščanske demokratske stranke in odstavila gospoda Peterleta in Polajnarja in še kakšnega in naenkrat bi bili oni prava stranka. Tako v deželah s pravnim redom ne gre in mi zastopamo svojo pravno legitimite-to in legitimiteto države. Ravnanje gospodov na kongresu pa potrjuje, da razmišljajo o anarhiji, govorijo pa o demokraciji." Očitajo vam samovoljno izključevanje članov brez soglasja predsedstva, ki ga sploh ni "Nekateri od teh ljudi so bili člani stranke. Kdor je pristopil, je tudi podpisal, da bo spoštoval program in statut stranke. Tako piše v 7. členu statuta, v 8. členu pa, da o izstopu ali izključitvi odloča predsedstvo na predlog deželnih predsedstev. Gospod Klaus pa je izstopil iz stranke, ki se sedaj podpisuje v imenu stranke in zlorablja njeno ime. Nekateri pa so bili pač izključeni. Je pač tako." Poslanska skupina stranke je razbita. Kako bo s financiranjem stranke? "Samostojna poslanska skupina, ki je v začetku štela šest odpadnikov, sedaj pa še pet, ker se je eden od njih spet premislil in prestopil ic Slovenski ljudski stranki, je za sklic izrednega kongresa zlorabljala skupščinski faks, pošto, ime in strokovne službe. Zlorabili so agencijo STA, ki jim je verjela, da gre za dejavnost v okviru državnega zbora. Predlagali smo, da se tako početje v prihodnje prepove. O prestopu k drugi stranki razmišljata še dva člana samostojne poslanske skupine, pa tudi v. d. predsedniku gre beseda SNS težko iz ust. Stalno meša SN s SD in verjetno misli še na SS, namesto slovenska pa stalno ponavlja socialdemokratska. To kaže na miselni vzorec, ki ga ima nekdo še vedno v glavi. Priznavamo jim pravico do ustanovitve svoje stranke in svoje poslanske skupine. Po predlogu poslovnika državnega zbora imajo samo poslanci iste stranke ali liste pravico do ustanovitve svoje poslanske skupine. Odpadniki se bodo pač morali odločiti, ali bodo delovali pod novim imenom ali pa bodo ostali brez prostorov, sekretarja, strokovnih sodelavcev. Te ljudi namreč predvsem moti denar. Sašo Lap je bil edini v naši skupini proti znižanju poslanskih plač. Tudi to je bil eden od razlogov za nesoglasje." Očitajo vam podporo Drnovšku, poveličevanje partizanstva, zgubljeno zaupanje med članstvom. "Drnovška smo podprli zato, ker bi se v primeru neizvolitve vlade kriza še poglobila in bi na volitve lahko čakali tudi leta. Glede partizanstva pa mi vemo, kdo je bil v drugi svetovni vojni na kateri strani. Krivec za vojno ni svetovna vsežidovska zarota, kot trdi gospod Lap in njegovi. Zgodovinska dejstva so natančno znana. Zaupanje med članstvom imamo. Če smo med 4000 člani zgubili 20 ljudi, ni nobena tragedija. Dobivamo pisma podpore in nove pristopne izjave. Koliko podpore pa imajo sklicatelji izrednega kongresa, pa pove podatek, da je šlo za govornico le pet ljudi, ki so se predstavljali za predsednike območnih odborov pa niso več, večini pa ni bil znan niti lasten status." Na kongresu pa so bili predstavniki nekaterih strank, kar lahko pomeni da kongres priznavajo. "Prisotnost socialdemokratov pove, da računajo, da se jim bo kateri od naših poslancev spet pridružil. Ljudska stranka je poslala telegram, ker je imela v svojih vrstah že našega poslanca Matuša, Polajnar je prišel kot poslanski kolega, ostali gostje pa so bili predstavniki strank, ki jim Slovenci na volitvah niso dali dovolj zaupanja in katere si tega zaupanja niso zaslužile z delom v prejšnji skupščini." GORENJSKI PARTIZAN - Gorenjski odred 1942-1944 OSTALI P URADNIKI P GOZDNI r DELAVCI t KMEČKI I DELAVCI [_ KMET)t p POKLICI BORCEV IN POVELJNIKOV GORENJSKEGA ODREDA SoKf " POVELfNlKI Uredil Jože Dežman Napisali Nataša Budna, Jože Dežman, Janez Lušina Oblikoval Igor Pokorn, lektorirala Alenka Božič Na 360 straneh knjige, ki priča o nekaj več kot dveletnem delovanju Gorenjskega odreda, je predstavljeno življenje in delovanje odreda ter ocenjena njegova vloga osrednje partizanske enote med drugo svetovno vojno na Gorenjskem. Izluščene so posamezne življenjske plasti, ki so bile najbolj pomembne v odredovem bivanju, in predstavljene v raz-ponu od streljanja in razstreljevanja do golaža in uši, od revolucionarnosti do narodnega prebujenja, od propagande do pesmi, od ljubezni do smrti. Opisana so dejstva, ki govorijo o povprečnostih oz. vsakdanjostih, pa tudi tista, ki se umeščajo na tak ali drugačen rob partizanskega in sploh vojnega življenjskega kroga. I. del Prvi del govori o organizacijskem in kronološkem razvoju odreda, o razporeditvi odrednih enot v prostoru, o odrednih, bataljonskih in četnih poveljnikih, o odredovih mobilizacijah o odredovem moštvu in poveljnikih. II. del Drugi del govori o odredovem vojaškem delovanju (Odredovi sovražniki - Odredova taktika - Odredovi napadi - Odnos do smrti - Izgube Gorenjskega odreda in Poljanskega bataljona) III. del Tretji del govori o odredovih službah (Intendanti - Zveze in transport - Odredovo zdravstvo - Obveščevalna služba in zavarovanje - Odredne tehnike in delavnice - Partizansko šolanje IV. del V četrtem delu je analiziran način življenja v odredu (Bivališča - Hrana - Oblačenje - Čistoča - Orožje) V. del V petem delu so obravnavana razmerja odreda do političnih organizacij partizanskega gibanja in do partizanskega sodstva. VI. del V šestem delu so predstavljeni medsebojni odnosi, kulturno in politično-propagandno delovanje odreda. Knjiga je sklenjena s povzetkom ter viri in literaturo. Predstavljamo vam nekaj odlomkov iz knjige ODREDOV RITEM Gorenjski odred je bil osrednja gorenjska partizanska enota. Posebnost Gorenjskega odreda med slovenskimi partizanskimi enotami je bila, da je deloval neprenehoma od pomladi 1942 do konca poletja 1944 v štirih razvojnih fazah. Vsakdanja vojaška opravila enot so bile straže, izvidnice, patrulje, poizvedovanja. Na vsakih nekaj dni so enote odhajale po hrano, v mobilizacije, se spopadale s sovražnimi enotami, kaznovale nasprotnike med domačini, menjavale kraje bivanja. To pomeni 5-6000 novih borcev, ki jih je zbral odred, na stotine dogodkov, v katerih so padali ljudje, na stotine prehranjevalnih in preskr-bovalnih akcij, na tisoče mitingov, vojaških in političnih ur, na stotine menjav taborišč, tisočletja stražarjenj, patrulj, poizvedovanj, zased, pohodov. Neskončne prehojene poti borcev, otovorjenih z lastno opremo, strelivom, razstrelivom, hrano, ranjenci, pošto... Pri vsem tem pa slabo oboroženih ali celo neoboroženih, z malo streliva, bomb in razstreliva. V takih razmerah je rasla partizanska skupnost, ki je svojo življenjsko potenco izkazala v boju proti okupatorju in s tem, da je vzpostavila možnosti za nastanek novega oblastnega reda. Odred je vzdržal sovražni pritisk na območju, ki ga je okupator določil za priključitev k rajhu, njegovo vojskovanje in delovanje, notranje vzdušje v enotah in njihovo nastopanje med civilnim prebivalstvom je usmerjala Komunistična partija. MOBILIZACIJE Od januarja do konca junija 1943 je odred zbral več kot 1100 novincev (600 so jih poslali v Ljubljansko pokrajino, 550 borcev je šlo v Prešernovo brigado). Od septembra do konca leta 1943 je mobiliziral še okrog 900 novincev in jih 650 poslal v druge partizanske OBRTNIKI P obrtni r_; DELAVCI l enote. Leta 1944 je mobiliziral več kot 3 tisoč novincev. Ni pretirana ocena, da je odred v času svojega delovanja zbral več kot 6 tisoč novincev. Odredovo mobilizacijsko dejavnost ocenjujemo kot njegov največji uspeh. Nekatere enote so v nekaterih obdobjih rnobilizirale zelo pogosto. Ena najbolj aktivnih je bila 1. Četa I. oz. Tomaževega bataljona marca 1944: L: Dobili so 30 mobilizirancev iz Šmartnega in Smlednika. 6. : Ko so šli v prehranjevalno akcijo v Reteče, sta 2 novinca izginila - verjetno sta dezertirala. 7. : Dobili so 10 novincev. 11.: Hoteli so mobilizirati 70 mož, a so jih dobili samo 10. Drugi so hodili spat drugam, da so se izognili mobilizaciji. 15.: Zbrali so 36 novincev v Mednem, Dvoru in Stanežičah. Trije so hoteli pobegniti. Skrili so se v slamo. Odkrili so jih in usmrtili. 20. : Patrulja je šla mobilizirat čez Savo. Del patrulje se je vrnil s 7 novinci iz Reteč in Go-dešiča. 21. : 8 novincev so dobili v Ladji. Vrnila se je patrulja iz Tacna. Del patrulje je odšel v Črnuče. 28.3. Mobilizirali so tipkarico. 29. : Patrulja je šla po 40 novincev na levi breg Save. 30. : Med zaplembo v Lipnici je en novinec dezertiral. 13 novincev s PodreČe. SOVRAŽNIK Sovražnik je na ozemlju, kjer je. deloval odred, vzpostavil precej več kot sto postojank, ki so ogrožale odredne enote. Največje bilo orožniških in policijskih. V njih je bilo v vsakem obdobju vsaj desetkrat več moštva, kot so ga imeli na razpolago partizani. Številne od teh postojank so imele več orožja in streliva kot cel odred. Imele so tudi motorna vozila, radijske in telefonske zveze, urejeno preskrbo s hrano, opremo in municijo. SPOPADI - Strah in pogum "Katera edinica bo ubila največ sovražnikov?" je bil eden od pozivov v Gorenjskem partizanu. Sestavni del večine naslovnic odrednih žepnih časopisov so podobe partizanov, krepkih in odločnih mož, ki prežijo na sovraga ali ga melje-jo v prah. Borut je v pesmi Poslednji boj zapisal: "Na mestu svojem vsak stoji do kaplje zadnje se bori. V salvo pušk sto zagrmi, sovražnik kleti že beži." Pogum in drznost v napadu sta odlikovala vrsto borcev in poveljnikov v odredu. Je pa ogroženost življenja v boju za obstanek izcedila iz vpletenih v spopad tudi številne stiske, strahove. V Partizanskem glasu je opisano tudi drugačno počutje med bitko: V vasi Orehku mobilizirali smo, neopaženo se nam Nemci približali so. Naenkrat raketa posveti v zrak, a mi se prilepimo v zemeljski tlak. Čez nekaj trenutkov že počijo streli, in iznenada smo vsi prebledeli. Beg nam sedaj je edina rešitev, ker Nemci pripravljajo nam obkolitev. Izgube Zbrali smo podatke za 333 partizanov, ki so izgubili življenje v odredu in II. oz. Poljanskem bataljonu (poleg njih je padlo še več kot dvajset neznanih borcev). V bojih jih je izgubilo življenje 249. Od več kot 145 ujetih so jih 72 ustrelili, 12 jih je preminulo v koncentracijskih taboriščih. Števila sovražnikov, padlih v bojih z odredom, ne poznamo. Verjetno pa jih je bilo nekaj sto. ODREDOVE SLUŽBE -INTENDANTI - Kolektiv Intendatsko delo oz. razdelitev bremen in uporaba skupne lastnine enote ni bila lahko delo. 19. julija 1943 sta bili dve četi določeni za spremstvo transportu neoboroženih do Žužemberka. "Mnogo je bilo tisti dan pripravljanja, vika in krika, predno so bili vsi prešteti, vpisani ter razdeljen kolektiv.... Težko otovorjeni smo se pomikali naprej. Za nami je capljal voliček, kateri nam je pozneje večkrat napolnil prazen želodec." Prešli so nemško-italijan-sko mejo. Niso smeli kuhati. "Fantje so postali lačni, suhe hrane pa je bilo malo, zato je bil takoj prvi dan nesporazum. Ko bi le ne bilo te preklicane tišine, bi že šlo, tako pa je moral komandant izreči par krepkih besed, da je nastal mir. Pobili smo tudi voliča, kar je zopet izzvalo nezadovoljstvo, češ, kaj bi ga nosili, ko pa lahko hodi." Transport je nadaljeval pot proti Vrhniki. V tamkajšnji okolici so se srečali s četniki, ki so jih spustili mimo, in nato prešli železniško progo. "Po dveurni hoji prispemo v taborišče trudni, žejni in lačni. Tovariši bi bili najraje polegli, toda dežurni je bil neizprosen, morali so pripraviti kuhinjo, prinesti vode in drv." Pozajtrkovali so in nato čez dan počivali. "Prišel je večer in z njim v zvezi premik. Pa ta nesrečni kolektiv. Dvakrat smo kuhali in to ne malo, pa ga je bilo več kot zjutraj, ko smo prišli. Vsaj tako so menili omenjeni tovariši. Jaz sem bil pa drugega mnenja. Hitro sem vse razdelil ne glede na zamero, ki je pri tem nastala. So pač bili še novinci. Starejši partizani bi se nikoli ne pritoževali, kajti oni dobro vedo: več neseš, več lahko potem sneš." ZDRAVSTVENE USTANOVE - Bolezni in zdravljenje V odrednih zdravstvenih ustanovah so poleg borcev odreda zdravili tudi druge partizane. Tako so v ambulanto D od januarja do konca maja 1944 prišli naslednji bolniki: 17. januar: vosovec, ranjen v desno nogo. Četni kurir Vzhodnokoroškega odreda, ki je bil ranjen v hrbet, a je potrpežljivo prenesel mučno pot do ambulante. 12. februar: partijski sekretar jeseniškega okrožja, ranjen v obe nogi. VSTOP V PARTIZANE 60%. 50%. 40%. 30%. 20%. 10%. 0%. BORCI POVELJNIKI 1941 1942 1943 1944 23. marec: dva borca I. koroškega bataljona, eden z revmatičnimi nogami, drugi močno prehlajen. 25. marec: želodčni bolnik. 28. marec: terenec z revmatičnimi nogami. 1. april: borec iz I. koroškega bataljona z revmo v nogah. 8. maj: v levo zapestje ranjeni vosovec. 19. maj: revmatik. 22. maj: borec 3. minerske čete z zvinjeno nogo. 28. maj: borec, ranjen v desno ramo. NAČIN ŽIVLJENJA -ČISTOČA - Uši Uši so bile za mnoge huda nadloga. Ivan Javor-Igor je v času ustanavljanja Prešernove brigade julija 1943 zamenjal smučarske hlače s kratkimi. Smučarske so bile tako polne uši, da jih ni mogel več očistiti in jih je zavrgel. Janez Lušina je na pohodu v slovensko Benečijo januarja 1944 samo za hrbtnim šivom srajce ubil 154 uši. (147, 234) Nekaterim enotam pa se je posrečilo preprečiti prehudo razmnoževanje uši. V kroniki minerskega voda Grintavec je bil položaj na protiušni fronti v času med septembrom in decembrom 1943 označen takole: "Uši se niso razmnožile. Bili so le redki primeri, ker so se fantje vsak teden preoblačili." OROŽJE - Oboroženost Orožje in municija sta določala partizanski ritem. V začetku avgusta 1943 je štel 230 borcev, oboroženih pa je bilo 140. Po kapitulaciji Italije in do začetka leta 1944 je bil odred nekoliko bolje oborožen. Oboroženost se je izrazito poslabšala s prihodom številnih novincev od januarja do marca 1944 ODRED IN PARTIZANSKO SODSTVO - Odred kaznuje Odred je izvedel tudi del represivnih ukrepov proti partizanskim nasprotnikom med domačini. Mednje sodijo opozorila, kazenske zaplembe in usmrtitve. V enotah so partizane kaznovali z opozorili, bojkotom, premestitvami, degradacijami, usmrtitvami. Odred in II. oz. Poljanski bataljon sta do vzpostavitve varno-stno-obveščevalne službe v letu 1943 (nekaj tudi pozneje) usmrtila več kot 135 domači; nov. O usmrtitvah so v večini primerov odločali kolektivno (sodelavci partizanskega gibanja, politični delavci, štabi, partijske celice). Gestapovščina, še bolj pa belo-gardizem in plavogardizem so bile v partijskem besednjaku besede prekletstva in izobčenja. Če so koga resno obdolžili zvez z okupatorjem ali s proti-komunisti, potem ni bilo daleč od odločitve o njegovi usmrtitvi oz., kot so tedaj rekli, lik**" daciji. Take so bile posledice politične odločitve, ki je imela v vojnih razmerah nepredvidljive posledice. Primerljivost partizanske napadalnosti do domačinov in do okupatorja kažejo tudi zbrani podatki 0 tem, koliko okupatorjev in koliko rojakov so pobili partizani. Pri tem je treba upoštevati, da so po poletju 1943, ko so partizani na Gorenjskem še poostrili kaznovalno politiko, večino smrtnih kazni opravili pripadniki Varnostne-obveščeval-ne službe. Če vzamemo za časovno ločnico julij 1943 (nastanek Prešernove brigade), potem je bilo v letu 1942 in do konca julija 1943 v zvezi z odredom in II. oz. Poljanskim bataljonom zapisanih več kot 70 dogodkov, v katerih je Datum 29. 12. 1943 7. 1. 1944 15. 1. 1944 29. 1. 1944 23. 2. 1944 4. 3. 1944 Število Orožje Strelivo Bombe borcev na borca na borca na borca 288 1.01 84 1.16 297 1.07 82 1.12 314 1.07 78 0.64 340 0.88 74 0.54 381 0.86 68 0.44 597 0.56 39 0.34 V tem obdobju je bilo v odredu od 255 do 276 pušk, od 2 so 10 brzostrelk, 5 do 29 pištol, vseskozi pa 22 puškomitraljezov in dva lahka minometa. Poraba streliva in razstreliva Ko so partizani 8. aprila 1944 v boju porabili 920 nabojev za mavzerice in italijanske puške, je bil to že spopad in pol. V 13 spopadih konec leta 1943 in v začetku leta 1944 so porabili namreč povprečno po 200 nabojev na spopad. Trikrat so uporabili minomet in izstrelili 23 min. Tudi razstreliva odred ni imel na pretek. To je bila pomembna zaviralna okoliščina pri opravjlanju diverzantskih akcij. Po podatkih so poleti 1944 v 23 miniranjih porabili 198 kilogramov razstreliva, torej nekaj več kot osem in pol kilogramov na akcijo. odred usmrčeval rojake, M okoli 40 takih, ko je ubijal okupatorje. Od julija 1943 do raz; pustitve odreda so pripadnik' odreda sodelovali pri manj kot 20 dogodkih, v katerih so bil< usmrčeni domačini in v več kot 60 spopadih, ko so bile žrtve med okupatorji. Pravico do razsojanja o življenju in smrti so imeli v posa; meznih primerih že odgovorni v nižjih enotah, celo nižje od čete. KOMUNISTIČNA PARTIJA Odločilen vpliv Komunistične partije v enotah je utrjevalo dejstvo, da so bili funkcionarji praviloma člani Komunistične partije. V enotah so delovalj številni politični organizatorji (politkomisarji, namestniki po-litkomisarjev, politdelegati)- Nadaljevanje na 17. stran' Vreme SNEG DO NIŽIN Vremenoslovci nam za konec tedna napovedujejo poo-blačitve. V petek zvečer in v noči na soboto bodo padavine zajele vso Slovenijo, dež pa naj bi prešel v sneg vse do nižin. V soboto naj bi sneženje ponehalo. LUNINE SPREMEMBE V nedeljo. 21. februarja, bo ob 14. uri in pet minut MLAJ. Ker se Luna spremeni popoldne, naj bi bilo po Herschiovem vremenskem ključu lepo in prijetno vreme. EUROSONG 93' Jfonec meseca bo v Ljubljani tekmovanje za izbor tiste Slovenke popevke, ki se bo 3. aprila, pravtako v Ljubljani, potegovala a nastop na tekmovanju za pesem Evrovizije, ki bo maja v ^'llstreetu na Irskem. Torej slovenski zmagovalec bo moral kozi kvalifikacije, na katerih bodo nastopili predstavniki še de-•Jtlh vzhodnoevropskih in bivših YU držav (BiH, Hrvaške, Bolšje, Romunije, Madžarske, Slovaške, Češke, Rusije, Beloru-•je in Estonije). Tri prvouvrščene popevke tega predtekmova-Ja se bodo torej uvrstile na zaključni del na Irskem. Če se rnemo k slovenskemu izboru, nastopilo bo dvanajst izvajal-ev, med njimi Faraoni, Čudežna polja, Alenka Godec, Miran "udan Band, Helena Blagne in drugi... Kdorkoli bo že najboljši med našimi, zaželimo mu, da se bo dobro odrezal tudi v kvalifikacijah in na Irskem. • Igor K. <- V NOVO V KINU NEOPROŠČENO ^erndrama; igrajo: Clint Eastvvood, Gene Hacman, Morgan Fre-rnan, Richard Harris, Frances Fisher; Nominacije za oskarja 93! Ne-anjj sedaj ostareli ubijalec in revolveraš se zdaj trudi preživeti se-e m dva otroka na prašičji farmi daleč od obljudenega sveta. Pred ratkirn mu je umrla žena in jasno je, da se je pod njenim vplivom Popolnoma spremenil. Obišče pa ga mladi Schofield Kid, ki mu po-I Ut*' plačilo za sodelovanje pri uboju dveh kavbojev, ki sta iznakazila L^stitutko. Ga bo preteklost spet dohitela? ZAKAJ TAKO ZASEBNIH SOB NE BOMO VEČ ODDAJALI Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja je uvedla poseben prispevek tudi za tiste, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic. Ogorčenje med zasebnimi oddajala sob, saj ga morajo plačati tudi v primeru, ko sploh niso imeli prometa. V Kranjski Gori so se pritožili, na Bledu bodo sklicali sestanek, . ogorčeni pa so vsi. V letu turizma v Sloveniji načrtujemo veliko lepih in turizmu koristnih akcij, kar je lepo in prav. Vendar pa nas tisti, ki se s turizmom ukvarjajo in želijo od svoje dejavnosti tudi kaj imeti, vedno znova opozarjajo na probleme, s katerimi se srečujejo kljub tako spodbudnim in lepim besedam, kako bomo kot država skrbeli za turistični razcvet. Eden izmed takih problemov so nedvomno težave, ki so jim priča ((popoldanski« oddajalci zasebnih turističnih sob. Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije jim je namreč odmerila pavšalni prispevek kot prispevek za zavarovanje oseb, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic. Višina prispevka je mesečno 1.000 tolarjev, ne glede na promet. Ta odmera je povzročila veliko hude krvi in v zgornjesavski dolini, predvsem v turistični Kranjski Gori, so ostro protestirali. In se tudi pritožili! A zaman! Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja je vsem, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, odgovorila, da so za invalidnost, telesno okvaro ali smrt zavarovane tudi osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic. Pravijo, da se...»poškodba ali invalidnost, ki nastane v času izven delovnega razmerja, šteje kot poškodba pri delu, kar pomeni širitev pravic iz invalidskega zavarovanja. Prispevek pa ni vezan na ugotavljanje dohodka iz dejavnosti kot postranskega poklica, ampak se plačuje v pavšalnem znesku...« Zavarovanje je obvezno in zato so na davčnih upravah morali izterjati ta prispevek kot tudi zamudne obresti. Kar je seveda povzročilo veliko hude krvi, saj turistične sezone niso ravno najboljše in marsikateri oddajalec sob v minulih dveh letih sob sploh ni oddal! In marsikateri »popoldanec« se dandanes tudi sprašuje, ali je sploh smiselno govoriti o razvoju turizma, če je kar naprej treba nekaj plačevati - in se pri tem ne upošteva noben smiseln ugovor ali pritožba! Tudi na turističnem Bledu so nekateri oddajalci sob hudo ogorčeni. Turistično društvo Bled bo tudi zaradi teh problemov sklicalo sestanek z vsemi, ki oddajajo sobe. Tako se pritožujejo še po drugih gorenjskih krajih, od Podljubelja do Škofje Loke do Rateč. A verjetno ne bo nič pomagalo, kajti SPIZ se sklicuje na zakon in na obvezno zavarovanje. Tako bo ostal le grenak priokus, številni bodo opuščali oddajo turističnih sob - lahko bi sicer zahtevali začasno prekinitev popoldanske obrti, a postopek je precej zapleten -in turizem na sončni strani Alp bo zaradi takih in podobnih »prije-mov« še bolj capljal na mestu... • D. Sedej . S temi našimi na novopeče-n'rni poslanci je pa res nenehno en velik križ! . Najprej si gredo enormno podati plače, da bi jih nato za 20 noHl%ntQV dol spustili, a še ved-°Stali na spodobnih štiri ti- soč barkah mesečne akontact- Narod pa noče in noče razumeti, da to niti približno ni pre-Vfič za tako truda polno in duha-^orno delo. Poglejmo si samo sam samcat primer novopečenoga slovenskega poslanca 'h uvideli bomo, kakšne osebje travme se doživlja, če se začasno ali za večno človek vpleta v politiko. »Naš« poslanec je po volitvah kar dobro kotiral. Volilnih glasov " kolikor jih hočeš! Upravičeno Se je dvignila glava in ponosno naPele prsi, ko smo stopili na slovensko politično sceno. A glej ga šmenta! .Ni preteklo dosti Save, ko je piegova stranka razpadla. Pobudnik za razpad je bil tudi on Sarn, a kaj, ko so odcepitelji sprejeli sklep, da nihče ne more bjt| član odcepiteljske stranke, Ce je kdajkoli prej samo povohal *ta rdeče«. Kam zdaj, ko je bil pa dotični v kar treh rdečih strankah? Pa smo pogledali malo nadeli po desni in švignili v eno stranko, ki očitno glede »ta rde- TEMA TEDNA LJUBLJENČEK Z LISTE čih« zlodejev nima kaj posebnih predsodkov! Tako! Zdaj pravijo, da so taki poslanci s takimi povolilnimi prestopi dobesedno »nategnili« volicce! Da bi bilo enkrat že treba te zadeve primerno uzakoniti, ne pa da jaz, recimo, volim LDS, čez tri dni bo pa moj ljubljenček z volilnega listka od-puhtel k ta »rdečim«! Zadaj so zanesljivo kakšne strašno pametne računice, zadaj je zaradi mene lahko vse, samo morale ni nobene! Politika že tako ni čisto nič moralna, ampak kar je prehudo, je pa res prehudo! Saj ne gre za to, da bi si volivec lastil svojega ljubljenčka z volilnega listka in da za prmej-dun ne bi potem smel spremeniti svojega mnenja ali prepričanja niti za dlako! Ne! Vsak se lahko zmoti! Ampak takole po volitvah prestopati in kot ena kura brskati po strankarskem prizorišču, je pa le predebela! če bi se meni zgodila ena taka povolilna zmota in bi mi stranka razpadla in me odcepit-veniki zaradi sodelovanja v eno-umju ne bi marali, grem pri priči vase. Globoko vase. Mislim. Premislim in domislim, da je iz take težke psihoze samo ena pot: neodvisnost! Čeprav mi nikoli ni bilo jasno, kako sploh moreš biti neodvisen poslanec, kaj to sploh konkretno in na splošno pomeni, se iz določenih kriznih situacij lahko izmažeš samo tako, da sam sebe razglasiš za ne odvisneža. In potem si, kar si: na ven neodvisen, kar izzveni strašno nevtralno in pravični-ško, na znotraj pa tisto, kar ti paše. Svojim volilčkom si kasneje še najbolj všeč kot neodvisen. Če pa bezljaš iz enega strankarskega konca v drugega, je pa konec ljubezni iz volilne baze. Narod pomni, narod dokaze hrani in če se spet pustiš kandidirati, je to pokop. Politična smrt, kajti kljub vsemu volivci in volivke niso tako neumni, da bodo dali svoj cenjeni glas nekomu, ki je danes krop, jutri pa mrzla voda. Ojej, ojej! Pa smo mislili, kako bo lepa in fletna bo ta naša demokracija. Zdaj pa imamo, kar imamo: voliš ti svojega ljubljenčka, pa ti že čez pet minut pokaže osle. In potem lahko samo padeš v globoko depresijo ali pa zamahneš z roko: pojdite se vsi malo solit'! Na naslednjih volitvah ne bo pač več nobene ljubezni več, pa naj se prikaže kdorkoli že! Hvala lepa za take politike velikega kova!# D. Sedej H NISSAN J^fTOHIŠA MAGISTER Mosenrisno in trgovsko podjetje d.o.o. Radovljica, Prešernova 21 D AVT0SAL0N petek od 8. -12. in od 14. -18. ure Sobota od 8.-12. ure teleton 715-585 MICRA 1.0 LX - 5V 17.200 DEM Dobava takoj • MICRA 1.0 in 1.3 (avto leta) sprejem naročil (dobava marec 93)_ w M* ▼fnmu V SOBOTO, 20. 2.1993 ob 20. uri V DOMU KRAJANOV V PREDDVORU NAJBOLJŠE MASKE BODO NAGRAJENE Preživite lep večer, poln presenečenj in družinskih iger. NE BO VAM ŽAL! REZERVACIJE: tel. 45-052 GAULOISES BIONDES ZDRAVLJENJE Z RAČUNALNIKI Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je kupil 2500 računalnikov IBM in zanje odštel dobre 4 milijone dolarjev. Oziroma - 6 milijonov mark. Ker bo o vsaki zdravstveni storitvi in o vsakem pacientu poslej treba v računalnik vnesti celo vrsto podatkov, bo čakalna doba v povprečju daljša za 2500 minut (najmanj). Toliko v vednost Škofjeločankam in okoličankam, ki imajo že zdaj rekord s štirimesečno čakalno dobo za ginekološki pregled. Tiste, ki jim bodo februarja določili datum pregleda enkrat po počitnicah, bodo morda že v računalniku. A ne bo prima!? • M. Va. OZNAKA SLO V Mednarodni organizaciji za standardizacijo ISO bodo v kratkem potrdili slovensko avtomobilsko oznako SLO. Strokovnjaki v ISO so najprej terjali, da slovenska vozila nosijo oznako SLN, zdaj pa bodo (menda) končno privolili v SLO. Če ste v zadnje pol leta poskušali brez nalepke SLO čez Ljubelj, Jezersko, Rateče ali skozi Karavanški tunel, ste lahko ugotovili, da imajo avstrijski mejni policisti več smisla za red kot strokovnjaki v ISO. Standardizacija gor ali dol - brez nalepke SLO ne gre. • M. Va. VALENTIN(OVO) Z Zahoda smo uvozili še en potrošniški praznik - Valentinovo, dan ljubezni itd. Nekako smo ga uspeli preživeti (kakor kdo) v nedeljo. Zdaj nas čakata pustna sobota in pustna nedelja, en dan premora in Pust, pa četrtek za nadpovprečne. Kako zelo naporno postaja življenje v drugi polovici najkrajšega meseca v letu! • M. Va. STYLE d.o.o. Škofja Loka, 6*227 Škofja Loka, »nlji M liro raCun i 91310-601-30806 SL0TEL«->38 64 881-077 Plafilo z V 1icom na Itrvllko ovijat rttun* pl*t»tl S l pn fakturiranju na t 3TYLEriANAQER ŠKOFJA LOKA Jiro r«Cun:31310-601-308B6 PREDPLAČILNI RAČUN BR.11-O0973: datum 1SV02/92- t.ti 21-BĆ0 Hatilna ?tev«S132043 S.d*J i : 5 1**0-bFZ- lami t ENAINTRIDESETTISOC3TIRISTO»^3)ESrrTaU»«JEV(«31.«30.-j ti F'rmiiin da nrnv«.rl t» gggaj - podatka In povrniti popolna i valim mamorarHlumo««; * V«e »vi>ntu»ln# cpramamba podatkov lahko povrne** do 25.12.1993. da bi lh lafikA ■ ■,pr«nwuU. Podatki it alak.tronakl lamorlra Pr»dp)atilo za inoviranja ja dvolatno, plafAnja pa anoletno. PODATKE, KATERE IMAMO 0 VAMA... Stvle d.o.o. Škofja Loka pošilja svojim poslovnim partnerjem take dopise:..»plačilo z klicom na številko ovega računa plačati... Podatke katere imamo o vama so...Prosimo da proverite gore natisnjene podatke, da bi ih lahko spremenili...« Ne, slovenščina pa to res ni! NARODNOZABAVNA PRODUKCIJA '92 PIŠE: DRAGO PAPLER 8. NADALJEVANJE TRIO SVETLIN Trio Svetlin Pred tremi leti je nastal družinski Trio Svetlin iz Moravč v sestavi kitarista Aleša, harmonikarja Andreja in basista Tomaža. Po priložnostnih nastopih so se začeli udeleževati glasbenih srečanj, kot je na rodnozabavno srečanje v Libo-jah, in začeli beležiti uspehe na prireditvi "po domače pri Repenšku", zmago na lokalnem tekmovanju ansamblov na Rovah pri Radomljah, na zamejskem Števerjanskem festivalu pa so kar dve leti zapored prejeli nagrado, lani nagrado za najboljši najmlajši ansambel, na Števerjanu '92 pa nagrado za najboljši instrumentalni trio brez pevcev. Svetlini so namreč za instrumentalni trio s frajtonarico priredili vrsto starih in malo znanih skladb in jih izdali na prvi glasbeni kaseti pri novomeški založbi Sraka. Nanjo so uvrstili znamenite starejše Avsenikove skladbe ter po eno vižo Slaka in Miheliča v izvedbi Svetlinov, dodali pa tudi svoje instrumentalne melodije, ki jih je za njih napisal kitarist ansambla Franca Miheliča, Milan Kokalj iz Moravč, ki je bil tudi glasbeni producent pri snemanju v Helidonovem studiu. Zaradi služenja vojaškega roka je nadomestil Aleša Svetlina na javni prireditvi Po domače na kranjskem radiu '92 in takrat smo zvedeli, da je njihov "ta mali" stric... VSE NAJBOLJŠE Ovitek kasete ansambla Slovenski muzikantje Vabijo planine je melodija ansambla Slovenski muzikantje, za katero je glasbo napisal Vinko Štrucl, besedilo pa Marjan Stare, ki je bila na finalu v dvorani Golovec v Celju po iz boru slovenskih lokalnih radijskih postaj razglašena za najboljšo pesem letošnje Lojtrce domačih '92. Ansambel Slovenski muzikantje je na svoji profesionalni poti posnel 40 iastnih plošč, veliko televizijskih oddaj in imel veliko turnej, je navezal sodelovanje s Karom Moikom in njegovim zabavnoglasbenim Senikom godcev, ki že 11 let navdušuje občinstvo v živo in pred malimi zasloni. Letos so imeli veliko evropsko turnejo in z njo obiskali šest držav. Nemčijo, Avstrijo, Belgijo, Luksemburg, Dansko in Nizozemsko. Občinstvo pa so zabavali tudi v Franciji in Švici. Sezono so imeli tako rekoč razprodano, saj so v 28 letih, kolikor delujejo na nemškem tržišču, pridobili številne prijatelje, ugled in ime, zato ponudb ne manjka. Na nemškem tržišču in v Slove niji (pri ZKP RTV Slovenija) so izdali kaseto z naslovom Vse najboljše. PETEK, 19. februarja 1993 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 10.35 Tedenski izbor 10.35 Videošpon 11.20 Umetniški večer, ponovitev 12.05 Ves svet je oder, angleška dokumentarna serija 13.00 Poročila 13.05 Poslovna borza, ponovitev 14.30 Filmsko popoldne 14.30 Dragi John, ameriška nanizanka 14.55 Vlak otroštva in upanja, zadnji del češke nadaljevanke 15.55 Vrnitev na Otok zakladov, angleška nadaljevanka, ponovitev 16.50 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.15 Silas, nemška nadaljevanka 17.40 Prvi uspehi: Plesni mozaik 18 00 Regionalni program - Koper 18.50 Štiri v vrsto, TV igrica 19.15 Risanka 19.22 TV nocoj 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.55 Šport 20.05 Forum 20.25 Vroči diamanti, ameriški film 22.15 TV dnevnik 3, Vreme 22.38 Šport 22.45 Večerni gost 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.25 Tedenski izbor 9.25 Že veste, ponovitev 10.00 Gospodarska oddaja 10.30 Ljubezenska preizkušnja, nemška nadaljevanka 11.20 SP v klasičnih disciplinah, tek 15 km (ž), prenos 13.00 Poročila 13.20 Falun: SP v klasičnih disciplinah,, tek 15 km (m), prenos 16.30 Osmi dan, ponovitev 17.30 Mostovi 18.00 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.00 Euroritem 19.22 TV nocoj 19.30 TV dnevnik. Vreme 19.55 Šport 20.05 Studio Ci-ty 22.35 Sova: Popolna tujca, ameriška nanizanka; Načrti in želje, angleška nadaljevanka; Dnevi zla, ameriški film l. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.45 Pregled sporeda 8.00 Dobro jutro, Hrvaška/TV Koledar/Zgodbe iz Monticella, nanizanka 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Operacija Barbarosa, mladinska nanizanka 12.00 Točno opoldne/Poročila/Ko se svet vrti, ameriška nadaljevanka 13.25 Mikser M 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Ono, zadnji del ameriške nadaljevanke 15.35 The big blue, oddaja za Un-profor 16.00 Poročila 16.05 Tečaj nemščine 16.38 Malavizija: Beverly Hills 90210, ameriška nanizanka 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.10 Alpe Donava Ja dran 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Film video film 20.50 Do zadnjega diha, ameri Ški barvni film 22.35 Dnevnik 23.10 Slika na sliko 23.55 Poročila v angleščini 0.00 Poročila 0.10 Sanje brez meja 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 17.35 TV koledar 17.45 SP v nordijskem smučanju, 15 km (ž), posnetek 19.30 TV dnevnik 20.05 Fina go spa, angleška humoristična nanizanka 20.30 Glasba skozi čas 21.35 Cro-pop ročk 22.25 Gospodična Marple, britanska nanizanka 23.20 Nočna ekipa - Haggard, angleška humoristična nanizanka Magija -zabavna oddaja - Ameriška gro zljivka, ameriški barvni film 3.00 Horoskop/Video strani KANALA 9.55 Ninja želve, ameriška risana serija 10.20 Modna dežela 10.50 Astrološka napoved 11.00 Druga čen svet, ponovitev ameriške nada Ijevanke 11.50 Dober nakup 12.00 A Shop 18.35 A Shop 18.50 Dober na kup 19.00 Ninja želve, ameriška risana serija 19.25 A shop 19.40 MCM 20.00 Risanke 20.15 Dnevno informativni program 20.30 Dan po jutrišnjem, ameriška poljudnoznanstvena serija 21.00 Frajer, ameriška komedija 22.40 Drugačen svet, ameriška nadaljevanka 23.30 Ročk starine 0.00 Dnevno informativni program 0.15 Poročila v angleščini: Deutsche vvelle 0.35 A Shop 0.50 Astrološka napoved 1.00 MCM TV AVSTRIJA 1 6.00 Jutranji program Textvision 9.00 Jutranji program: čas v sliki SLOVENIJA 2 DNEVI ZLA ameriški barvni film; glavne vloge: Kurt Russel, Mariel He-mingvvav, Andv Garcia; Tridesetletni novinar miamijskega dnevika ima vrh glave podpisovanja pod članke o smrti. S punco se preseli na deželo. Toda ob vrnitvi v mesto ga urednik že čaka z vročo vestjo: na obali neznanec umori mladenko... 9.05 Družinske vezi, ponovitev 9.30 Slika Avstrije, ponovitev 10.00 Ne-roda, ponovitev ameriškega filma 12.05 Hudičarije, risanka 12.15 Domače reportaže 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Sinha Moča, serija 14.00 Trojica s štirimi pestmi 14.50 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Jaz in ti, otroški program 15.05 Heidi, risana serija 15.30 Am, dam, des 15.50 Muppet Babys, risana serija 16.15 Cool 16.30 Video uspešnice in kviz 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 17.30 To je bil operno ples, skrajšan posnetek prenosa 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Liebling Kreuzberg 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 Primer za dva 21.20 Pogledi s strani 21.35 Vikend pri Bernijum ameriška komedija 23.10 Čas v sliki/Šport 23.35 Nori safari, ameriška akcijska komedija 1.05 Mike Hammer 1.50 Poročila/ 1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 13.15 SP v nordijskih disciplinah - tek 15 km (m) tek 15 km (ž), klasičen stil 15.50 Operni ples, nemška glasbena komedija 17.30 SP v nordijskih disciplinah, Studio 18.00 Družinske vezi 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Re gionalna poročila 19.30 Čas v sliki/ Vreme 20.00 Kultura 20.15 Alpe 21.00 Šiling 21.35 Mainz ostaja Ma inz, tako ko poje in se smeje, karneval 0.50 Noč v pariškem Lidu 2.10 Poročila/1000 mojstrovin Danes, 19. februarja, bo v Diskoteki Primadona na Tre-biji veliko pustno žrebanje. Vsak petek in soboto je Primadona odprta od 21. ure do 4. ure zjutraj. Jutri, 20. februarja, bo tudi v Primadoni pustna sobota: NAJBOLJŠE NAGRADE ZA NAJBOLJŠE PUSTNE MASKE. Prihodnjo soboto nastop najbolj priljubljene skupine z lestvice "Gremo v Primadono" Radia Kranj + Gorenjskega glasa po izboru poslušalcev oz. bralcev v mesecu februarju. RADIO TRŽIČ Oddajamo na 88.9 in 95 MHz UKV stereo in na SV 1584 KHz od 16. do 19. ure. V glasbeni delitaciji ob 17. uri prisluhnite Patti Smith na albumu Horses, 1975. 1. RADIO TRIGLAV JESENICE 8.00 - Napoved, telegraf, horoskop, EPP 9.30 - Novice, aktualno, naše stranke so stranke - 11.30 - Novice, Danes do 13-ih 13.30 - Napoved popoldanskega programa - 14.15 -Obvestila, popoldanski telegraf -15.30 - Dogodki in odmevi - 16.15 -Obvestila 16.30 - Novice, EPP -17.00 - Lestvica popularnih 40 z ekipo Riharda Kisliha do 22. ure -22.00 - Prenos Radia Slovenija - L RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa - 14.15 -Naše okno 14.30 Devizni tečaj 14.40 Zrcalce. zrcalce... - 15.00 -Dogodki danes - jutri - 15.30 - Prenos dnevno-informativne oddaje Radia Slovenija 16.00 - Napoved programa 16.30 EPP 17.00 V družbi s športniki - 18.00 - Novice, obvestila, osmrtnice - 18.30 - Glasba po okusu gostov oddaje - 19.00 - Odpoved programa - KINO 19. februarja CENTER amer znanst fant film ALIEN - OSMI POTNIK 3 ob 16., 18 in 20 uri STORŽIČ amer trda erot NIKOLI NE SPI SAMA ob 18 in 20 uri ŽELEZAR amer rom pust. film POSLEDNJI MOHIKANEC ob 18 in 20 uri DUPLICA prem amer ris LEPOTICA IN ZVER ob 18. in 20 uri RADOVUICA amer znan fant. film ALIEN OSMI POTNIK 3 ob 20. SOBOTA, 20. februarja 1993 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.35 9.35 9.50 9.45 10.35 11.20 13.00 13.05 14.00 14.30 15.25 16.50 17.00 17.10 18.00 18.45 19.00 19.12 19.30 19.55 20.05 20.25 21.30 22.15 22.38 22.58 23.00 0.10 Tedenski izbor Radovedni Taček: Padalo J. Stržinar: Zaljubljeni zmaj, lutkovna igrica Brvar - Pediček: Mala Odiseja, kratki igrani film Tok, tok, ponovitev Vroči diamant, ameriški film Poročila Tednik, ponovitev Popolna tujca, ameriška nanizanka Hvala bogu za Maurica Che-valierja, francoski film Jan Cimbura, češki film Poslovne informacije TV Dnevnik Potovanje po človeškem telesu, nemška poljudnoznanstvena serija Regionalni program - Ljubljana TV mernik Risanka Žrebanje 3x3 TV Dnevnik, Vreme Šport Utrip Karneval J. Henriot: Šampanjski Char- lie, ameriška nadaljevanka TV dnevnik 3, Vreme Šport TV jutri Sobotna noč Tuji show 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.55 Jakec in čarobna lučka, angleška risana serija 10.05 Denver -poslednji dinozaver, ponovitev ameriške nanizanke 10.30 Klub klobuk 12.00 Zgodbe iz školjke, ponovitev 12.50 Športna sobota 12.50 Falun: SP v klasičnih disciplinah, tek 30 km (m), prenos 15.00 Košarka, NBA liga 16.00 Maribor: Odbojka (m), Vileda - Dukla, prenos 18.05 Operne zgodbe: Andre Chenier 19.00 Moja knjiga o džungli, nemška poljudnoznanstvena serija 19.30 TV dnevnik 19.55 Šport 20.05 Rojstvo Evrope, angleška dokumentarna serija 21.00 Slovenski magazin 21.30 Poglej in zadeni 22.35 Sova: Znaki zodiaka: Vodnar; Načrti in želje, angleška nadaljevanka; Nekaj skupnega, ameriški film l. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.05 Koledar 8.15 Slika na sliko 9.00 Dobro jutro, Hrvaška 10.30 Čvekal-nica 11.30 Magija, ponovitev 12.00 Poročila 12.05 Moč in slava, ponovitev 12.35 Haggard, ponovitev angleške humoristične serije 13.05 Zakaj te ljubim?, ponovitev 13.50 Risanka 14.00 Poročila 14.05 Pozdravi iz domovine 14.30 Beverlv Hills, 90210, mladinska nanizanka 15.15 Prisrčno vaši 16.00 Poročila 16.10 Risanka 16.15 Televizija o televiziji 16.45 Turbo limach shovv 18.00 Poročila 18.05 TV razstava 18.20 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.05 Na začetku je bila beseda 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.20 Dan Turner - Hollv-vvoodski detektiv, ameriški barvni film 22.00 Usode 22.35 TV dnevnik 23.10 Slika na sliko 23.55 Poročila v angleščini 0.00 Poročila 0.10 Sanje brez meja 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 16.35 Video strani 17.05 TV Koledar 16.10 Cro-pop-cro 16.55 SP v nordijskem smučanju: tek 30 km (m), posnetek 17.40 DP Hrvaške v košarki: Zagreb - Slobodna Dalmacija 19.30 Dnevnik 20.15 Črno na be iem v barvah: V Avtobusu, nanizanka; Šepetanje na blazini, ameriški barvni film 0.00 Hit depo 2.30 Horoskop KANALA 9.00 RIS, risanke 9.25 Ninja želve 9.50 Astrološka napoved 10.00 Fra jer, ponovitev filma 11.30 Ročk sta rine, ponovitev 12.00 A Shop 12.15 MCM 18.05 MCM 18.30 Jazzbina 19.00 Srečni Luka 19 30 MCM 20.00 Risanka 20.15 Dnevno informativni program 20.30 Avtotimes 21.00 Ugrabljena, ameriški barvni film 22.40 Dnevno informativni program 22.55 Poročila v angleščini: Deutsche vvelle 23.20 Videogrom 0.35 Astrološka napoved 0.40 Erotična uspavanka 0.45 Erotični film TV AVSTRIJA l 10.15 Evroritem 10.30 Vsa sreča tega sveta, angleški film 12.20 Pot tja in nazaj 12.30 Hello Austria, Hello Vienna 13.00 Čas v sliki 13.10 Trije SLOVENIJA 2 NEKAJ SKUPNEGA ameriški barvni film; igrajo: El-len Burstvn in drugi; Privlačna vdova srednjih let je uspešna v poklicu, razgledana in razumevajoča. Pa vendar se ji, ko ugotovi, da ima njen štirindvajset-letni sin razmerje z dvajset let starejšo žensko, skoraj sesuje svet. Odloči se, da bo fantu zvezo zbila z glave, vendar pa kmalu ugotovi, da je njen vpliv na sina davna preteklost svetniki pustih dni 13.35 Kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje, nemška komedija 15.00 Hladno hrepenenje 15.30 Jaz in ti, otroški program 15.30 Mali divjaki in mamut, risanka 15.35 Ko so živali zapustile gozd, risana serija 16.00 Mini Lei Lei, otropško pustovanje 16.00 Otroški VVurlitzer 17.00 Mini čas v sliki 17.10 X-Large 18.00 Čas v sliki 18.05 Alpe - Donava - Jadran 18.30 Luiebling Kreuzberg 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Pšport 20.15 Kdor reče A 22.10 Zlata de kleta 22.25 Brannigan, ameriška kriminalka 0.10 Čas v sliki 0.15 Roy al flash, angleški film 1.50 VVurlitzer na pustno noč TV AVSTRIJA 2 12.55 SP v klasičnih disciplinah, tek 30 km (m), klasilen slog 15.30 Ali imate radi klasiko? 18.15 Allegro 17.00 Ljuba družina 17.45 Kdo me hoče 18.00 SP v klasičnih disciplinah, Studio 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Lumpa proti lumpom, francoska kriminalna komedija suc d.o.o. TEHNIČNA TRGOVINA Likozarjeva la, Kranj Tel.: 212-473, 212-591 TVGOftCNJC W$oo,oo RCKOADCAJI GOLD-STAR 2 GL 37.800.- TOSHIBA A GL 52.000.- KABLIPPY 3X1.5 54.-PPY3X2,5 O 1 .- ŽMNICCtS-lOOUMKOM 100.- PflODfl J 11 Nfl OllftO K € RADIO TRŽIČ Oddajamo od 16. do 19. ure na 88,9 in 95 MHz UKV stereo ter na srednjem valu 1584 KHz. Moto programa, pust krivih ust... I. RADIO TRIGLAV JESENICE 8.00 Napoved, telegraf, horoskop 9.30 - Novice, aktualno, naše stranke so stranke - 11.30 - Novice, duhovni razgledi, glasba je življenje, danes do 13-ih - 14.15 - Obvestila, popoldanski telegraf, lekcija angleščine 15.30 - Dogodki in od mevi - 16.15 Obvestila, novice, moja je lepša kot tvoja - sobotni klepet - z vami klepeta Simona Vo dopivec 18.00 - Voščila, prenos Radia Slovenija - l. RADIO ŽJRI 14.00 - Napoved programa 14.15 -Naše okno 14.40 - Planinci ne bomo uničevali okolja - 15.00 - Dogodki danes jutri 15.30 Prenos dnevno-informativne oddaje Radia Slovenija 16.00 - Napoved progra ma - 16.30 - EPP - 17.00 - športni utrinki 17.10 - Razvedrilno popoldne 18.00 - Novice, obvestila 19.00 - Odpoved programa KINO 20. februarja CENTER amer znan fant film ALIEN OSMI POTNIK 3 ob 17 19 in 21 uri amer. thrill. V ZADNJEM TRENUTKU ob 16. uri, amer. trda erot. NIKOLI NE SPI SAMA ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer ris film LEPOTICA IN ZVER ob 17.. 19. in 21 uri DUPLICA prem amer rom pust filma POSLEDNJI MOHIKANEC ob 18 in 20 uri TRŽIČ amer zgod spekt ODKRITJE KRIŠTOFA KOLUMBA ob 18 in 20 uri RADO VUICA amer znan. fant film ALIEN OSMI POTNIK 3 ob 18. in 20 uri 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.30 Program za otroke, ponovitev 8.30 Živ, žav, ponovitev 9.20 Polonca Kovač: Kaj mora sova opraviti pozimi 10.00 Silas, ponovitev nemške nanizanke 10.30 Televizijska konferenca 11.30 Obzorja duha 12.05 Pust na Dravskem polju 12.30 Domači ansambli: Ansambel Preporod 13.00 Poročila 13.05 Cerknica: (l)zganjanje hudiča, prenos 14.15 Sova, ponovitev: Znaki zodiaka - Vodnar 14.45 Ko je kraljevala komedija, ameriški film (čb) 16.05 Sofija in Constanca, angle ška nadaljevanka 16.50 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.10 Moja knjiga o džungli, ponovitev 17.30 Dojenček in bojna ladja, angleški film 19.05 Risanka 19.17 Slovenski loto 19.22 TV nocoj 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.55 Šport 20.05 Zrcalo tedna 20.25 Nedeljskih 60 21.25 Življenje z druge plati: Kako nas vidijo živali, angleška poljudnoznanstvena serija 22.00 TV dnevnik, Vreme, Šport 22.23 TV jutri 22.25 Športni pregled 22.55 Atletika: Skoki ob palici, reportaža iz Maribora l. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.30 Poročila 8.35 TV koledar 8.45 Slika na sliko, ponovitev 9.30 Huc-kleberrv Finn in njegovi prijatelji, ponovitev 9.55 Risanka 10.00 Poročila 10.10 Hišni ljubljenčki 10.35 Se zamova ulica 11.30 Oddaja narodne glasbe 12.00 Poročila 12.05 Plodovi zemlje, kmetijska oddaja 13.00 Mir in dobrota 13.30 Palček David, risana serija 13.55 Neverjeten pobeg, ameriški barvni mladinski film 14.40 Risanka 15.00 Operne arije 15.30 Poročila 15.35 Družinski zabavnik 16.55 To je vojska, ameriški film 18.50 Beetlejuice, risana nanizanka 19.15 TV fortuna 19.30 TV dnevnik 20.05 Ludvvig, nadaljevanka 20.55 Sedma noč 22.35 Dnevnik II 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Poročila 0.00 Sanje brez meja 2, PROGRAM TV HRVATSKA 11.40 TV Koledar 11.50 Športna ne delja: SP v nordijskih disciplinah. Skoki, prenos; Odbojka - Pokal ev ropskih prvakov: Mladost Dukla, posnetek; SP v nordijskih disciplinah: Tek 5 km (ž), posnetek 17.55 Rokomet Pokal pokalnih prvakov: Jadran-Koteks - Mladost Autohr-vatska 21.25 Dokler se ne snideva spet, 1. del angleške nadaljevanke 22.20 Cartouche, francoski barvni film 0.00 šport 0.15 Horoskop 0.20 Košarka - NBA: Ali starš game, prenos KANALA 7.45 Nedeljski nagovor: Pater Be nedikt Lavrih 8.00 Astrološka napoved 8.10 Odiseja, 1 del risanaga filmi 8.40 Srečni Luka, kanadska risana serija 9.10 Male živali 9.30 Smithsonian, dokumentarna serija 10.30 Ninja želve 10.55 Risanka 11.00 Kult-ura, oddaja o kulturi 11.30 Dance Session 12.00 Nedelj ski nagovor: Pater Benedikt Lavrih 12.15 Kulinarični kotiček 12.30 He lena, gledalci čestitajo in pozdra vljajo 13.10 Videogrom 19.00 MCM 20.00 Risanka 20.15 Elizije guru iz Mostaria, oddaja o duhovnosti 21.45 čist' odtrgan tip, ameriški barvni film 22.10 Astrološka napo ved 22.20 Frklja, ameriški barvni film TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program 9.05 Čebelica Maja 9.30 Simpsonovi 9.55 Stan in Olio 10.00 Pan optikum 10.15 Univerzum 11.00 Tiskovna konferenca 12.00 Tednik, ponovitev 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.10 Trenutki iz življenja živalskega sveta 13.40 Žandarji in žandarske, francoska komedija 15.15 Vila Brockelste-in 15.25 Četrti kralj 15.30 Jaz in ti 16.10 Tiny Toon, risana serija 16.35 Kapitan Smodnik na črnem pasiču, risanka 16.40 Lassie 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Beverly Hills 90210 SLOVENIJA 2 NAČRTI IN ŽELJE zadnji del; Carolinini teroristični šefi uničijo posebno opremljen čoln. Žvižgajoč si je vzel življenje. V priznanju, ki ga pusti, prisega, da ni ubil Hillary Robarts. Kdo jo je v resnici ubil? Kje je videla Med Denni-son, da se bojuje s svojo vestjo, ali naj to pove policiji, čeprav bo s tem nekoga prizadela? 18.00 Čas v sliki 18.05 X-large, reportaže 18.30 Libling Kreuzberg 19.30 Čas v sliki 19.48 Šport 20.15 Morala 21.45 Kako ste 22.10 Glas Islama 22.15 Povampirjen ples, ameriška komedija; Woody Allen 0.10 Pustni koncert dunajskih simfonikov 1.35 Poročila/1000 mojstro- TV AVSTRIJA 2 8.00 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Pozor, kultura 9.30 Dober dan, Koroška 10.10 Walt Disney predstavlja: Konj v sivi flanelasti obleki, ameriški film 11.55 SP v klasičnih smučarskih disciplinah 1993 - Skoki na veliki skakalnici, tek 5 km (ž), klasičen slog 16.30 Svet pustolovcev 17.15 Klub za se-niorje 18.00 Družinske vezi 18.30 Slika Avstrije 18.55 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 19.48 Sporna vprašanja 20.15 Duhovi so voljni, ameriška komedija 21.55 Dogodivščine mladega India-na Jonesa 22.45 Krvava sled, ameriški vestem 0.20 Čas v sliki 0.25 Mike Hammer 1.10 Poročila/1000 mojstrovin ♦N-t^ PLESNA ŠOLA STEP Kranj ZA BOLJŠO KAKOVOST IN ZDRAVO ŽIVLJENJE ) RADOVLJICA - ob SOBOTAH Hotel Grajski dvor začetni tečaj odrasli 20.30 začetni tečaj mladina 19.00 celoletna šola osnovnošolci ob 17. in 18. uri, začetek 20. 2. 93 Restavracija BRIONI Kranj začetni tečaji za odrasle četrtek, 18. 2. ob 19. in 20.30 nedelja, 21. 2. ob 18.30 uri Vpis: na izbranem tečaju Informacije tel.: 327-308 RADIO TRŽIČ Oddajamo od 10.30 do 15.30, na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter na SV 1584 KHz. Nedeljski gost ob 13.45 bo Zlatko Kavčič, predsed nik Gorenjske banke d.d. I. RADIO TRIGLAV JESENICE 8.00 - Napoved, Mirin vrtiljak 9.30 - Godba na pihala, horoskop, zgod be drugače - tokrat po domače -11.00 Radijski sejem, voščila -13.00 - Nedeljski klepet, voščila, dogodki in odmevi - 17.00 - Nedelj ski klepet, minute za ljubitelje resne glasbe - 19.00 - Prenos Radia Slovenija - 1. RADIO ŽIRI 9.00 - Napoved programa - radijski koledar EPP 10.00 Kmetijska oddaja - 11.00 - Novice in dogodki osmrtnice obvestila mali oglasi - 12.15 - EPP 12.30 Čestitke in pozdravi naših poslušalcev -13.30 -Nedeljsko popoldne Radia Žiri -vmes vreme - prometna varnost -kulturni kažipot - Loka v časopisju -glasbena lestvica 3x3- športni utrinki 14.30 - Lestvica 3 + 3 -15.30 - Odpoved programa KINO 21. februarja CENTER amer znan fant film ALIEN OSMI POTNIK 3 ob 17 in 19. uri, predprem amer rom. pust filma POSLEDNJI MOHIKANEC ob 21. uri STORŽIČ amer. thrill V ZADNJEM TRENUTKU ob 16. in 20 uri, amer trda erot ZAČETNICA V HIŠI LJUBEZNI ob 18 uri ŽELEZAR amer. ris LEPOTICA IN ZVER ob 17., 19 in 21. uri DUPLICA amer rom. pust film POSLEDNJI MOHIKANEC ob 18 uri, amer. trda erot NIKOLI NE SPI SAMA ob 20 uri TRŽIČ amer zgod spekt ODKRITJE KRIŠTOFA KOLUMBA ob 18 in 20 uri RADOVUICA amer znan fant film ALIEN OSMI POTNIK 3 ob 18 in 20. uri JODLGATOR STLIC A S'TI TUT NOTR PADU... ^a-.A ni cool ino jako srčkana zadeva, tale stavek v naslovu. A slučajno veste, kaj za en tip je tole izjavu in kje, v katerem ... dost', ne povem več. Kajti to je rezervni odgovor če slučajno ne boste vedeli nagradnega vprašanja. Kako ste? Čakate sneg? olab kaže. Če želite kupiti vstopnico za Basic Instinct recimo uro pred predstavo tudi slabo kaže. Namreč, karte za vse dnevne predstave so ponavadi razprodane v eni do dveh urah, pa m važno, za kateri kino gre. Ane, kaj reklama naredi s folka. Sicer pa zadevo je treba videti, je že tako. Drugače nisi IN ali NOTR'. Prav, gremo naprej. Zadnje vprašanje ni bilo preveč tezkcv vsaj po vaših številnih in seveda pravilnih odgovoorih sodeč. Hazardi so res pred nekaj leti rolali kup uspešnic, kot so recimo Kopalnico ima, Nena, Marie, ne piši pesmi več. Ni cvetja brez trnja, Vsak je sam... Mojca pravi, da je še res tako in da je zato pač treba delat na tem, da ne ostaneš sam (kdo bi vedel, eni tako drugi drugače). Vida pravi, kje so še tisti cajti, ko so še obstajali Hazardi (a je to mal nostalgije?). Martina pa le-Po priznava, da je naslove snela s kasete največjih uspehov banda Hazard (pametno, snađi se je reku en tip, pa si je z glisto čevelj zavezov). Hja, gremo mi malo žrebat. Ker smo danes sedemnajstega, je bil iz vaših dopisnic narejen en fleten po-kec, preštelo se je do sedemnajst in tu je dopisnica, ki jo je poslala Martina Pernuš iz Midle VVhite 20, 64205 Forcastle. Ja bravo, oglasi se po nagrado, najprej pa pride naš dopis, jasno. TOP 3 L Keep The Fight - Bon Jovi (a ima tale kaj veze z jogurtom) *> Čuki, krokodilčki... * Naš svet se pa vrti - Adi Smolar 4- Rimska cesta - Tomaž Pengov novosti Ja jih je kar nekaj. Tu je kup novih metal plošč, pa tudi ena odlična zadeva, k' še zdaleč ni metal in se ji reče The Best Of Talking Heads. Dobilo se je precej cedejk s starim rockom, pa kaset s punkom, pa tudi CD Zasavcev, k' ima naslov Iščem te. 'u so tri kasete Elvisa Preslevja, tu je kaseta s knjižco slovenskih ljudskih pesmi, ki jih poje Ljuba Jenče, tu je Duma "Rojstvo Idola" in seveda Riko z znamenitim LSD-jem... (Alenka a Je to to, k' se teb' dopade). Bt ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 83.: Bon Jovi je trenutno spet na sceni. To drži, kajne. Kaj pravite, kako je tipu ime? Za vse tiste, ki se ne razumete preveč na Bon Jovije pa take tiče... pa velja ponudba na začetku Jodlgatorja, *°rej lahko odgovorite na rezervno vprašanje. Dopisnice pošljite na Gorenjski Glas do srede, 24. februarja, za rubriko "Jondl-9ator". Nagrada seveda v stilu. Kar se tiče gripe, virusov pa po- GLASBA JE ŽIVLJENJE POLDE BIBIČ - OD BEDANCA DO PODPREDSEDNIKA DRŽAVNEGA SVETA IN V. D. RAVNATELJA "DRAME" Vsako soboto točno opoldne na radiu Triglav Jesenice (96,0 MHz) Za okroglo mizo našega glasbenega zasliševanja, bomo jutri povabili gospoda Poldeta Bibiča, gledališkega igralca, podpredsednika državnega sveta in v.d. ravnatelja Drame. Večina mladih se ga spominja kot Bedanca iz filma o Kekcu. Gospod Bibič pa pravi, da po duši ni ravno Bedanec, saj mu je kolegica Marija Benkova takrat dejala, da ni primeren za Bedanca, ker ima premehke in predobre oči, kar kaže na njegovo bolj "milo" naravo. Gospod Bibič tudi pravi, da mu je petje vedno delalo težave, da ne zahaja v diskoteke, če bi moral v državnem svetu povzdigniti svoj glas, bi ga povzdignil v najvišjem duru; zapel nam je koroško narodno Kje so tiste stezice, všeč so mu Zoran Predin, Vlado Kreslin, Jani Kovačič... Skratka, zanimivemu pogovoru z gospodom Poldetom Bibičem lahko prisluhnete v jutrišnji oddaji. Jutri je pustna sobota in nekaj pustnega vzdušja bomo pričarali tudi mi. Na vprašanje: "V kaj bi se najraje našemil," je Bojan Križaj odgovoril, da se njemu sploh ni treba našemiti. Kaj je s tem mislil, pa prepuščamo vaši fantaziji... Kdor želi avto zastonj, ima še vedno čas. Akcija AVTOIMPE-XA iz Ljubljane - SREČNA PETSTOTICA - še vedno traja. Prodanih je že čez 400 avtomobilov Škoda. Saj se še spomnite -ko bo vplačanih 500 avtomobilov Škoda, bomo izžrebali med vplačanci enega, ki bo dobil prav tak avto, kakršnega je vplačal, zastonj. Se slišimo! Simona HjO dobnih shitov: Simona priporoča Fortalgin C (zraven si morate sušit lase in odgovarjat na nagradno vprašanje), Vesna čajčke in Mentosano, jaz pa stavim na aspirin, ful vroč čaj in pod kov-ter, d' se prešvicate k' svinje na ražnju. Če ne verjamete, to je meni svetovala dohtarca. Eno pojasnilo za vse, dolga surla je, če se ti nos obes'. Vesna, hvala za želje po dobrem razledu. B. - sorv. Nataša, prejšnjič je tvoja dopisnica prišla prepozno v moje roke, zato tokrat ugotavljam tvoj horoskop in pravim dvojčka. Alenka, zadnjič si od Simona z radia Tržič prejela lepe pozdrave ti pa nič. Če vprašaš mene, imam surlo. Vida, kaseto Gold od Abbe seveda imamo, tisto drugo moram pa vprašat Aligatorja. Martina, za pusta se bom maskiral v Jodlgatorja imam namreč en nastop v Avstriji (cirkus pa to...). Sicer pa žu-rejte ga za pusta pa en velik, bob z marmelado vam želim. Čav. AVTOMOBILI V MRAZU PRISLUHNIMO TIŠINI IN... V trgovinah s kasetami ploščami in tovrstno avdiorobo so s® po dolgih treh letih končno spet pojavili novogoriški Avtomobili. Njihov come back pred nekaj meseci beležimo v obliki kasete in CD-ja, ki nosita pomenljiv naslov "Mraz". Sicer fantje |kupaj držijo že kakih 10 let, v tem času so le sax (zaradi zdrav- tvenih težav saksofonista), zmenjali s kitaro. Svoj čas pa so Pdi precej nastopali po bivši Jugi. Na kaseti "Mraz", ki je njihov četrti izdelek, tako najdemo 12 skladbic, na cedeju pa še *•? več. Album vsebuje predvsem njihove uspešnice iz zadnjih Jet in tako ni nekakšen The Best Of. Manjkajo recimo stare Sama (Zdaj ko si...)", "Luna" ali pa megakomad "Ljubezen ne stanuje tu"... Fantje pravijo, da so te pesmi izpustili namenoma, češ da so po treh letih hoteli svojim poslušalcem ponuditi 'tekaj novega in ne obujanja starih spominov. Mirko in Marko Vuksanovič ter Alan Jakin in Lucijan Koder-mac so v prvi vrsti odlični glasbeniki (v studiu naprimer snemajo v živo, brez kasnejših nasnemavanj), njihove pesmi pa v veli-ki meri bazirajo na besedilih, katerih avtor je večinoma Marko, Medtem ko glasbo piše njegov brat Mirko. Besedila so pravzaprav poezija, teme vsakdanje. Gre za pesimistično varianto Realizma. Nostaligija po mladosti, nekdanji ljubezni, ponavljajoča se vsakdanjost, razmišljanje o smrti... "...lipe nam mahajo, ''Pe nas kličejo, pod njimi bomo spali vsi." Tudi besede in pojmi, ki jih piše Marko so otožni, temni oblaki, hladne noči, dežele, praznina, globina. Ritmi so počasni, umirjajoči, besedilom pisani na... kožo recimo. In še nekaj, razveseljivo je, da je tudi na njihovih koncertih vokal izrazit in jasen, kar pri mnogih ben-dih ne velja, saj včasih niti ne veš, kaj se poje. Tako kot Avtomobile vidimo in slišimo povsod, oni so naprimer Miran Rudan Band, trenutno pri snemanju kasete pomagajo Tomažu Domicelju, Mirko sodeluje tudi na zadnji Predino-vi kaseti, tako pri njihovih projektih sodelujejo Predin, Rudan in še kdo. Za letos imajo v načrtu tudi posnetek njihovega koncerta v živo. "Mraz" Avtomobilov s Primorskega je vsekakor odlična zadeva, sicer pa pravi glasbeni sladokusci to že vedo. • Igor K. Podjetje za obnavljanje avtoplasćev Kidričeva 8, Škofja Loka W./064/63l-l81, fax/064/632-806 W cvetličarna lora Škofja Loka Titov trg 14 Tel.. 064/621-000 garam TRGOVINA S ŠPORTNO OPREMO IN TEHNIČNIM BLAGOM IGOR SADAR Blaževa 3, Šk. Loka tel. 064/633-956 NAGRADNI KUPON ZADETEK V PETEK Prihodnji petek, ko bo na koledarju pisalo 26. februar, bo na sporedu RADIA ZIRI nova, že četrta oddaja v zimsko-spomladanski seriji kviza ZADETEK V PETEK. Prejšnji petek, v tretji oddaji v PIZZERIJI PALERMO v Frankovem naselju 67 v Škofji Loki, je bilo imenitno; lastnica Palerma gospa Milena Kosmačin je poskrbela za lep program, tekmovalna ekipa pod vodstvom Toneta Oblaka za zvrhan koš pravilnih odgovorov, tehniki Radia Žiri in voditelj kviza Domen Ponikvar pa za neposredni radijski prenos V tekmovalni ekipi Pizzerije PALERMO so poleg Toneta Oblaka sodelovali še: Adi Kočar, Jože Kekec in Vili Lovšin, ki so skupaj prislužili nagrado v vrednosti 15.000,00 tolarjev - nobeno od zvito zavitih vprašanj zanje ni bilo pretežko. Nova tekmovalna ekipa za ZADETEK V PETEK čez teden dni mrzlično utrjuje znanje, bralkam in bralcem pa s sodelovanjem tokratnih pokroviteljev kviza zastavljamo dve nagradni vprašanji Izmed pravilnih odgovorov na vsako od vprašanj bosta prihodnji petek izžrebani po ena nagrada (prispeva jo firma, ki zastavlja vprašanje!) v vrednosti tisoč tolar jev. Pravilo: VSAK ODGOVOR NAPIŠITE NA SVOJO DOPISNICO, PRILEPITE NAGRADNI KUPON FIRME, KI ZASTAVLJA VPRAŠANJE; PRIPIŠITE NAŠ NASLOV IN NAJKASNEJE DO PRIHODNJEGA PETKA, 26. FEBRUARJA, POŠLJITE NA: RADIO ŽIRI, 64226 ŽIRI. 1. vprašanje: "KAJ JE POSEBNA PONUDBA TRGOVINE S ŠPORTNO OPREMO IN TEHNIČNIM BLAGOM GARANT IZ ŠKOFJE LOKE NJIHOVA PONUD BA JE EDINA TE VRSTE V ŠK. LOKI!" Vprašanje zastavlja Trgovina s športno opremo in tehničnim blagom GARANT, ki jo najdete v BLAŽEVI ULICI št. 3 - tam si oglejte odlično ponudbo, o kateri lahko povprašate tudi po telefonu 064/633-956 2. vprašanje: "KOLIKO RAZLIČNIH VRST ČOKOLADE IMAJO TRENUTNO V PRODA JI V TRGOVINI Z MEŠANIM BLAGOM KOSTANJ V ZMINCU? Trgovina z mešanim blagom KOSTANJ, ki zastavlja vprašanje, je v Zmincu št. 50 (kjer lahko preštejete vrste čokolade in spotoma ugotovite, da je po nudba v KOSTANJU izredno bogata in konkurenčna). Škofja Loka Mestni trg 20 Tel.:064/622-171 ZADETEK V PETEK 26. FEBRUARJA OD 17. URE DALJE: 4&> TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM ZMINEC 50 pri Škofji Loki tel.: 064/621-765 NAGRADNI KUPON PONEDELJEK, 22. februarja 1993 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 10.35 Tedenski izbor 10.35 Forum 10.50 TV mernik 11.05 Bajke na Slovenskem 11.30 Nedeljskih 60 12.30 Domači ansambli: Ansambel Preporod 13.00 Poročila 13.05 Rojstvo Evrope 14.05 Filmsko popoldne 14.05 Družina Adams, ameriška nanizanka 14.25 Pančo Barnes, ameriški film 16.50 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.15 Radovedni Taček: Krog 17.30 Pet prijateljev, angleška nanizanka 18.00 Regionalni program - Maribor 18.50 Besede, besede, besede, TV igrica 19.15 Risanka 19.22 TV nocoj 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.55 Šport 20.05 Sedma steza 20.30 Bobenček 21.30 Mednarodna obzorja: ZDA 22.20 TV Dnevnik, Vreme 22.43 Šport 22.53 TV jutri 22.55 Gospodarska oddaja 23.25 Brane Rončel izza odra 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.45 Tedenski izbor 9.55 Znanje za znanje, učite se z nami, ponovitev 10.10 Pust na Dravskem polju 10.35 Euroritem 10.50 Športni pregled 11.20 SP v nordijskih disciplinah; tek 10 km (m), prenos 13.00 Poročila 13.15 Televizijska konferenca-14.15 Večerni gost: Vida Jeraj -Hribar, ponovitev 15.20 Utrip, po novitev 15.35 Zrcalo tedna 15.40 SP v nordijskih disciplinah: Tek 10 km (m), posnetek 17.00 Dober dan, Koroška 17.30 Obzorja duha, ponovitev 18.00 V službi rocknrolla 18.50 TV avtomagazin 19.30 TV dnevnik, Vreme 19.55 Šport 20.05 Zelena ura 21.05 Teki Dervishi-Agim Sopi: Breskvin cvet ljubezni, drama TV Priština 22.00 P. Šmok - W. A. Mozart: Glasbena šola, praški komorni balet 22.30 TV jutri 22.35 Sova: Korak za korakom, ameriška nanizanka; China Beach, ameriška nanizanka; Hollywood se jih spominja, ameriška dokumentarna serija l. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.45 Pregled sporeda 7.50 TV Kole dar 8.00 Dobro jutro, Hrvaška/Poročila/Zgodbe iz Monticella 10.00 Poročila 10.05 TV Šola 11.30 Ali ste vedeli? 1145 Mala kinoteka 12.00 Točno opoldne/Poročila/Ko se svet vrti, ameriška nadaljevanka 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.45 Dokler se ne snideva spet, angleška nadaljevanka 15.45 The big blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo o Hrvaški 16.35 Malavizija: Dogodivščine Toma Sa wyerja in Huckleberrv Finna, otroška serija 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Besede, besede, besede 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Živeti z Rankom, portret Ranka Marinkovi-ča 20.55 Odrske luči, ameriški film 22.35 TV dnevnik 23.00 Slika na sli ko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Poročila 0.00 Sanje brez meja 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 16.15 TV koledar 16.25 Košarka -NBA: AH starš game, ponovitev 18.00 Peta skrivnost 18.40 SP v nordijskem smučanju: tek 10 km (m), posnetek 19.30 Dnevnik 20.05 Korak za korakom, ameriška humoristična nanizanka 20.35 Hitreje, višje, močneje, oddaja o športu 21.30 Zasebna vojna za Lucindo Smith, 1/4 del avstralske nadaljevanke 22.20 Vox 22.55 Divjaštvo in ameriški Indijanci 23.45 Horoskop KANALA 9.00 Ris, risanke 9.55 Ninja želve 10.20 Helena 10.50 Astrološka napoved 11.00 Drugačen svet, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.50 Dober nakup 12.00 A Shop 18.20 Poslovni dosje 19.00 Ninja želve, ameriška risana serija 19.25 A Shop 19.40 MCM 20.00 Risanka 20.15 Dnevno informativni program 20.30 Teden na borzi 20.40 Poslovni dosje, ameriška serija 21.10 Zaupamo v zlato, ameriški barvni film 22.40 Drugačen svet, ameriška nadaljevanka 23.30 Jazzbina 0.00 Dnevno informativni program 0.15 SLOVENIJA 1 CHINA BEACH 1/8 del ameriške nadaljevanke; igrajo: Dana Delanv in drugi; Kratek počitek bolniške sestre Coleen McMurphv na peščeni plaži China Beach zmoti hru-menje helikopterja, ki spet pripelje ranjene vojake Medtem ko se v bolnišnici bojujejo za njihova življenja, pristane v Vietnamu skupina deklet, ki so prišle pomagat ameriškim vojakom. Pozdravi jih Lila Garre-au, ki je odgovorna za dejavnosti v prostem času. Med dekleti sta plaha Cherrv in živahna Laurette. Prva, prostovoljka Rdečega križa, mora izpolniti poslanstvo: najti pogrešanega brata. Druga je prišla v Vietnam za teden dni zaradi petja, zabave in moških. CELOVEC Handl Bahnholstr. 20 Tel 9943-463-511566. PISARNIŠKA TEHNIKA TELEKOMUNIKACIJE VAŠA STROKOVNA TRGOVINA Z OSEBNIM SVETOVANJEM IN SERVISOM Poročila v angleščini: Deutsche VVelle 0.35 Astrološka napoved 0.45 A Shop 1.00 MCM 1.00 Video strani TV AVSTRIJA l 9.00 Dopoldanski program 9.05 Družinske vezi, ponovitev 9.30 Jour Fixe 10.30 High Spirits 12.05 Živalski raji 12.20 Šiling 13.00 Čas v sliki 13.10 Sporna vprašanja, ponovitev 13.35 Sinha Moča, brazilska teleno-vela 14.00 Big Valley 14.45 Evroturi-zem 15.00 Jaz in ti 15.05 Nils Hol-gersson, serija 15.30 Am, dam, des 15.50 Rebeka in sosedi, avstralska otroška serija 16.15 Strelovod 16.30 The real ghostbusters 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Libling Kreuzberg 19.20 Znanost 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 Športna arena 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Pogledi s strani 21.25 Hard-ball in Gomez, ameriški TV film 22.50 Veseli grešniki, ameriška komedija 0.25 Čas v sliki 0.30 Mike Hammer 1.15 Poročila/1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 11.25 SP v klasičnih disciplinah 1993 -tek 10 km (m), klasičen slog 16.50 1000 mojstrovin 17.00 Neverjetni polhi 17.30 Lipova ulica, serija 18.00 Družinske vezi 18.30 Srček, vodi Rudi Carrell 19.00 Zvezna de žela danes 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.15 Vaški zdravnik 21.00 Novo v kinu 21.05 Kuharski mojstri 21.15 Toni Strobl 22.00 Čas v sliki 22.30 Mojstrovine: Montv Pvthon's Fly-ing circus, humoristična serija 23.00 V ritmu bolera, francoski kratki film 23.10 Dragi taborniki 0.10 Stripper, ameriški dokumentarni film 1.40 Poročila/1000 mojstrovin 1. RADIO TRIGLAV JESENICE 8.00 - Napoved, telegraf, horoskop, obvestila - 9.30 - Novice, aktualno, naše stranke so stranke - 11.30 -Novice, šport, danes do 13-ih -13.30 - Predstavitev popoldanske ga programa - 14.15 - Obvestila, popoldanski telegraf, rezervirano za stranke - 15.30 - Dogodki in odmevi - 16.15 - Obvestila, novice, osrednja tema -18.00 - Voščila, novice - 18.45 - Dogodki jutri, prenos Radia Slovenija - i. radio zna 14.00 - Napoved programa - 14.10 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.40 - Tolar za knjigo 15.00 - Dogodki danes - jutri - 15.30 - Prenos dnevno-informativne oddaje Radia Slovenija -16.00 - Napoved programa - 16.10 - 19.00Otroško mladin ski program - 18.00 - Novice in obvestila - osmrtnice 19.00 - Odpoved programa - KINO 22. februarja CENTER amer. ris film LEPOTICA IN ZVER ob 16. uri, amer erot. krim. PRVINSKI NAGON ob 18. in 20 15 uri STORŽIČ in ŽELEZAR Danes zaprto! TRŽIČ prem. amer thrill. V ZADNJEM TRENUTKU ob 18 in 20 uri AVTO ŠOLA ing. HUMAR ORGANIZIRA TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV v kranjski gimnaziji začeteK tečaja PONEDELJEK, 22. februarja 1993, ob 18. uri VOZILI BOSTE NA SODOBNIH VOZILIH R 5, GOLF in motornem kolesu YAMAHA 311-035 Komunalna cona na Primskovem Mirka Vadnova 1 Vabimo vas na VESELO PUSTOVANJE v petek, 19. 2. 1993 od 20. ure dalje. Igra ansambel TRIO 3. Postregli vam bomo s pustnimi specialitetami. Konzumacija 1.000,-SIT. Informacije po tel. 217-474. gorenje servis NAKUP IZ PRAVE ROKE • NUDIMO VAM ŠIROK PRODAJNI ASORTIMENT IN MONTAŽO gospodinjskih aparatov, audio m video tehnike gorenje in UNIVERSUM. klima tizer/ev alarmnih naprav, originalnih rezervnih delov gorenje • UGODNI PLAČILNI POGOJI: popusti za gotovinsko plačilo, brezobrestno obročno odplačevanje, prodaja na zakup TEMPO na 2 leti • 24 mesečna garancija za balo tehniko In TV sprejemnike gorenj« • NAŠE IZDELKE POPRA VUAMO TUDI PRI VAS DOMA • AKCIJSKA PRODAJA TOPLOTNIH ČRPALK NAROČILA IN INFORMACIJE: servisna enota KRANJ, Trg Prešernove brigade 10. telefon 213-480 m 214-946 vsak dan od 7 do 16 ure, sobota od 8 do 12 ure ZLAT0TISK t>MX*) KRAMI, SKw<-j.skt Uy 7 0 0 4/817 484 KRA NIK PRODAJA IN SERVIS RAČUNALNIŠKE OPREME, tel.: (064) 631 - 634 škofja Loka V februarju ugodna prodaja tiskalniki FUJITSU In EPSON računalniki ALR, made in USA programi MTKR0S0FT WTND0WS telefaksi CANON GRADINd o.o. Šoštanj Florjan 168, Šoštanj Tel./Fax: 063/882-787 Cenjene stranke obveščamo, da nudimo PREMOG VELENJSKI LIGNIT - KOSI po izjemno ugodni ceni 7.500,- SIT/tona dostavljeno na Vaš dom. Plačilo možno na dva obroka. Naročila sprejemamo po telefonu 063/882-787. ZDRAVJE MIR SPROSTITEV Jim JmJmii POSEBNO UGODNA PONUDBA V FEBRUARJU IN MARCU 1993 POČITNICE V DOLINI MESECA 7 DNI SAMO 301 DEM 10 DNI SAMO 420 DEM CENA VKLJUČUJE: - 7 ALI 10 POLNIH PENZI0N0V V 1-2 SOBI V HOTELU VESNA - KOPANJE V TERMALNEM BAZENU - MERITEV KRVNEGA TLAKA IN TELESNE TEŽE - POGOVOR PRI ZDRAVNIKU - VSAK DAN (RAZEN NEDELJE) REKREACIJA POD STROKOVNIM VODSTVOM V BAZENU IN TELOVADNICI - KRAJŠI IZLETI V OKOLICO, ZABAVNE PRIREDITVE, ANIMACIJA - 1 ZDRAVILIŠKA STORITEV POPUSTI IN UGODNOSTI: - 10-DNEVNO BIVANJE - 11 DAN ZASTONJ - OTROCI DO 5 LET BREZPLAČNO BIVANJE - 50 % POPUSTA ZA OTROKE DO 12 LETA - 30 % POPUSTA ZA OTROKE DO 15. LETA DRUGI OTROK DO 12 LET 60 % POPUSTA, DO 15 LET 40 % POPUSTA UPOKOJENCI: 10 % POPUSTA INFORMACIJE TERME T0P0LŠICA, HOTEL VESNA, T0P0LŠICA 77 REZERVACIJE: TEL. 063/892-120/141/049, FAX: 063/892-212 KOMPAS Podjetje KOMPAS HOTEL BOHINJ Ribčev Laz 45, Bohinj Na podlagi 51. člena Statuta podjetja Kompas hotel Bohinj in sklepa delavskega sveta razpisuje prosta dela DIREKTORJA PODJETJA Kandidat mora izpolnjevati z zakonom predpisane pogoje in še naslednje zahteve: - najmanj višjo ali srednjo izobrazbo komercialne, gostinske ali ekonomske smeri - tri do pet let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih - da obvlada nemški ali angleški jezik Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati, ki so več let uspešno delali na področju gostinsko turistične dejavnostii. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 15 dni od razpisa na naslov: KOMPAS HOTEL BOHINJ, Ribčev Laz 45, 64265 Bohinjsko Jezero prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili najpozneje v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. NAGRADNA KRIŽANKA Tokrat smo veliko nagradno slikovno križanko pripravili v sodelovanju z Zavarovalno agencijo PANTA Ins., Kidričeva 47, Kranj (telefon: 064/217-087). V agenciji PANTA Ins. Vam ponujajo bogato paleto kakovostnih zavarovanj ZAVAROVALNICE MARIBOR d.d. - in s pomočjo črk na oštevilčenih poljih boste sestavili nagradno geslo, v katerem Zavarovalnica Maribor d.d. in Agencija Panta Ins. sporočata, zakaj je pomembno kvalitetno zavarovanje Vašega življenja in premoženja. Tudi nagrade so zavarovalno obarvane: 1. nagrada: zavarovanje po želji z zavarovalno premijo 10.000,00 SIT 2. nagrada: zavarovanje po želji z zavarovalno premijo 5.000,00 SIT 3. nagrada: zavarovanje po želji z zavarovalno premijo 1.000,00 SIT 4. - 10. nagrada: lepo knjižno darilo Rešitev križanke je nagradno geslo, napisano na kuponu (na spodnji strani križanke). Izpolnjen kupon nam pošljite na dopisnici najkasneje do četrtka, 25. februarja 1993, do 8. ure, ko bo javno žrebanje nagrad. Na dopisnici ne pozabite napisati Vašega naslova; rešitve pa (brez znamke!) lahko do srede, 24. februarja, oddate v turističnih pisarnah TD Cerklje in TD Škofja Loka, v naš nabiralnik v poslovni stavbe Moše Pijadeja 1 ali v malooglasni službi Gorenjskega glasa, Bleivveisova 16, Kranj. SESTAVI F KALAM GRŠKA Č»WA POSODA ZA CVETJE OKA ZA HŽENU REKA ŠPANSKO DESNI PRITOK NABtREK VRSTA SLIKARSKA S1CA STRAN NEBA DRŽAVA HA BL VZHODU " DENARNA ENOTA ERTIOPSKO JUSPOO RIŽEVO ŽGANJE PREČNE LEGE PRI kozolcu PARK. LOG KAMNIT STEBER voeuKi P»*AMt* PREPREKA ZAPORA VUACNA ZAREZA GL MESTO FUPINOV 45 JANEŽ NAPRAVA ZA PRENOS RANJENCEV 42 15 KEM EL IAR) RIM MIT PODZEMLJE 30 NEM PK NIHAM 18 44 NEVARNA PADAVINA STARA DRŽAVA VISOKO LEPOTNO DREVO 13 SVtC FIZIK NOSEL0VEC HOLFGANG POLOTOK V AZU MELOOUA NAfEV 17 TEKOČA VODA 20~ 25 KJPTOVSKI BOMHAŽ GOZDNO BOGASTVO LOUB MARCEL VRVICA. KI VEŽE LOK 39 PRIST 06 PRIPJATU VBELO-RUSIJ 35 THOMAS REGEN VRSTA W8E [Ri.PVSKI DNEVNIK ME m PRIIMEK ., PIANISTA INSKLA OATELJA GL MESTO HALUl ..PNUI ME REŽ IKAZANI 32 MESTO V BOSNI 24 KONEC MOLITVE ANTON NANUT POLOŽAJ PRI JOGI VENO TAUfER ŠTORKLJI PODOBEN pnč 34 ODISEJEVA DOMOVINA KAČA BOA DRUGO IME ZA KIT PRISTAN SIAMEN 46 POŽELENJE STRAST OBOROŽENA TATVINA LUDWIG ERHARD 37 3 IN 2 VOKAL ŽENSKO IME IJASNA) SMIUAN ROZMAN 16 POLITIČNI TEROR 10 ALOJZ REBULA PHiPAjNIK INKOV 27 SLKARSKO DELO 4/ NAJVIŠJE KARTE REKA NA Škotskem mesto v FRANCIH NEM AVT TOVARNA 1 1 KOSOVSKI PISATELJ INAT ANI IH> >►.' TOMAŽ 12 POMANJŠAN MODEL KOREOGHAI OTRIN TRAVAM POOOBNE OBREŽNE RASTLINE 26 PREKOP JAREK 40 REKA SKOZI LENINGRAD IME IGR SMARIf PESMI HVALNICE 41 EGIPČ SVETI 22 TROPSKA PAPIGA PETAR ZOftANIČ ČESK0 ft POJAV NA VODI STANE KAVČIČ PREVOZNO SREDSTVO 19 VZDEVEK SLOV SUK JOŽE HORVAT NOTRANJI DEL ROKE 33 STARA PLOSK MERA ŠPORTNI REKVIZIT RAFKO IRGOLIČ 36 JAN NERUDA GR MIT SODNIK 26 14 21 38 43 23 29 obSihna pripovedna PISEM 31 on i >, Ml '.HI "t NANAONA SMRT 12 ?4 ?5 37 26 3B~~1T9~ 27 TT W 40 zg 41 V :43 20 30 31 3? 9 m 44 33 45 10 22 34 46 11 1? mrl 47 Nadaljevanje z 12. strani Stalno so si prizadevali, da bi med člane in kandidate sprejeli čim več borcev. Število organiziranih se je zaradi številnih premestitev in novincev v posameznih enotah in po obdobjih precej spreminjalo, povprečno Pa je bila partijsko organizirana polovica moštva. Partija je s tem, ko je članom dodelila odgovornosti za posamezne sektorje življenja v enoti, prevzela nadzor nad enotami. Zanimiv poskus urejanja odnosov v partijskih vrstah je bila kritika in samokritika. Partijske kazni so bile razmeroma redke. Čeprav o komunizmu večina Članstva ni vedela kaj dosti, pa se je v enotah kovalo tako trdno kot trdo partijsko jedro. V letu 1943 so gorenjski partizani Prestopili mejo golega boja za obstoj. Gradili so mehanizem, v katerem so uveljavljali direktive, ki so jih dobivali iz CVETO ZAPLOTNIK osrednjih vojaških in partijskih vodstev. V štabih so se uveljavljali ljudje, ki so sprejeli nova pravila igre. Za leti 1943 in 1944 povprečno maja 1943 v partiji 28, 29 je bilo kandidatov, 14 pa skojevcev. Število partijsko organiziranih borcev v nekaterih odrednih bataljonih maja 1943: MATJAŽ JERAM Potopis: Člani Člani Odstotek Kandi- Organi- Vsi organizi- KP dati ZKM zirani borci ranih 9. 6. 43 VIII. bat. 16 11 24 51 88 58 % 17. 6. 43 VII. bat. 37 27 21 85 110 77 % 1. 1. 43 IV. bat. 29 14 24 67 150 45 % 2. 7. 43 IX. bat. 25 4 *25 54 180 30 % velja, da je bila polovica moštva članov Komunistične partije, Zveze komunistov mladine ali kandidatov za sprejem v Komunistično partijo. Se je pa število partijsko organiziranih v enotah zaradi stalnega pritoka novincev in zaradi številnih premestitev precej spreminjalo. V nekaterih enotah so bili v partijskih vrstah skoraj vsi borci, v II. oz. Stražišarjevem bataljonu maja 1943 pa prav vsi. Med 71 borci tega bataljona jih je bilo * Ob 25 skojevcih so imeli še 7 skojevskih kandidatov. (4, 11) Aprila 1944 je bilo v odredu 350 borcev, med njimi pa 95 partijcev, 31 kandidatov in 74 skojevcev, skupaj torej 200 organiziranih (ali 57 odstotkov). Julija 1944 je bilo v odredu 630 borcev. Organiziranih je bilo 312 (ali 49 odstotkov), in sicer 166 partijcev, 38 kandidatov ali 111 skojevcev. Avgusta 1944 je bilo od 755 borcev organiziranih 281 (ali 37 odstotkov). S kolesom po Škotski, skrivnostni deželi mavric, dud in whiskyja Primerjave med republiškim in občinskim (radovljiškim) parlamentom Občinski poslanci dobijo le malico v občinski (radovljiški) skupščini načelo nezdružljivosti funkcij, kakršnega so uveljavili na državni ravni, ne velja, vloge so pomešane in teoretično je možno, da poslanec sebi kot ministru izreče nezaupnico ali zastavi neprijetno delegatsko vprašanje. Radovljica, 16. februarja - Razlika je očitna - ni samo pred-vpJHno geslo demokratov, ampak je tudi dobra oznaka za Prifjierjavo med državnim in občinskimi parlamenti. Državni sgje že prilagodil družbenim spremembam in deluje po Hovih pravilih, ki jih je sprejel prvi ali drugi demokratično iz-ygjjgni parlament, medtem ko občinske skupščine, ki so Ilgkakšne spake delegatskega in večstrankarskega siste-H^še vedno delujejo po starem, s tremi zbori, in po pravi-jj^Od jih v glavnem določa stara zakonodaja, delno pa no-y^Kot kaže, bo tako vse dotlej, dokler republiški parla-JUgnt ne bo sprejel novega zakona o lokalni (samo)upravi. ^katerem bodo sedanje (pre)velike občine razpadle na ^££j]anjših; določil pa bo tudi oblike in načine odločanja. In ker se vse začne in konča pri denarju, poglejmo najprej, koliko zaslužijo poslanci. Komisija državnega zbora za volitve, 'menovanja in administrativne zadeve je sicer (s pooblastilom državnega zbora in pod pritiskom javnosti) sklenila znižati državnim poslancem osnove Plač za petino, vendar bo najslabše plačani poslanec brez funkeijskih dodatkov in dodatka za minulo delo še vedno Prejel 124.652 tolarjev plače na mesec, kar je, zaokroženo, ne-*aJ manj kot dva tisoč nemških ^ark. In koliko "zaslužijo" občinski poslanci? Ker imajo bistveno manjšo odgovornost za *iv'jenje državljanov Slovenije ln občine kot njihovi državni *°'cgi. imajo tudi bistveno ni-*Je "plače". Pravzaprav plač sP'oh nimajo! Vsi se s politiko u*varjajo ljubiteljsko. Kot nam Jc povedala sekretarka rado-v|Jiške občinske skupščine So-nJ» Slibar, občinski poslanci ne ohiJo niti sejnine, ampak le P°vračilo potnih stroško\ /a Prevoz z avtobusom, in ker so 2asedanja ponavadi precej dol P*» tudi malico - sendvič, sok n kavo. Le na decembrskem ^sedanju, ko so se bližali boži- n' in novoletni prazniki, je bi- 0 med sokom opaziti tudi ne-*aJ steklenic vina. Kaj pa pred >JUr"ki skupščinskih zborov? ^Poklicni člani predsedstva občinske skupščine, v katerem so tudi predsedniki in podpredsedniki zborov, dobijo po-ieg plačila stroškov prevoza z avtobusom tudi sejnino, ki je ob koncu minulega leta znašala 180 tolarjev ali približno tri marke na uro. Pa poglejmo še v Kranj! Delegati dobijo plačilo stroškov za avtobusni prevoz od doma do Kranja, v odmoru daljše seje tudi piškote in sok, poleg tega pa še malo dnevnico (do šest ur), ki znaša 1.083 tolarjev. Predsedniki skupščinskih zborov so malo na boljšem, saj poleg potnih stroškov, soka in piškotov "zaslužijo" še srednjo dnevnico, ki je okrog 1.400 tolarjev. Koje minister odgovoren sebi kot poslancu... Po 16. členu zakona o vladi Republike Slovenije predsedniki vlade in ministri ne morejo hkrati opravljati funkcij v državnih organih, sodiščih, organih lokalnih skupnosti in drugih javnih funkcij niti opravljati drugih dejavnosti, ki po za konu niso združljive s funkcijo (Mana vlade. To pomeni, da ministri ne morejo biti hkrati tudi poslanci in da se bodo štirje ministri in predsednik morali So izvoljeni v občinsko skupščino delegati, odborniki ali poslanci? Uradno naj bi bili še vedno delegati, o čemer priča tudi redna točka dnevnega zasedanja občinske skupščine z naslovom "Delegatska vprašanja in pobude ". Kaj pa neuradno ? Predvsem ljudje iz strank, ki so sestavljale nekdanji Demos, neradi slišijo, da so delegati (to jih preveč spominja na samoupravijanje, delegatski sistem, komunizem), zalo so raje poslanci ali odborniki. •m bih \/,M. ' "' ' Postanki I parlamentarnih zasedam'' Vprejinjt iv enodnevnega izostanka ob enodnevno plačo, za gr n P(l tudi ne bodo prejeli nadomestila potnih stroškov in re-■/ , Za prehrano \' občinskih skupščinah, kjer so poslani i le "UUkl* ^' i'"n"Kl /< razumljivo, da kaznovanja ni. V rado* Kuh j"" združenega dela sla vsa/ dva posloma, ki shi r s(l 'ft " 'h'h'gatsko bazo (zamenjala sta službo) m se ze neko/ m "ler'i'i etyujeta se/ < eprui hi hilo formalno trebil a izjiiuz pt(i ""'''i izpeljati nadomestnt volitve, pa v občini ravnajo bo "" in volu, t verjetno ne bodo izvedli vse dotlej, dokler '""/(i'"/; ^'" "''"'"grozni i elotnega skups, inskega odio fnoju r'"io f" tudi na io. da fih bo zakon <> lokalni ta '"'"/("/"" Prehitel in ■<■< posloviti od poslanskih mandatov. Kaj pa v občinah? V radovljiški, na primer, ni z nobenim predpisom določeno, da član občinske vlade ne bi smel sedeti v poslanski klopi. Jože Cvetek je bil kot občinski minister za turizem nekaj časa celo predsednik zbora krajevnih skupnosti, vendar je s te funkcije odstopil in je zdaj "samo" ■ še poslanec. Miroslav Pengal je član izvršnega sveta, odgovoren za obrt in podjetništvo, in hkrati tudi poslanec zbora združenega dela, Andrej Ogrin pa občinski minister za kmetijstvo in poslanec družbenopolitičnega zbora. Ker načelo nezdružljivosti tovrstnih funkcij na občinski ravni ni uveljavljeno, prihaja do situacij, ko se mora poslanec izjasniti o (svojem) predlogu, ki ga je pripravil kot minister, ali ko poslanec zastavi sebi kot ministru delegatsko vprašanje... In ko smo že pri občinski vladi, še tole: v času, koje bil predsednik izvršnega sveta mag. Pavel 7,erov-nik, so nekateri v občini zahtevali spoštovanje (zveznega) zakona o javni upravi, po katerem v vladi niso smeli biti direktorji. Iz. vlade sta tedaj - hočeš nočeš - morala oditi Stanko Slivnik in Zlatko Kavčič, ki sta (kot direktorja) veljala tudi za zelo sposobna občinska ministra. Kot zagotavljajo pravniki, /ve/iii zakon vsaj v nekaterih delih velja tudi zdaj, vendar pa se \ občinah na "direktorstvo" ne ozirajo več. V radovljiški občim so se socialisti v delegatski pobudi vprašali, ali je direktorica javnega podjetja Bernarda Pod I i pni k lahko tudi članica izvršnega sveta. To so se vprašali predvsem zato, ker je ustanovitelj podjetja občinska skupščina, ki pa je nekatera pooblastila prenesla na izvršni svet. Kot so nam zagotovili na občini, predpisi ne določajo, da bi bili funkciji nezdružljivi; dalo pa bi se razprav I jati 0 vsebinskih vprašanjih. Vreme se je proti večeru vidno pokvarilo, stemnilo se je že uro prej kot običajno. Ker sem bil precej moker in ker je bil tudi šotor še moker od prejšnje noči, sem se ustavil na bližnji farmi. Prijazno so me sprejeli pod domačo streho. Ob skodelici toplega čaja mi je gospodar Macmillan pripovedoval, da je delo na zemlji tu v škotskem višavju kar trdo, čeprav je zemlja precej rodovitna in kmetijska mehanizacija precej visoko razvita. V zadnjem času se soočajo s problemom 15 odstotkov hektarskega presežka v pridelavi pšenice, zato jih vlada plačuje, da na teh tleh ne pridelujejo nič. Narobe svet, plačajo te, da nič ne delaš. Da je kmetijska mehanizacija res sodobna, priča podatek, da so v traktorje začeli vgrajevati računalnike, zato da glede na kakovost zemlje optimalno avtomatsko uravnavajo in regulirajo globino brazd in hitrost oranja. Sem se pa na farmi naučil še nečesa, da razumeti različne škotske dialekte sploh ni enostavno. Če razumeš Angleža, še ni rečeno, da boš razumel tudi Škota. Njihova posebnost je njihov, jaz sem ga poimenoval kar pojoči "aj, aj, aj" sindrom (po naše bi "aj" omenilo "ja"). Ko te sogovornik posluša, zraven pojoče pritrjuje z "aj" in ko se teh "ajev" kar nekaj nabere, je stvar sila zabavna. Še danes je na SZ Škotske in na nekaterih otokih v rabi tudi stara keltska govorica, imenovana "Galek". Posebne vrste užitek povezan s kančkom skrivnostnega pričakovanja, je bila vožnja ob 40 km dolgem in ok. 200 m globokem jezeru LOCH NESS, v katerem baje domuje prazgodovinska pošast Nessie, ki so jo bojda prvič videli že v 6. stoletju. Od leta 1933, ko je bila vzdolž jezera zgrajena nova cesta, ob kateri so tudi tokrat po-► stavali fotografi in kamermani, pa je Nessie videlo že okoli Nepopisna gneča v šotoru - brez sponzorjev je včasih težko. 3000 ljudi. Meni to ni bilo usojeno, pravzaprav sem Nessie videl, vendar le na platnu prav pošasti namenjenega kinematografa. Pošast je bila videti res pošastna, majhna glava, dolg vrat, zajeten grbast trup, štiri velike plavuti in dolg zaobljen rep. Zvečer sem ob koncu jezera postavil šotor, ozračje je bilo idealno napeto, moje oči so bile v položaju "autofokus", vendar razen temačne rjavkaste vode, ki je enakomerno pluska-la po skalah, ribiča, ki je zaman namakal svoj trnek in številnih prividov, nisem videl nič omembe vrednega. Torej trditev, da kadar si nekaj močno želiš, pride samo od sebe, le ni stoodstotna. Sicer pa je življenje dolga zgodba. Dolga pa je bila tudi pot, da sem prišel na sled zvokov iz ŠKOTSKIH DUD, tradicionalnih piščalim na meh, ki so že od nekdaj uravnavale gibe delavcev na polju. Na glasbo dud so plesali, se veselili in tudi odhajali v boj. Znano je, da so britanski vojaki še v drugi svetovni vojni, v bitki pri El Ala-meinu, napadli ob glasovih dud. Dudarji so bili od nekdaj spoštovani, in so za svojo Ko pred seboj zagledaš pravi škotski žejen. pub, v trenutku postaneš umetnost prejemali dobro plačilo. Seveda k igranju na dude sodi tudi tradicionalna nošnja, pri .čemer moški običajno nosijo pisane kikle, tako imenovane KILTE. Kilte se nosi tudi ob drugih priložnostih, zlasti ob raznih svečanih trenutkih in pa tradicionalnih plesih. Če jih radovedno vprašaš, kaj nosijo spodaj, je odgovor kratek in jedrnat "SCOTTISH FUTURE". Pot od Invernessa, glavnega mesta pokrajine Highlands, do Aberdeena, glavnega mesta pokrajine Grampian, me je vodila skozi žitorodno pokrajino, kjer proizvajajo svetovno priznani ŠKOTSKI WHISKY. Škotska premore kar 110 v obliki pagod zgrajenih destilarn za proizvodnjo "malt whiskyja", ki je uradna pijača škotskih "Hig-hlanderjev". Vrata večine teh destilarn so vse leto na stežaj odprta obiskovalcem. Seveda se tudi jaz nisem mogel upreti skušnjavi, ko sem videl odrešujoči napis "NVelcome to over 100 years old Distillerv of GLENFIDDICH Pure Malt Scotch Whisky". Noč v šotoru sem prebil kar na pragu desti-larne. Zbudil me je hrup Francozov, ki so se že nestrpno prestopali pred vrati destilarne. In glej vrata so se odprla. Prijazne vodičke so nas popeljale v skrivnostni svet vvhiskvja. Kljub temu da so nam strogo prepovedale fotografiranje, smo fotografirali kar po dolgem in počez. Kako nastane ta žlahtna pijača? Osnovni surovini, ječmenov slad iz bližnjih polj in stu-denčnico iz bližnjih hribov, namočijo v velike kalupe in po dveh dneh nastane oslajena tekočina. To tekočino v ogromnih sodovih po 100.000 litrov ohladijo in ji dodajo kvas. Začne se proces fermentacije. Po okusu in vsebnosti alkohola (6 odstotkov) nastane piru podobna tekočina. V bakrenih kotlih sledi dvojni proces destilacije in nastane močno opojna pijača (60 odstotkov alkohola), ki jo nato uskladiščijo v hrastove sode. Pred ustekleničenjem vvhiskvja z dodajanjem studen-čnice zmanjšajo vsebnost alkohola na končnih 43 odstotkov (za prodajo doma na 40 odstotkov). Zadnja faza "proizvodnje" pa je seveda kot običajno degustacija, ali bolje rečeno so degustacije. Ja, ja bo že držala trditev, da se zemlja vrti in mi z njo. Na kolesu nisem kaj dosti kompliciral, preprosto sem vključil "avtopilota" in stvar je stekla kot le Glenfiddich lahko steče po grlu. Preden sem prišel domov, pa sem se že pošteno streznil, čeprav nasmešek kar ni hotel iti z ust, vendar to je bil bolj nasmešek sreče in spomina na doživetja po prelepi Škotski. KOMENTAR. ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR NEP Pred volitvami gor, po volitvah dol Kaj se ta čas dogaja v Rusiji? Nadaljuje in zaostruje se merjenje moči med novimi hotenji in starimi težnjami. Prva pooseblja predsednik države Boris Jelcin, druge pa Ruslan I. Hasbulatov, predsednik parlamenta. Trenutno gre za vprašanje referenduma o novi ustavi oz. za to, koliko oblasti bi po njej pripadlo enemu in drugemu. O tem poročajo vsak dan. Mi pa si oglejmo še zgodovinsko ozadje ter možnosti enega in drugega. V tej nameri nam pomore ruski akademik Aron Gurjevič, svetovno priznani medievalist, strokovnjak za srednji vek. Tokrat navajamo njegovo videnje tistega, kar se je v Rusiji dogajalo v novem veku. po letu 1861. ko je bilo odpravljeno tlačan-stvo. "Vse dotlej ni bilo nikakršne etike dela; delali so pod udarci biča, kmetje niso imeli nikakršnega zanimanja na storilnost, podjetniško gospodarstvo so opazovali s sovraštvom, kradli in kvarili so vse, kar so mogli Lenin je doumel, da Rusija brez določene gospodarske svobode nikoli ne bo napredovala in v letih NEP se je v deželi začelo počasi oblikovati novo duhovno razpoloženje. Potem je s Stalinom prišlo do ko-lektivizacije podeželja: dejansko je šlo za obnavljanje tlačanstva in negativnega odnosa do dela. Ko se danes pojavljajo zahteve po zasebni lastnini in svobodnem podjetništvu, se te zahteve soočajo z nasprotovanjem, ki ima korenine v minulih stoletjih. Vsem nam so vcepili odnos, ki je diametralno nasproten: zasebna lastnina je zlo, državna lastnina je dobra, bogataš je negativna osebnost, obogatel je tako, da je kradel. Za velik del našega ljudstva je predstava, da je nekdo nakopičil kapi- Miha Naglic tal z delom, nekaj nepojmljivega... " (La Repubblica - Delo. 6. februarja 1993.) Besede A. Gurjeviča navajamo zato, ker razlagajo, zakaj so v Rusiji individualnost, zasebna pobuda in demokracija še vedno podrejene kolektivizmu, diktatu države in monarhiji (vladi enega). Sovjetski sistem je bil v tem oziru dosledno nadaljevanje carske tradicije. Prva leta po oktobrski revoluciji so minila v znamenju "vojnega komunizma", ki je kmalu pripeljal do gospodarskega zloma in splošne lakote. Nakar je Lenin izjavil, da takojšen prehod v "čiste socialistične forme" presega "naše" moči. In uvedel NEP (Novaja ekonomiče-skaja politika, 1921-28). ki je bila v svojem bistvu začasna dopustitev kapitalizma. Tako so lahko (namesto rekvizicije) kmetje davke plačevali v pridelkih in svobodno trgovali s presežki le-teh. Država je dopuščala in celo spodbujala drobno gospodarstvo in trgovino, v državnih podjetjih pa je uvedla gospodarski račun. Hkrati z vsem tem se je seveda razvijala tudi vsakovrstna špe- kulacija. In ko so si "kulaki" in drugi gospodarski "subjekti" nekoliko opomogli, jim je Stalin 1828 zavil vrat, jim vse pobral in nadaljeval s kolektivističnimi petletkami... To, kar se v Rusiji dogaja zdaj, je svojevrstna repriza NEP. Tokrat gre za načelno in trajnejšo usmeritev, s katero pa se ne morejo sprijazniti niti ruski nacionalisti niti bivši komunisti. Oboji neprikrito težijo k restavraciji "negativnega odnosa do dela " in k ponovni vzpostavitvi države kot edinega kapitalista. Prizadevanja za gospodarsko prenovo Rusije imajo tudi svojo zunanjepolitično razsežnost. Zaposlena sama s seboj se ta velikanska država zdi nenavadno krotka. Da pa je to le videz, ki vara, potrjujejo tudi želje ameriškega predsednika, da se Rusija bolj dejavno vključi v reševanje krize na Balkanu. Clintonu so njegovi svetovalci gotovo pričarali, kaj bi se zgodilo, če bi se na oblast vrnila koalicija nacionalistov in komunistov in sedanjo zazrtost vase preobrnila v staro rusko "skrb" za druge, posebno za sosede. Za začetek bi. denimo, poskrbela, da bi bili "vsi Rusi spet v eni državi". Sledila bi dejavna skrb za bratske slovanske narode. In tako naprej. Dokler temu ni tako, pa lahko Rusija deluje preventivno, navznoter in navzven. Zahod, ki jo ima ta čas za zaveznico, želi, da tako tudi ostane. Ker je bilo v Rusiji prevladujoče notranje dogajanje vedno poosebljeno v šefu države, bi bila morebitna zamenjava na vrhu nadvse zgovorna: Jelcinov padec bi pomenil tudi konec novega (NEP) in in obnovo starega. Preprosto, toda resnično! Razpadi in združevanja Izredni kongres Slovenske nacionalne stranke in izstop Rudija Šeliga iz Demokratske stranke sta nedvomno dva najpomembnejša dogodka, ki sta se v zadnjih dneh zgodila na področju slovenske notranje politike. Gre namreč za to, da sta začeli razpadati stranki, ki sta se na zadnjih volitvah izkazali s popolnoma različnimi rezultati. Slovenska nacionalna stranka je tako rekoč čez noč vstopila v slovenski parlament in v njem postala celo ena najvplivnejših političnih sil Se posebej je svojo težo dobila z glasovanjem za Drnovškovo mandatarstvo, s čimer je pomagala rešiti Slovenijo pred politično krizo. Na drugi strani je Demokratska stranka, sicer naslednica SDZ, ena najstarejših strank na našem političnem prizorišču, ki se ob dolgem stažu lahko pohvali tudi s številnimi konkretnimi rezultati na področju vzpostavljanja slovenske države. Demokrati so še do nedavnega zavzemali ključne pozicije v slovenski vladi, pa tudi v mnogih drugih političnih organih. Potem pa je njihova stranka klavrno propadla na zadnjih volitvah, saj je dobila precej manj glasov, kol so pričakovali. Očitno gre pri razpadanju demokratov in nacionalistov za dva različna motiva. Prvi so se začeli rušiti zaradi tega, ker njihov konkretni položaj nikakor ni v skladu s predvolilnimi ambicijami. Izstop Rudija Šeliga je seveda hud udarec za stranko, vendar je treba njegovo medijsko odzivnost pripisati predvsem dejstvu, da gre za eno najbolj vidnih strankinih osebnosti. Toda v tem trenutku bi bilo precej bolj zanimivo videti, koliko so po volitvah demokrati izgubili terenskega članstva. Na to naj- Marko Jenšterle glasnejšo stranko je namreč stavila vrsta političnih in gospodarskih karieristov. ki so pač sledili medijski propagandi, nato pa se znašli v zelo neprijetni situaciji. Nekaj reakcij je bilo že zaslediti po javnih občilih, ko so se občinski demokrati pritoževali nad tem. da so v parlament prišli le člani najožjega vodstva, še več pa je najbrž tistih, ki bodo skušali čimprej pozabiti, da so nekoč pripadali tej elitni stranki in se bodo pregrupirali drugam, najverjetneje k LDS. Vsaka zmagovita struja (pa naj so to komunisti v nekdanjem režimu ali pokojni Demos v novem) nase vedno potegne te, za politiko sicer sila uporabne ljudi. Slovenska nacionalna stranka pa je za razliko od demokratov začela razpadati zato, ker je v parlamentu dobila več. kol so njeni člani pričakovali. Nacionalizem se je na Slovenskem že tako alt tako močno razširil v primerjavi z rezultati predhodnih volitev, potem pa je Jelinčiču po magal še znameniti dllondtov sistem Število volilnih glasov m poslancev v parlamentu neposredno vplivata tudi na višino sredstev, kijih posamezna stran- ka dobi za svoje delovanje. Denar, ki se je začel obračati pri SNS, je njenim poslancem hitro obrnil glavo, še posebej pa. koso končno spoznali, da je v finančnem poslovanju največji spret-než ravno njihov predsednik. Če k temu dodamo še zakulisne politične interese Jelinčičevih večnih nasprotnikov, je bil razcep SNS več kot logičen zlo. Jelinčič sicer pravi, da so iz njegove stranke odšli "nosilci šankovske politike" in "desnih ekstremisti-čnih teženj", vendar so vzrok spopada dveh struj verjetno precej globlji. Ne nazadnje ni neza-nenuirljivo dejstvo, da nekateri v ozadju spora vidijo podobo ministra Janše, saj naj bi se struja, ki nasprotnic Jelinčiču pri pripravljanju dokumentov navdihovala kar pri Socialdemokratski stranki Slovenije. Kakorkoli že. po vstopu v parlament nekateri nacionalisti niso več potrebovali medijsko izjemno močne Jelinčičeve podobe, ki je zdaj s procesi zanje že začela dobivati tudi temne odtenke. Problem, s katerim so m soočili, je v tem, da je /tnngo Jelinčič premeteno poskrbel za to, da ima vajeti stranke v absolutni oblasti, na vsak način pa ima od upornikov več političnih izkušenj, čeprav mu to v danih razmerah veliko ne pomaga. Ce ob razpadanju SNS in demokratov, ter s tem pregrupiranju njihovega članstva, vidimo se rui/rum/so ule/o Slovenke ljudske stranke po združevanju slovenske desnice (tudi z zunaj-parlamentarnimi strankami), je očitno, da se na slovenskem poli Učnem prostoru vse bol/ oblikujeta dva močna bloka. Konec koncev so bili tudi pred drugo svetovno vojno v politiki najmo-Čnejši liberalci in klerikalci. Plače so nedvomno najbolj občutljiva stvar, toliko bolj, ker s kolektivnimi pogodbami še ni vzpostavljen red, kakršnega poznajo v urejenih družbah. Pri nas so zato pogajanja o plačah še vedno bolj podobna prerivanju, kakšne startne pozicije si bo kdo ustvaril, kot razumnemu povečanju plač, kadar rezultati to dovoljujejo oziroma zmanjšanju, kadar denarja ni dovolj. Tudi najnovejša zgodba o plačah, ki je že v polnem zamahu, in bi ji nekateri radi pripeli kar nalepko socialnega pakta, ima grenak okus po pripravljanju starta za dolge, zamrznjene mesece. Vsekakor je seveda moč razumeti, da je potrebno naraščanje plač ustaviti, saj o tem resni ekonomisti govorijo že od jeseni, zdaj pa to dovolj zgovorno povedo tudi podatki o naraščanju plač od oktobra naprej. Že septembra lani so bile stvarno za 6 odstotkov višje kot pred natanko letom dni. oktobra 11 odstotkov višje, novembra 20,6 odstotka višje in decembra 33.2 odstotka višje in januarja letos za 34 odstotkov. Kako pomemben je materialni vpliv naraščanja plač. pove ocena, da bi 16-odstotni realni padec plač v naslednjih petih mesecih na letni ravni v gospodarstvu prinesel 1,4 milijarde mark prihranka. Plače je torej nekako potrebno ustaviti, če ne bo šlo z dogovorom, bo udaril zakon, če ne bo zakona, se bodo plače znižale v zapleteni igri ekonomski dejavnikov. Tega denarja namreč ni, predvolilni golaž smo pojedli in račun zanj bo treba plačati. Kako drugi ekonomski dejavniki vplivajo na plače, se najbolje vidi na Ljubelju, kjer se spet vijejo kolone, ljudje pridno preračunavajo, kaj se splača kupiti čez mejo. kjer si trgovci spet mane/o roke. Tečaj tolarja, ki po ocenah gospodarstvenikov zamuja že za deset odstotkov, navidezno povečuje plače, saj jih pri nas radi prikazujemo v markah in povprečje ni več 6(X) mark, temveč se približuje 700 markam. V žepu pa imamo več seveda le v primeru, če se odpravimo po cenejše stvari čez mejo. če je torej ustavitev oziroma zamrznitev plač razumljiva, pri čemer bo seveda dogovor veliko blažja stvar kot zakon, ki udari najbolj počez, pa si malokdo upa te dni prepričevati ljudi, naj za pet mesecev pas zategnejo še za eno luknjo. Celo sindikati bolj ali manj molče in zdi se. da ne upajo dražiti ljudi. Težko jih je namreč prepričevati po tem, ko so si udobno postlali poslanci, tudi svetniki, o čemer smo podatke vsaj dobili. Manj vemo o tem. koliko zaslužijo naši mana-gerji, saj le občasno pripolzi v javnost kakšen podatek, običajno v obliki afere, ko je zagnani manager prekoračil vse razumne meje. Sindikalisti so te dni plasirali zanimiv podatek, da povprečne plače v gospodarstvu res znašajo 600 mark, toda če ne upoštevamo managerskih, bančnih m zavarovalniških plac se usu/e na 350 mark delavskega povprečja. Verjetno imajo prav, verjetno je res tudi to. kar se že susl/,1. koko so si pred zamrznit-\i/o lepo postlali številni mana-gerji in da so se jim poslanci samo prilagodili. *W belite kaj sporoct B Goren|kam in Gorenjcem ■ Izberite M •NAJUČINKOVITEJŠI ■ način OBJAVO M v Goreniskem glasu ^7 fax 215 366 Marija Volčjak Težko je torej deliti moralne nauke, da so plače previsoke, da je potreben socialni pakt za izhod iz hude gospodarske krize, če to ne velja za vse. Dovolj ja- sen je bil zadnjič dr. Bajt. ko je dejal, da so v Ameriki v času energetske krize varčevali tako, da je predsednik v Beli hiši najprej zavrtel termostat na 18 stopinj in se kazal v puloverjih. Sicer pa tudi novi ameriški predsednik Clinton zdaj ravna tako. odpravil se je celo med gradbene delavce na gradbišče, da bi ljudem povedal, kako je potrebno stisniti pas za izhod iz recesije in zakaj so mejo postavili na 100 tisoč dolarjev. Pri nas bi politika, ki bi napravil kaj takega, verjetno opljuvali, da se obnaša socrealistično. fax 215 366 W JELOVICA Družbeno podjetje Jelovica, lesna industrija Škofja Loka, Kidričeva 58 vabi k sodelovanju za delo na ZUNANJETRGOVINSKEM PODROČJU DIPLOMIRANEGA EKONOMISTA zaželeno aktivno znanje nemškega jezika Novemu sodelavcu nudimo možnost dodatnega izobraževanja in stimulativnega nagrajevanja. Ponudbe pričakujemo v 8 dneh na naslov JELOVICA Ll, Škofja Loka, Kidričeva 58, kadrovska služba. Gorenjska Danka d. d., Kranj "Kdor zna z denarjem, ne nosi debele denarnice,.." Plačilno kreditna kartica ACTIVA tudi na Gorenjskem PLAČEVANJE JE PREPROSTO Na vseh prodajnih mestih, označenih z nalepko ACTIVA, je dovolj, da prodajalcu predložite plačilno kartico ACTIVA in s podpisom overite račun. Ostale formalnosti glede plačila opravita prodajno mesto in LB-Gorenjska banka dd,Kranj. PRODAJNIH MEST JE VSAK DAN VEČ Irc/uitno je v Sloveniji preko 25(H)prodajnih mest, označenih z nalepko ACTIVA, od tega 2 15.000,00SIT, V blagovnicah J tehničnim blagom največ do 30.000,00 S TI in v trgovinah s potrošniškimi dobrinami trajnega značaja največ do Ul 0O0.00 Sit. Najnižji znesek pri poslovanju z ACIIVO je 1.000,00 Sil. OMOGOČENO VAM JE KOROŠČENJE LIMITA Al Tli A l um omogočil dodatno povečanje dovtdjenega negatntiega stanja (limita) na tekočem računu, /.a dobo veljavnosti ACTIVE si lahko zagotovite najvišjo možni > prekoračitev sredstev KAKO POSTATI IMETNIK ACTIVE /tihtcviijte pristopno i.juvo m jo i.'/>olnjeno oddajte v Vaši poslomi enoti /© ljubljanska banka Petek, 19. februarja 1993 Višji davki na dediščine in darila Kranj, 18. februarja - Bistvena novost spremenjenega zakona o davkih občanov je, da morajo davek plačati tudi obdarjeni prvega dednega razreda, če podarjeno odkupljeno družbeno stanovanje ali hišo prodajo prej kot v treh letih. S tem so stopili na prste prekupčevalcem. Sicer pa so letos davki na dediščine, darila, premoženje in dobitke od iger na srečo višji 3,57-krat. Spremembe zakona so bile objavljene v letošnji osmi številki Uradnega lista in tako napravile konec podarjanju odkupljenih družbenih stanovanj brez plačila davka. Mnogi so namreč poceni odkupljena družbena stanovanja prodajali po tržni ceni tako, da so "izumili" darovanje dedičem prvega razreda (zakonec, otroci). Poslej to lahko napravijo brez plačila davka šele po treh letih, če ga prodajo prej, pa mora dedič prvega razreda plačati davek, kakršen sicer velja za dediče drugega razreda. Objavljeni so bili tudi revalorizirani zneski za odmero davkov °a dediščine in darila za drugi in tretji dedni razred ter ostale, na Premoženje stavb, počitniških hišic in poslovnih prostorov ter iger na srečo. Poslej namreč sledijo inflacijo in tako so letošnji zneski 3,57-krat višji. S spremembo zakona so uveljavili v vsej Sloveniji enotno, povprečno obdavčitev, kar pomeni, da davčnih stopenj in morebitnih olajšav ne predpisujejo več občine in so torej ti davki po vsej Sloveniji enaki. V veljavi ostaja določilo, da fizične osebe davek na posest plačajo le, če je skupna površina večja od 160 kvadratnih metrov, lastniki novih so prvih deset let oproščeni davka, prav tako v primeru, če z obnovo več kot za polovico povečajo vrednost stavbe. Olajšavo lahko uveljavlja tudi tisti, ki z več kot tremi družinskimi člani živi v lastni hiši ali stanovanju ali če svoje premoženje uporablja za opravljanje gospodarske ali poklicne dejavnosti. V tem Primeru pa plačuje davek od dajanja prostorov v najem, zanimivo pa je določilo, da so davčne stopnje za polovico večje, če last-n'k teh prostorov ne uporablja zase, niti jih ne daje v najem, kar naJ bi zagotovilo smotrno uporabo poslovnih prostorov. S spremembo zakona pri dobitkih z igrami na srečo neobdavčenih 12.841 tolarjev, nad to mejo pa je davek še naprej 15-odsto-ten. • M. V. POSREDNIKI JWU 064/217-271J int 294 *m 212*422 /O ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj Ko želite svojemu kapitalu dati drugačno obliko Cenejša zbornica Kranj, 18. februarja - Gospodarska zbornica Slovenije je v zadnjih j*tih bistveno zmanjšala zaposlenost, tudi sicer je veliko cenejša *°t včasih. čil 1*nuarJa 'etos Je m'° v Gospodarski zbornici Slovenije na planem seznamu 258 ljudi, v kar je vključenih tudi 23 področnih Oruženj, 13 območnih zbornic in informativni center. Pred tremi etl jih je bilo v zbornici zaposlenih 420 ljudi, torej so zaposle-°st krepko zmanjšali. Za primerjavo je treba povedati, da ima v 'Il^rat ve^P Avstriji njihova zbornica samo v tujini 720 ljudi. Tudi sicer je zbornica postala cenejša, saj je denimo leta 1990 gospodarstvo stala 26 milijonov mark, zvezna zbornica pa dodat-milijonov mark, skupaj torej 38 milijonov mark. Lani pa je ovenska gospodarska zbornica gospodarstvo stala 15 milijonov ark. Podatke je natresel predsednik zbornice Dagmar Suster, ot odgovor na kritiko, da je zbornična članarina visoka. • M. Najbolj se je podražila elektrika Kranj, februarja (STA) - Zavod za statistiko je sporočil, da Januarja letos glede na lanski december industrijski izdelki po-elt • /a ^ Odstotka. K temu je najbolj prispevala podražitev Mnke (za 114 odstotkov), vzrok tako visoke rasti pa je poleg Uv "ik*',Ve e'ektričtie energije še prehod na zimsko tarifo in euba končne energije za uporabnike na visoki napetosti. la so se POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK 19. STRAN ♦ GORENJSKI GLAS POROČILO Z BORZE Tudi v tem tednu ni bilo na borzi čutiti kakšnih večjih pretresov. Značilnost torkove avkcije je bil padec tečaja dosedaj najbolj stabilne obveznice RSL 1 za 1,2 odstotka, na 114,8, na četrtkovi avkciji pa je padel še za 1,8 odstotka, na 112,3. Razlog za to je iskati v povečanju provizije za odkup obveznice RSL 1 na okencih Ljubljanske banke. Tečaj obveznice RSL 2 se je zaradi državne intervencije obdržal okoli 89. Tudi tečaj obveznice občine Laško že od sredine januarja počasi, toda vztrajno pada. Od 20. januarja, ko je imel največjo vrednost letos, 83,0, se je zmanjšal za 13,3 odstotka, na 72,0. Tečaji ostalih obveznic pa so trenutno precej stabilni. Rekorder po donosu do dospetja je med obveznicami Metalna, saj je le-ta pri tečaju 82,1 75,5 odstotka na leto. Donosi državnih obveznic enke in dvojke pa se sučejo med 12 in 13 odstotki. Obe delnici SKB banke, redna in prednostna, že od konca januarja počasi padata. Na torkovi avkciji se je prodajala redna delnica SKB po tečajih med 12.150 in 12.500, prednostna pa med 14.100 in 14.700, v četrtek je znašal tečaj prednostne delnice 13.572. redne pa 11.115. Tečaji ostalih delnic pa so precej stabilni. Pregled tečajev nekaterih vrednostnih papirjev: 16. 2. 1993 18. 2. 1993 OBVEZNICE 15. 2. 1993 borzni sest. 17. 2.1993 borzni sest. RSL 1 116,1 114,8 114,4 112.3 RSL 2 89,1 89,7 89,3 89,6 GOR 89,6 90,1 90,1 89,8 OZG 78,0 77,9 78,5 77,1 MTL 83,0 82,1 83,7 83,7 OLS 79,6 76,0 74,1 72,0 DELNICE DADAS 20.565 21.013 20.759 21.045 MKZ 2.816 2.800 2.800 2.863 NIKA 36.425 36.467 36.300 36.203 SKB prednostna 14.692 14.350 14.704 13.572 SKB redna 13.500 12.350 12.350 11.115 LEKC 14.476 15.000 14.825 15.200 KOLIKO JE VREDEN TOLAR NAIUPNI/mODAJNI NMlTNl/PRODANl MENJALNICA DEM ATS HRD A banka Kranj!Tržič, Jesenice) 62,00 62,75 8,70 8,85 AVAL Bled, Jesenice 62,20 62,70 8,77 8,95 COPIA Kranj 62,15 62,60 8,78 8,95 CREDITANSTALT N. banka Lj. 62,20 62,80 8,80 8,90 EROS (Stari Mavr),Kranj 62,20 62,60 8,77 8,85 GEOSS Medvode 62,20 62,80 8,80 8,95 HRANILNICA LON, d. d. Kranj 62,15 62,59 8,75 8,85 HIDA-trinica Ljubljana 62,40 62,70 8,82 8,89 HIPOTEKARNA BANKA, Jesenice 62,10 62,80 8,72 8,85 INVEST Škofja Loka 62,20 62,90 8,78 8,92 LB-Gorenjska banka Kranj 61,50 62,95 8,56 8,94 MERKUR-Partner Kranj 62,22 62,24 8,84 8,84 MERKUR-Zelezniika postaja Kranj 62,22 62,24 8,84 8,85 MIKEL Slraiišče 62,30 62,65 8,73 8,87 OTOK Bled 62,11 62,66 8,76 8,88 POSTNA BANKA,d. d. (na poštah) 61,40 62,40 8,50 8,84 SHP-Slov. hran. in pos. Kranj 62,20 62,50 8,74 8,85 SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 62,22 62,24 8,84 8,84 SLOGA Kranj 62,10 62,70 8,72 8,86 SLOVENUATURIST Boh. Bistrica 61,50 - 8,50 SLOVENUATURIST Jesenice 62,05 62,60 8,70 8,82 WILFAN Kranj 62,30 - 8,77 8,87 F-AIR d. o. o. Triič 62,16 62,78 8.70 8,86 7/9,90 0,08/0,1 5/9,7 7/930 7/11 7,5/9,9 7/11 6/10 5,9/9,4 6711 7/11 Pri nakupu in prodaji SKB in MERKUR zaračunavata 1% provizije, pri prodaji DEM 5000 aH več pa 2,5%. ZLATA BORZA 13. februarja je minilo eno leto, odkar je začel delovati trg plemenitih kovin, tako imenovana "zlata borza". V prvem letu delovanja zlate borze je znašal skupni promet z zlatom, srebrom in zlatim denarjem 98 milijonov tolarjev. Na prvem sestanku pred enim letom se je oblikovala cena za čisto nepredelano zlato v višini 948 SIT/gram, medtem ko je znašal tečaj na torkovem zlatem delu borznega sestanka 1.190 SIT/gram. B O R Z N O POSREDNIŠKA HIŠA d.d. VREDNOSTNI PAPIRJI K & K INVESTMENT d.o.o., KRANJ, J. Platiše 17, tel. 331-045 Borzna posrednika LB GB Kranj: Brane Čare, Hermina Krt Posojilo za nakup pšenice Ljubljana, 18. februarja - Ljubljanska banka d.d. Ljubljana je 5. februarja podpisala kreditno pogodbo z Union Bank od Svvitzer-land iz New Yorka v višini 10 milijonov dolarjev. Tolikšno kvoto je Sloveniji novembra lani odobrilo kmetijsko ministrstvo ZDA, na podlagi ugodnih ocen slovenskega deželnega rizika in bonitete Ljubljanske banke. Posojilo pod izredno ugodnimi pogoji je namenjeno uvozu 50 tisoč ton pšenice iz ZDA v vrednosti 6,3 milijona dolarjev. Uvoženo bo za potrebe ljubljanskega Žita, ajdovskega Mlinotesta, celjskega Klasja, murskosoboškega Mlinope-ka, mariborskega Intesa in nekaj zasebnih mlinov. Trikrat več prihrankov Ljubljana, 18. februarja - V januarskem biltenu Banke Slovenije so objavili tudi podatek, da so se lani hranilne vloge občanov potrojile, saj so januarja lani znašale 7 milijard tolarjev, decembra pa že 20,5 milijarde tolarjev. Devizne hranilne vloge so konec lanskega leta znašale 32 milijard tolarjev, devizni depoziti pa dobrin 74 milijard tolarjev. KAM NA KOSILO, VEČERJO? ] [ME GOSTINSKEGA KRAJ i SPECIALITETE, 1 Imenu CENA ODPRTO Ul rim°žk Pristavo E pri Tržiču l vsak don kosilo ] kosilo i vso vrsti jedi po noroSiu | 400,-SIT ! vsak dan 9 - 23 \ tal. 57-585 LKam JXA IZLET? 1dLL.J;ČAS potovanja, {PRIJAVE | i DATUM {odhoda CENA |PREVOZ GOSTINSKE STORITVE OPIS j POTOVANJA KK>WH|W '«1:211-022 M0HA10KA Tel. 670-960 gjj NFAPEtJ CAPRI 4 dni feMNJ Tel -211-022 ttOFJA LOKA Tel.:620-960 11.3. 169 DEM bus nof., zajtrk RIM - VATIKAN 24/3 23/4 RABAC R*ftS KRANJ W IA \(WA I RAB/ I jOM. Oh 310 DEM 330 DFM bus 7/10 dni Tel 211-022 Tel. 620-960 27.3. 64 13.4. s 160 DEM i 112 DEM 160 DFM bus 1 nof., zajtrk I vefeijo polni penzioni RIM - NEAPEU CAPRI POMPEJI LETOVANJE PRODAJNO NAGRADNA AKCIJA od 15. 2. do 8. 4. V VSEH PRODAJALNAH LOKE NAGRADE: i -1 toma 2. MOTORNO KOLO T0M0S 3. BARVNI TELEVIZOR GORENJE 4. PRALNI STROJ GORENJE 5. GORSKO KOLO ROG 48 NAGRAD IZLET V NEZNANO 52 PRAKTIČNIH NAGRAD Pri gotovinskem nakupu nad 1.500 SIT boste prejeli KUPON, s katerim sodelujete v nagradnem žrebanju. Javno irebunje bo 13. 4. ob 16. uri v BLAGOVNEM CENTRU MEDVODE. 'lave ZO i 111 > i I k. i S orna v oglasni s f>rejemamo užbi, Bleiv. na fax 21 5-366 vveisova 16, Kranj UGODEN NAKUP JE PRI LOKI NAKUP KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Kmalu nov natečaj za demografsko ogrožene Veliko povabljenih, malo izvoljenih Lani in predlani je na natečaju uspela le desetina prosilcev. Radovljica, 16. februarja - Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj bo po sprejetju republiškega proračuna razpisalo natečaj, na podlagi katerega bodo z demografsko ogroženih naselij in naselij lahko kandidirali za proračunska sredstva. Kot so povedali predstavniki ministrstva na torkovem regijskem posvetu v Radovljici, bo v letošnjem natečaju precej novosti in sprememb. Ker še ni znano, koliko bo država v letošnjem proračunu namenila za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih, v ministrstvu tudi ne vedo odgovora na vprašanje, koliko denarja bo na razpolago za sofinanciranje izdelave razvojnih načrtov, za gradnjo objektov lokalne gospodarske infrastrukture ter za spodbujanje razvoja družinskih kmetij, dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, malega gospodarstva (do pet zaposlenih) ter naložb v proizvodne in storitvene objekte in v opremo. Če sodimo po izkušnjah iz prvih dveh let, bo tudi letos denarja bistveno manj, kot bi ga želeli prosilci. Podatek, da je lani in predlani na natečaju uspel le vsak deseti prosilec, pove dovolj. Mag. Jurij Kumer, vodja gorenjske kmetijske svetovalne službe, je dejal, da samo ugodnejša posojila niso dovolj. Kmetom, ki na demografsko ogroženih (hribovskih) območjih poleg kmetijskih nalog (pridelovanje hrane) opravljajo tudi številne nekmetijske (negovanje krajine, ohranjanje poseljenosti itd.), bi morali pomagati tudi z nepovratnimi sredstvi ali s plačili. Kar zadeva registracijo dopolnilnih dejavnosti, bo po mnenju mag. Kumra v praksi precej težav, saj ni natančne opredelitve, kaj vse sodi v tovrstne dejavnosti. Poglejmo nekoliko bolj podrobno pogoje, ki zadevajo kmetijstvo na demografsko ogroženih območjih! Na natečaju za spodbujanje razvoja družinskih kmetij bodo lahko sodelovali le kmetje, ki jim je kmetijstvo glavna dejavnost. Kot je razvidno iz predloga natečaja, bodo lahko zaprosili za denarno pomoč pri gradnji novega ali pri obnavljanju starega hleva in ostalih gospodarskih objektov, za nakup potrebne opreme in plemenske živine, za ureditev trajnih nasadov in za nakup kmetijske in gozdarske mehanizacije, potrebne za delo v hribovitih predelih. Prosilci bodo lahko dobili največ 30 odstotkov predračunske vrednosti naložbe, v desetkilo-metrskem mejnem pasu največ 50 odstotkov, in sicer kot dolgoročno posojilo, ki ga bo ob dveletnem moratoriju, devizni klavzuli in 2-odstotni obrestni meri treba vrniti vdesetih letih. Posojilni pogoji še niso dokončni, saj lahko vlada z odlokom določi tudi drugačne. Pri zahtevku za naložbe (novogradnje) je najpomembnejša novost ta, da je bilo lani dovolj lokacijsko dovoljenje, letos pa bo pogoj gradbeno. Na natečaju za spodbujanje razvoja dopolnilnih dejavnosti na kmetijah (kmečki turizem, domača obrt, predelava) bodo lahko letos sodelovale le kmetije, ki so že registrirane za opravljanje tovrstnih dejavnosti oz. bodo vložile prošnjo za registracijo. Vsi ostali pogoji bodo enaki kot pri natečaju za spodbujanje razvoja družinskih kmetij.#C. Zaplotnik Družbeni posestvi sta postali zadružni Enoje poslovna odločitev, drugo lastninjenje Duša Boštjančič, direktorica kmetijsko gozdarske zadruge Sava Lesce: "Posestvi Poljče in Bled sta del zadruge, zato je pri lastninjenju kranjske Mlekarne treba upoštevati vse mleko - kmečko in s posestev." Lesce, 16. februarja - Kmetijsko gozdarska zadruga Sava Lesce, ki je naslednica nekdanje KŽK-jeve oz. Mercatorjeve Temeljne organizacije kooperantov Radovljica, je v primerjavi z ostalimi gorenjskimi zadrugami v posebnem položaju: v njenem okviru sta tudi nekdaj družbeni, zdaj pa zadružni posestvi Poljče in Bled. Po zakonu o zadrugah je družbeno kmetijsko zemljišče, s katerim sta upravljali posestvi, sredi minulega leta prešlo v državno last. Z zemljišči bo po sprejetju zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije gospodaril sklad, ki bo tudi odločal o koncesijah, zakupih, najemih oz. o tem, kdo jih bo lahko (še naprej) obdeloval in uporabljal. V leski kmetijsko gozdarski zadrugi upajo, da jim bo sklad kot dobrim gospodarjem dal zemljišča v najem in da bosta posestvi lahko obstajali in normalno delali. "Če pa se bodo v skladu morebiti odločili drugače, bomo morali živino prodati in zaposlene odtujiti. To je najslabša možnost, o kateri neradi razmišljamo in do katere tudi ne bi smelo priti. Še posebej zato ne, ker posestvi že od lanskega leta dalje poslujeta Eozitivno," pravi direktorica •uša Boštjančič in poudarja, da v posestvi ne vlagajo in ne bodo vlagali vse dotlej, dokler ne bodo dokončno vedeli, kakšna bo njihova usoda. Ker se je temeljna organizacija kooperantov, v okviru katere sta bili tudi posestvi, preoblikovala v zadrugo, sta tudi nekdaj družbeni posestvi postali zadružni. V upravnem odboru, ki ga vodi Jože Pezdirnik z Dovjega, razmišljajo Člani so na boljšem kot nečlani Zadruga ima 241 članov, posluje pa tudi z nečlani V pol leta, kolikor Časa deluje po novem zakonu, je elanom le zagotovila nekaj ugodnosti. Kmetje, ki niso člani zadruge, plačujejo za stroške zbiranja ntleka četrtino več kot člani Člani lahko plačujejo reprodukcijski material z enomesečnim zamikom oz. tedaj, ko dobijo plačilo za mleko; iivl-no ali za druge kmetijske pridelke, prednost pa imajo tudi pri najemu zadružne zemlfe. Na delnih občnih zborih, ki bodo od 23. do 26. februarja, se bodo med drugim odločali o pogojih, pod katerimi bi sprejemali nove člane. o tem, da bi posestvi preoblikovali v mešano zadružno podjetje, v katerem bi zadruga imela večinski delež in glavno besedo. Že lani so skušali z javnim razpisom pridobiti poslovnega partnerja (in sovlagatelja), vendar odziva in tudi kakršnihkoli resnih pogovorov ni bilo. Nadaljnje odločitve bodo sprejemali potlej, ko bo že znano, ali jim bo sklad dal zemljišča v najem ali ne. Ker sta v okviru zadruge tudi nekdaj družbeni, zdaj pa zadružni posestvi, prihaja do zapletov tudi pri lastninjenju kranjske Mlekarne, v katerem bodo zadruge, ki so od 1986. do 1990. leta z njo poslovno sodelovale, olastninile 45 odstotkov družbenega kapitala. Direktorica Duša Boštjančič poudarja, da je iz zemljiškoknjižnega izpiska in s posestnega lista razvidno, da sta Esestvi del zadruge in da je pri tninjenju mlekarne treba upoštevati ne samo mleko, ki so ga od 1986. do 1990. leta oddali kmetje (17,3 milijona litrov), ampak tudi mleko z družbenih posestev (12,2 milijona litrov). Če bo ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, ki odloča o tem, upoštevalo vse mleko, bo leska Sava olastninila 10 odstotkov celotnega družbenega kapitala Mlekarne oz. 22 odstotkov tistega, kar bodo dobile gorenjske zadruge. Če pa bo upoštevalo samo kmečko mleko, bo njihov delež za 45 odstotkov manjši. Na očitek, da v upravnem odboru kranjske Mlekarne ne morejo sedeti predstavniki zadruge, ki del mleka oddaja v Ljubljanske mlekarne, v zadrugi odgovarjajo takole: "Eno je poslovna odločitev, ki smo jo sprejeli samo zaradi cene in ekonomskih razlogov, drugo pa lastninjenje, kjer je treba spoštovati samo zakon in količine oddanega mleka v obdobju 1986-90. Res je, da so bila to nekdaj družbena posestva, vendar pa jih ni mogoče enačiti z ostalimi. Bled in Poljče sta bila vseskozi pod okriljem TOK-a, kjer je bil za kmete in za posestva isti račun. Naj bo tako ali drugače: več bo znano že po današnjem (petkovem) naroku, ki ga je sklicalo kmetijsko ministrstvo in na katerem bo spet verjetno največ govora o lastninskem zahtevku leske zadruge Sava. Upravni odbor zadruge ne namerava odstopiti od svojih zahtev in bo v primeru drugačne odločitve začel upravni spor. Zadruga zavrača očitek Posestvi Poljče in Bled in kmet Anton Dolenc z Vrbcni so Že februarja lani začeli oddajati mleko v Ljubljanske mlekarne, pogodbo pa so sklenili tudi za letos. Čeprav je tudi kranjska mlekarna kmalu po njihovem "izstopu" uvedla dodatek za koncentracijo prireje in oddaje mleka, pa v Ljubljanskih mlekarnah mleko še vedno dobijo plača' no dva odstotka dražje, kot bi ga sicer v kranjski Pričakujejo, da bo razlika kmalu še večja, saj Ljubljanske mlekarne za mleko, ki v milllitru vsebuje manj kot 100.000 mikroorganizmov, predvideva 15-odstotni dodatek. Na očitek, da leska zadruga boljše mleko vozi v LJubljano, slabšega pa prodaja v Kranj, odgovarjajo s podatki; januarja letos je bilo 85 odstotkov v kranjsko mlekarno oddanega mleka v prvem kakovostnem razredu, osem v drugem, šest odstotkov v tretjem, te en odstotek pa v četrtem in petem. Kmetijsko gozdarska zadruga Sava Lesce je v zadnjih sedmih mesecih za polovico zmanjšala posojila in zadolženost pri upnikih. Novembra lani je zaradi slabih poslovnih povezav in majhnih medsebojnih koristi izstopila iz Mercatorja, včlanila pa se je v Zadružno zvezo Slovenije. V zadnjih dveh letih in pol je število zaposlenih zmanjšala z 79 na 48, najbolj v upravi. • C. Zaplotnik j/mmniKA. ŠKOFJA LOKA D.O.O. PONUDBA USLUG IN STORITEV Kmetijski nasvet V ŠKOFJI LOKI, Kidričeva 50 * servisiranje osebnih, tovornih vozil in avtobusov * kleparska in ličarska dela za vsa motorna vozila * prodaja obnovljenih tovornih vozil * generalne obnove motornih vozil, gradbene mehanizacije in vseh agregatov za vozila * pooblaščeni servisi TAM, IVECO, MERCEDES, ISKRA, VVEBASTO * montaža grelcev VVEBASTO, Eberspacher v motorna vozila * montaža A.B.S. zavornih sistemov * popravilo karamboliranih vozil * redni tehnični pregledi vseh motornih vozil * pranje avtobusov in tovornih vozil ter podvozja Informacije po tel. 064/632-730, 632-121, FAX 623-397 HA BLEDU, Ritenska 6 * servisiranje vozil LADA, ZASTAVA, RENAULT * testiranje vseh motornih vozil * optična nastavitev podvozja * menjava in centriranje gum * pranje osebnih vozil in avtobusov Informacije po tel. 064/77-910 (Bled) Priporočeni koruzni hibridi za letošnjo setev na Gorenjskem Razred FAO 100 BC 175 je hibrid, ki uspeva na vsakem zemljišču. Ima skromne zahteve. Primeren je za pridelovanje silažne koruze v hribovskem območju. Ima počasen razvoj med vegetacijsko dobo, po fiziološki zrelosti pa hitro oddaja vlago. Ni tako zgoden, kot bi sklepali iz oznake. BC 188 Po dolžini vegetacije je podoben prejšnjemu hibridu. Je starejši hibrid srednje rodnosti. Primeren je za pridelovanje zrnja v hribovitih območjih. BC 199 spada v najzgodnejši razred hibridov koruze. Po agronomskih lastnostih je podoben BC 188. Razred FAO 200 HELGA je zelo kakovosten Pionecrjcv hibrid. V Eridelovanju za zrnje je ranejši od poznanega ibrida DEA, za siliranje pa je primernejši, saj ostanejo listi dali časa zeleni. V lanskem letu se je pokazalo, da je bolj občutljiv za sušo. Primeren je za pridelovanje na težjih zemljah v hladnejših območjih ali za setev po spravilu enega odkosa TDM ali mnogocvetne Ijulke. DEA je zelo razširjen hibrid. Primeren je za Eridelovanje zrnja na boli toplih območjih, na ladnejših pa ga uporabljamo za pridelovanje silažne koruze. Odporen je proti poleganju. Zelo dobro prenese gostejšo setev. BC Ž72 eta in BC 278 sta zelo razširjena hibrida. Imata podobne lastnosti (sestrska hibrida). Po pridelku sta primerljiva s Pioneerjevimi hibridi tega ranostnega razreda. V poskusih na Gorenjskem se je pokazal boljši hibrid BC 178. Dobro reagirata na gostejšo setev (8.5 do 9.5 rastlin na m2). Razred FAO 300 MIRNA je zelo razširjen hibrid za pridelovanje siležne koruze, Pri redkejši setvi se pojavljajo rastline z dvema storžema. Primeren je za pridelo vanje v osrednjem delu Gorenjske. Odlikuje ga majhna občutljivost v začetku rasti. CARLA je novejši, zelo rodoviten hibrid. Primeren je za gostejšo setev. Zahteva rodovitno zemljo. BC 312 in BC 318 sta zelo podobna hibrida V gorenjskih pridelovalnih razmerah je boljši hibrid BC 318. Po pridelku je enakovreden drugim hibridom tega ranostnega razreda. Primerna MJ za manj intenziven način pridelovanja. Po ranosti spadata na konec razreda 300. EVA je srednje visok hibrid. Po rezultatih pridelovanja je najbolj rodoviten hibrid v Sloveniji. Primeren je za pridelovanje v osrednjem delu Gorenjske. Po ranosti spada na konec razreda 300-Odlikuje ga hitra rast v začetku in hitro izgubljanje vlage ob zorenju. Zahteva najboljše njive. PANONIA v naših pridelovalnih razmerah je poznejši hibrid, že skoraj v razredu 400. Primeren je le za toplejša zemljišča v osrednjem del11 Kranjskega in Sorskega polja. BC FANT 36 je novejši hibrid selekcijske hiše & Zagreba. Po pridelkih je enakovreden ostali?1 hibridom istega zrelostnega razreda. Dosedanje izkušnje kažejo, da je poznejši, kot bi lahko sklep3" iz oznake. Ža pridelovanje velja isto, kot )c navedeno pri Panoniji. Svetovalec za rastlinsko prid1'*8^ mag. Miran Nag'* Lastninjenje po zakonu o zadrugah Največji delež KZ Ljubljana Jesenice - Kmetijske zadruge in temelj0* organizacije kooperantov bodo po zakonu 1 zadrugah lahko olastninile 45 odstotkov družbene ga kapitala mlekarn, klavnic, vinskih kleti in drug1, podjetij z zakonskega spiska. Med štirimi gorenj" skimi podjetji, ki so na spisku, je doslej ministrstv za kmetijstvo in gozdarstvo odločilo le o lastninski zahtevkih za jeseniško klavnico oz. za Jeseni*«1 mesnine. Osnova za lastninjenje je bila količin oddane živine v petletnem obdobju od 1986. <* 990. leta. Kmetijska zadruga Ljubljana, ki je v tjMS Jdala največ živine (1523 ton), bo imel^,U^ steg« času oddala največ živine (1523 ton), oo nun« • , največji dele/ Dobila bo 16,'* odstotni del** nega podjetja oz. dobrih 37 odstotkov bsteg benega kapitala, ki sicer pripada zadrug«0* celot družbe Kmetijsko gozdarska zadruga Sava Lesca bo i'11 . 13,4-odstotni delež (29,8), kmetijska zadruga Na"'" 11,8-odstotnega (26,1), kmetijska zadruga Bled P ?') odstotnega (6,5). Zanimivo je, da je ministrs»v pri zahtevku leŠke Save upoštevalo tudi živin0 družbenih (zdaj zadružnih) posestev Poljče in Bje«' kar je sior jedio spora pn lastninjenju kranjs* Mlekarne. #C.Z. SE PRIPOROČAMO! ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: VILMA STANOVNIK V Falunu se je začelo svetovno prvensto v nordijskih disciplinah Franci Petek ne bo mogel braniti naslova svetovnega prvaka Naši smučarji skakalci so na letošnje svetovno prvenstvo odhajali dobro pripravljeni, razpoloženje v našem taboru pa je v torek zasenčil nesrečni padec aktualnega svetovnega prvaka na veliki skakalnici, Francija Petka - Franci jo je k sreči odnesel brez hujših poškodb, toda po mnenju zdravnikov bo moral počivati vsaj štirinajst dni in seveda ne bo mogel braniti naslova svetovnega prvaka iz Val di Fiemmeja. S sinočnjo otvoritvijo se je v švedskem Falunu začelo 39. svetovno prvenstvo v nordijskih smučarskih disciplinah. Kot kažejo statistični podatki, bo to prvenstvo v znamenju rekordov, saj je zanj prijavljenih kar 460 tekmovalcev iz 39 držav, ki se bodo pomerili v skokih, nordijski kombinaciji in smučarskih tekih. O rezultatih tekmovanj bo poročalo več kot tisoč sto novinarjev. Sicer pa je Falun gostitelj svetovnega prvenstva že tretjič (leta 1954 in 1974), mesto pa že vsa leta živi za to veliko prireditev. Kot po večini krajev v Evropi imajo prireditelji velike težave s snegom, saj so morali za izvedbo prvenstva narediti kar sto tisoč kubičnih metrov umetnega snega, s katerim so Prekrili več kot trideset kilometrov tekaških prog in obe skakalnici. Naši tekmovalci, ki so v ponedeljek odpotovali na prizorišče svetovnega prvenstva, so bili pred odhodom dobro razpoloženi, in kot so povedali, tudi v odlični formi. Zal je takšno razpoloženje v našem taboru trajalo le do torka, ko je na treningu hudo padel naš prvi adut in sedanji svetovni prvak na veliki skakalnici. Franci Petek. Franci je pri poskusnem skoku smuči potisnil preveč ^ Sloveniji bo Adidas zastopalo podjetje APF Nova priložnost sodelovanja s športniki Ljubljana, 17. februarja - Potem ko je svetovno znana firma z vrhunskimi športnimi oblačili in rekviziti Adidas. prekinila sodelovanje s Slovenijašportom. saj ni bila zadovoljna z njihovim zastopanjem na našem trgu, je ekskluzivni zastopnik in nosilec licence Adidas na slovanskem in hrvaškem tržišču postalo podjetje AFP iz Dobove. V okviru letošnjega sejma mode smo tako lahko Slovenci videli najnovejši Adidasov program konfekcije pomlad - poletje 1993, hkrati pa *° predstavniki firme (odgovorni za vzhodno Evropo!) predstavili na-Crte na našem tržišču. Ti so povezani tudi z reklamiranjem Adidasa Preko slovenskih športnikov, kot je povedal član poslovodnega odbora Wolf Londrecht, pa prednost pri tem dajejo tenisu, lahki atletiki, n°gometu, košarki in odbojki, lako ni čudno, da so na promocijsko Predstavitev nove športne opreme povabili najboljša slovenska atleta mitto in Boruta Bi laća ter najboljšo tenisačico Barbaro Mulej. Prav ti "Tiajo namreč največ možnosti (ob morebitnem opremljanju nekate-r,n državnih reprezentanc v ekipnih športnih), da podpišejo pogodbo ne^^cirn. Kot je povedala Barbara Mulej, pa je vse šele pri začet-Se 01 ^Ogovarjanju, saj sama igra v Adidasov i h copatih zgolj zato, ker nJih najbolje počuti. Irnia Adidas bo po besedah njenega vodstva v Sloveniji še naprej L e'°vala s tovarno obutve Planika, saj so z njimi zelo zadovoljni, 01 je dejal direktor podjetja APF pa naj bi se med tekstilnimi tovai-arni povezovali z Muro, Caprisom in Okusom. • V. Stanovnik Vabila, prireditve dPrto para-ski prvenstvo Slovenije - Od danes do nedelj< J?.'!enu-'n v Kranjski Gori potekalo odprto državno prvenstvo v para 'Ju. Ze danes dopoldne bo na sporedu veleslalom v Podkorenu, popoldne pa bodo še trenažni skoki. Ob 16. uri bodo v center Kranjske °re tandem skoki in skoki za otvoritev, sledil pa bo mimohod ekip ' glasbo. Jutri je na sporedu tekmovanje v skokih na cilj, v nedeljo P;i *e bo tekmovanje zaključilo s finalnimi skoki pred hotel Alpina in andem skoki v center Kranjske Gore. Slavnostna razglasitev rezulta-l°v bo ob 15. uri. • V. S. Košarkarski spored - V I. SKL za moške ekipa Kokre Lipje v XIII. d° , Jutr' gostuje pri Smclt Olimpiji - mladi, košarkarji Didakte iz , ovljice Pa ze danes gostujejo pri Agrohitu Slivnica v Mariboru jPrva tekma za razvrstitev od 5. do 16. mesta v 11. SKL). Ekipa košar-Jj?pev Jesenic (igra za razvrstitev od 17. do 20. mesta v II. SKL) da-s gostuj« pri ekipi Meje v Mariboru. V končnici lil. košarkarske lise škofjeloška moška ekipa Odeje Marmorja še vedno poteguje za 2 , °.P v '!■ ligi. V nedeljo ob 17. uri v športni dvorani Poden v pred-jjjpnjl tekmi gosti ekipo Bežigrada. V I. SKL za ženske Kranjčanke lo r'poslujejo pri Jezici v Ljubljani, Odeja - Marmor pa jutri, v sobo Po a Uf' V °"omac' dvorani na Podnu v Škofji Loki pričakuje eki-ski |P,8a X/ Maribora (ker nam je v torkovi številki ponagajal tiskar-j, , ral "aj zapišemo, da so zadnjo tekmo s Kozmetiko Afrodito hoi > 1 rc/lll,;"°™ 58 : 74). Ekipa košarkaric Oniksa z Jesenic v so-ob l-)(fUS,Ujc Pri (ometu v Slovenskih Konjicah, V NBA ligi Triglav -u uri gosti ekipo Kaposvari • V.S. stu °metm spored - V I. državni ligi /a ženske ekipa Kranja jutri go-v SJL! pri K"m Electi, oba gorenjska drugoligaša pa igrala doma. Šešir je bo V Pod- V Sobo!,, ftk'VA ' |wi*'iJ»i"i«i»B""t"-~ I" -P------------------- V derbi l 11,1 v hali Poden v Sko,l' 1 okl 1'"s" (il>(i Grosuplje, dv0r |njH ola P> se bosta v dvorani na Planini pomorih ekipi Pred-te'i src'<>',iU'0 ^odeljevo lekma v Kranju bo ob IX. uri, pok rov i-Špo l!VI'1 Pa 10 lAB inženiring i/ Preddvora • V.S., J.Ku. *'ah'J° na pustovanje v Cerklje - Nogometna sekcija Si) Kr-"•bavni^iUtri, v soboto, / začetkom ob 20. uri, pustovanje z družne',"1 !1,0^n"nom 111 plesom Pustovanje bo v Zgornji dvorani za- reditve h 1 najlepše maske pa bodo nagradili Ves dohodek pri- 16 • B-!Vf- n'' lOStov^***^" ^aU'1 P,>llsl 1 I riglava Odhajajo v soboto in nedeljo ^r' LSK "1|C V 1VSl' l|skt'm pivenslvn V soboto gOttUJCJO V I in/u P",n|''K'nu e'J° I" 111 Dunaju pri BaCU. lokrat gredo n.i pol s •k i po *Jkipo, s,i| loiolske obveznosti in bole/en zdesetkale pivo ^jslahijk i U'"UI napovedujejo dve zmagi, saj gostujejo bri dveh nSlh ekipah • J. IVI. 41 Mladi Blejec Urban Franc, ki mu kot kaže izredno ustreza velika skakalnica v Falunu, bo v naši ekipi na nedeljski tekmi skušal prevzeti vlogo Francija Petka. naprej in v zraku ga je obrnilo. Kot je povedal, je ob tem skušal, kar je bilo mogoče čimbo-lje uloviti padec, to pa mu je kot kaže tudi uspelo, saj jo je na srečo odnesel brez hudih zlomov, le s poklino medenice, zaradi česar pa se je kmalu vrnil iz bolnišnice v naš tabor. Včeraj smo iz Faluna že dobili poročila, da Franci že hodi z berglami in se razgibava, po zagotovilih zdravnikov pa naj bi bil Franci nared za nove skoke že v štirinajstih dneh ali treh tednih. Medtem pa se je zaskrbljenost v našem taboru pomirila, preostali reprezentantje (Matjaž Zupan, Samo Gostiša, Urban Franc, Matjaž Kladnik) pridno vadijo, Urban Franc pa je na sredinem treningu dosegel celo največjo daljavo dne- va, 120 metrov. Namesto poškodovanega Petka je v Falun že odpotoval mladi tržičan Robi Meglic, vendar bomo v nedeljo na veliki skakalnici imeli pravico nastopiti le s štirimi tekmovalci, saj aktualnega svetovnega prvaka, ki ima ob štirih tekmovalcih v nacionalni ekipi ekskluzivno pravico nastopa, ne more zamenjati drug tekmovalec. Robi Meglic pa bo rezerva na torkovi ekipni tekmi. Danes pa z nastopom začenjajo tudi smučarji tekači. Tako bo naša edina tekmovalka Nataša Lačen nastopila v tek-mu na 15 kilometrov v prosti tehniki. Tudi Joško Kavalar po sporočilih iz Faluna okreva, tako da bo pripravljen za prvi nastop. • V. Stanovnik Vaterpolo Ponovno zaupanje Iztoku Krašovcu Kranj, februarja - V prostorih sejne sobe v športni dvorani na Planini je bila minulo soboto skupščina Vaterpolske zveze Slovenije, ki bi morala biti že decembra, pa je bila zaradi nesklepčnosti preložena. Na skupščini je predsednik Iztok Krašovec podal poročilo o dosedanjem delu in ocenil, da si je Vaterpolska zveza Slovenije v minulem obdobju postavila določen renome na evropski ravni, saj je na turnirju za mladince reprezentanca Slovenije na Dunaju osvojila odlično 1. mesto, zatem je bila sprejeta v vse forume svetovne in evropske federacije, na močnem turnirju pa je na Malti osvojila 4. mesto po porazu z domačini, v nasprotnem primeru pa bi bila prvak. Zatem so se obravnavala poročila, ki so bila v celoti sprejeta. Zaradi odstopa komisarja tekmovanj, je bilo sklenjeno, da vsa tekmovanja za dve leti zaupamo Združenju ligašev, ki ga bo vodil Vaterpolski klub Triglav, vodil pa ga bo Matjaž Rakovec. Tudi sodniška organizacija se mora po odstopu predsednika na novo konstituirati, rok za vse pa je le tri tedne. Člansko reprezentanco letos čaka kar nekaj nastopov, gotovo pa je najvažnejši od 26. do 30. maja, ko reprezentanca, ki ji je selektor Tomo Balderman, sodeluje na kvalifikacijah za evropsko prvenstvo, ki bo v Neaplju. Pred tem bo reprezentanca sodelovala še na mednarodnem turnirju v lnnsbrucku. Ker ni bilo primernih kandidatov za prevzem vodstva Vaterpolske zveze Slovenije, je bila ta funkcija ponovno zaupana Iztoku Krašovcu in to z večino glasov Prav tako se je skupščina odločila, da selektorju Tomu Baldermanu. kor dioslcj pomagajo Dušan Lončarevič (Koper) in rado Ccrmelj (Triglav). Za sklic sodnikov je zadolžen Bor Balderman in na tem sestanku se bo določil sekretariat, ki bo vodil sodniško organizacijo. Za nastope mlajšh kategorij je bilo dogovorjeno, da se prilagodimo evropskim normativom, tako da bodo tekmovanja razdeljena do 13, 15, 17 in 19 let. # J. Marinček Mladi slovenski biatlonci med devetnajstimi ekipami na petem mestu - Na svetovnem mladinskem prvenstvu v biatlonu, ki te dni poteka v Ruhpoldingu, je naša ekipa odlično opravila prvo nalogo. V tekmi ekip na 15 kilometrov so namreč izboljšali dosedanjo najboljšo uvrstitev, osmo mesto, ter zasedli peto mesto. Ce bi imeli še nekaj več sreče pri streljanju, pa bi lahko dobili celo medaljo, saj sta zlasti brata Jože in Matjaž Pokljukar iz Gorij (na sliki) odlično tekla, Joško pa je tudi natančno streljal. Prvenstvo se je včeraj nadaljevalo s posamičnim nastopom na 15 kilometrov, o uvrstitvah naših pa bomo več zapisali v torkovi Stotinki, saj rezultatov do zaključka redakcije Še nismo prejeli. V. Stanovnik Tretji veliki derbi končnice hokejskega prvenstva Olimpiji Dva gola prednosti še ne pomenita zmage Ljubljana, 17. februarja - Skoraj sedem tisoč gledalcev je v sredo zvečer v dvorani Tivoli videlo imenitno hokejsko predstavo, polno preobratov. Najprej so na ledu "kraljevali" domači hokejisti Olimpije Hertza, nato pa so pobudo prevzeli Jeseničani, ki so izenačili in celo vodili za dva gola. Prednost pa jih je uspavala, tako da so domačini v nadaljevanju srečanja dodobra napolnili gol Cveta Pretnarja in zasluženo zmagali z rezultatom 9 : 5 (3:4, 4:1, 2:0). Po imenitni nedeljski predstavi železarjev v domači dvorani se je med navijači začela prava finalna mrzlica in tako so pristaši tega v Sloveniji najbolj popularnega ekipnega športa, do zadnjega kotična napolnili dvorano hale Tivoli. Hokejisti Olimpije Hertza so tudi zato z veliko željo po zmagi začeli srečanje. Ze v tretji minuti je bil za zelenobele uspešen Zaje, tri minute kasneje je dal gol Shehy, nato pa je bil v 13. minuti natančen še Gorenje. Takrat pa so se Jeseničani zbrali in odločno krenili v napad. Prvič je mrežo Domineta Lomovška zatresel Zvone Šuvak v 16. minuti, le minuto kasneje pa sta bila zapovrstjo uspešna še Albert Malgin in Andrej Razinger. Jeseničanom pa je izenačenje dalo novega poleta in Iladar Rahmatulin je ob koncu prve tretjine še enkrat ukanil domačo obrambo. Tudi drugo tretjino so Jeseničani začeli napadalno, v 22. minuti pa je Boštjan Omerzel dal še peti gol za Acroni Jesenice. Takrat je trener Bogdan Jakopič zamenjal vratarja in poslal na led Simšiča. Domači napadalci so se zbrali, Jeseničani pa so začeli popuščati in rezultat tega so bili štirje goli v mreži Cveta Pretnarja, ki so jih Ljubljančani dosegli do konca druge tretjine. V zadnjem delu srečanja so bolje in odločneje napadali domačini in končni rezulat je bil visoka zmaga za Olimpijo Hertz. Tako po treh tekmah finala vodi Olimpija Hertz z 2 : 1, možnost za izenačenje pa bodo imeli Jeseničani že to nedeljo ob 17. uri, ko bo v dvorani Podmežaklja četrti finalni obračun. Kot napovedujejo v jeseniškem taboru, se bodo tokrat borili do konca, kot vedno pa tudi v nedeljo računajo na glasno pomoč s tribun. Vstopnice za srečanje bodo začeli prodajati ob 13.30 uri. • V .Stanovnik Slovenski hokejski upi v Kanadi vnovič zmagali Odločil gol Tomaža Razingerja Kranj, 18. februarja - Slovenska pionirska reprezentanca, ki nastopa na neuradnem svetovnem prvenstvu hokejskih upov v Quebecu v Kanadi, je po zmagi nad Montrealom 4:0, v sredo premagala še ekipo Lake Shora. V rednem delu srečanja je bil rezultat 4:4, v podaljšku pa je gol zadel mladi jeseniški napadalec Tomaž Razinger in odločil tekmo v korist naše ekipe. Tako se je slovenska reprezentanca uvrstila med osem najboljših pionirskih hokejskih reprezentanc sveta, četrtfinalna tekma pa bo na sporedu danes. • (vs) Gorenjska namiznoteniška liga Kranj, 16. februarja - V nadaljevanju gorenjske namiznoteni-ške lige je na sporedu končnica. V skupini A za uvrstitev od prvega do osmega mesta je bilo odigrano prvo kolo. Rezultati: Odisej - Križe 2 2:8, EGP Škofja Loka 1 : Jesenice 2 2:8, Križe 1 - Murova 4:6 in Gumar - Križe 3 6:4. Po prvem kolu vodijo Križe 2 s šestimi točkami. • (vs) TPP! PTTNTri ljubljanska 1, KRANJ x Jjvuil Vr fei,. fax.: 064/221-112 P0T0 HI-FI VIDEO /za hotelom Jelen/ TOBAČNA TOVARNA, d.o.o. Tobačna ulica 5 Ljubljana objavlja prosta dela v OSKRBNEM CENTRU KRANJ 1. POMOČNIK VODJE OSKRBNEGA CENTRA Pogoji: - višja ali srednja šola ekonomske smeri - 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih - delo je za nedoločen čas s 6-mesečnim poskusnim delom 2. SKRBNIK RAČUNALNIŠKIH OBDELAV Pogoji: - višja ali srednja šola računalniške smeri - 1 leto delovnih izkušenj - delo je za nedoločen čas s 4-mesečnim poskusnim delom 3. PRODAJALEC - 5 delavcev Pogoji: - srednja ali poklicna šola - trgovske smeri - 6 mesecev delovnih izkušenj - delo je za določen čas 6 mesecev 4. NATAKAR - 2 delavca Pogoji: - srednja ali poklicna šola gostinske smeri - 6 mesecev delovnih izkušenj - delo je za določen čas 6 mesecev Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev objave pošljite v 8 dneh od dneva objave na naslov: TOBAČNA LJUBLJANA, d.o.o., Kadrovski sektor, 61000 LJUBLJANA, Tobačna ulica 5. KRONIKA UREJA: HELENA JELOVČAN Namesto denarja odpeljal granit Tako se dolgov ne izterjuje Kranj, 17. februarja - Kriminalisti so 28-letnega Marka Š. iz Kranja ovadili kaznivega dejanja velike tatvine. Marko Š. je osumljen, da je 9. februarja zvečer s tovornim avtom pripeljal v gramoznico v Struževem. Tam so med drugim poslovni prostori firme Gradnje d.o.o. pa tudi poslovni prostor obrtnika kamnoseka. Marko Š. naj bi z njegovim dvigalom dvignil in naložil na svoj tovornjak 43 granitnih plošč, vrednih okrog dva milijona tolarjev. Ker z dvigalom ni znal dobro upravljati, je več plošč tudi počilo. Plošče je nato odpeljal na Jesenice, kjer jih je spravil v skladišče Merkurjevega Univerzala. Kriminalisti UNZ Kranj so odpeljano blago zasegli in vrnili. Marko Š. se je zagovarjal, da je plošče odpeljal zato, ker mu je bil njihov lastnik Ciril L., star 40 let, iz Šenčurja, dolžan. Papirjev, ki bi njegov zagovor potrjevali, ni predložil, zato so ga kriminalisti prijavili zaradi suma kaznivega dejanja velike tatvine. • H. J. Steklina še gonobi Kranj, 17. februarja - Po podatkih Zavoda za socialno medicino in higieno Gorenjske v Kranju so do srede tega meseca v škofjeloški občini našli še štiri stekle živali. Steklo lisico so dobili v Retečah, psa v Zgornji Sorici, mačka v Vincarjih in srnjaka na travniku pri Sv. Lenartu. V kranjski občini februarja, kolikor je do zdaj znano, februarja ni go-nobila, zato pa so januarja našteli kar šest steklih živali. Skupaj jih je bilo torej v loški in kranjski občini letos že trinajst. • H. J. Obravnava proti 18-letnemu Damjanu Nagliču se bo nadaljevala 1. marca v Naklepno umoril strica? Kranj, 18. februarja - V torek se je pred petčlanskim senatom Temeljnega sodišča v Kranju, ki mu predseduje sodnik Anton Šubic, začela glavna obravnava proti 18-letnemu Damjanu Nagliču, ki mu javno tožilstvo v obtožnici očita naklepni umor 25-letnega strica Ljubomira Marušiča. Fant je v priporu od 11. decembra lani, potem ko je v taverni nad Starim Mavrjem z nožem šestkrat zabodel strica. Obravnava je bila po dveh dneh prekinjena, nadaljevala se bo 1. marca. Umor v taverni se je zgodil petnajst minut do petih zjutraj. Damjan Naglic je tisto noč prišel v taverno skupaj z bratom Simonom in prijatelji Juretom Mežanom ter Zoranom in Draganom RaduloviČem. V taverni je bil tudi njegov stric Ljubo-mir Marušič s prijateljico Nado Mencinger. Kot pravi obtožnica, naj bi se Damjan Naglic pri stričevi mizi sporekel s stricem, prišlo naj bi tudi do prerivanja. Kasneje je Damjan prosil prijatelja Zorana Radu-loviča, če ga pelje z avtom domov, češ da bi se rad preoblekel. Prijatelj mu je ustregel, vendar Damjanu ni šlo za preoblačenje, pač pa je doma vzel kuhinjski nož in ga spravil za pas. Po vrnitvi v taverno naj bi stric Marušič s prijateljico pri-sedel za mizo, za katero je sedel Damjan z druščino, skupaj so pili. Ko se je taverna že praznila - za mizo so od druščine obsedeli samo Damjan in Simon Naglic ter Ljubomir Marušič - naj bi se Damjan in stric spet sprla. Damjan je potegnil nož in z njim strica še-skrat zabodel do mrtvega. V torek je sodni senat zaslišal osumljenega Damjana Naglica. Povedal je, da je bil zaradi ločitve staršev tedaj zelo nesrečen in potrt. S stricem se ni najbolje razumel, ker je bil nasilen do sorodnikov. Lani pole- LIGHT KULTURA V zraku je light / Svetla, lahka, Ojudje smo egoisti Ekologija osvaja planet zabavna, nežna, vedra je kultura lighta Bolj ko nas obremenjuje lempo časa, več damo nase /. majhnimi užitki si fotografija: Milan Pojk polnimo baterije. I Irepenimo po boljšem, novem, drugačnem, bolj samo našem. Radi smo prijazni do svojih muh. Želimo sanjati tesnit c > in uresničili sanje. Z navdušujočimi napoti mavričflih bojevnikov se globalno ohranja vse zeleno. Rekreacija ^o užitek postane light So težka in lahka oblačila. Je klasične i in lahkotno branje* S(> (>l>r<>ki nesramne> visokih kaloričnih vrednosti in lahki prigrizki So oblaki preteklosti in želje sedanjosti. In če /e hočete, (i#b1 užitki prihc>dnosii. kultiviranje strasti ne sme pomeniti odprave užitka. T<) pa |c /e /i"/)t znanost.,. Prj nas jo gojimo v sodelovanju z evropskimi partnerji: Keemtsma, I lamburg in Seila, Pat is. kjer odmeva lahka glasba in se družijo lahkonogi ljudje veselih src. postaja neizogibna potreba skoraj tako kot kruh, ki pa je vse bolj črn, makrobiotičen. Lahka industrija lahkotno zre v prihodnost, kjer se točijo <.'oolerji in diet TOBAČNA LJUBLJANA ti je pretepel njega, njegovo in tudi svojo mamo, kasneje, do usodnega jutra v taverni, se nista več prepirala. Damjan Naglic je na sodišču priznal umor, vendar se spominja samo prvega vboda z nožem. Stric Ljubomir, ki so ga prijatelji klicali Pi-ni, naj bi ga v taverni izzival. V sredo je kot priča najprej govoril Damjanov prijatelj Jure Mežan. Videl je prvo prerivanje, Damjana, ki je bolj sam sebi kot drugim dejal, da bo strica ubil. Njegovih besed ni jemal resno. Zoran Radulovič, ki je usodne noči Damjana peljal domov, je dejal, da mu je prijatelj, ko se je vrnil od doma na vprašanje, zakaj se ni preoblekel, odgovoril, da je šel samo po denar. Med potjo pa mu je dejal, "da bo šel on v pm... ali pa jaz" oziroma "...jaz pa tudi nekam". Slutil je, da se bosta Damjan in Pini stepla. A ko je Zoran z bratom Draganom odhajal domov, je videl Damjana in Pinija skupaj na plesišču, prijatelja. Sodišče je Damjanovo mamo Božo Naglic in očeta Mira, ki sta se pred kratkim razveza-la, zaslišalo za zaprtimi vrati, saj umazanega družinskega perila ni želelo prati pred javnostjo. Starša sta v preiskavi Dam- jana opisala kot mirnega, vase zaprtega fanta, ki ga je njuna ločitev hudo prizadela. Boža Naglic je dejala, da je bil njen brat Marušič večkrat agresiven, lani poleti tudi do nje, da pa se je sicer ona od vseh sorodnikov z njim najbolje razumela. Pini se je poleti znesel nad njo, Damjanom, znesel se je tudi nad Simonom, možem, mati se ga je bala. Sodni izvedenec psihiater Marko Skulj je Damjana Naglica ocenil kot čustveno nedozorelega motenega fanta, pri katerem so čustvena nihanja običajna, agresivni impulzi so v določenih situacijah lahko škodljivi, sicer pa psihološki testi niso pokazali na morebitno nadpovprečno agresivnost. Zdravljenje zaradi alkohola pri Damjanu po psihiatrovi oceni ni potrebno, čeprav alkohol lahko škodljivo, a ne bistveno, vpliva na zmanjšanje njegove sposobnosti razumevanja in obvladovanja. V času umora je imel v sebi 1,5 do 2 g na kg al; kohola, torej na meji do... Tudi po ugotovitvah psihiatra je Damjan zelo boleče sprejemal razvezo staršev, ravnanje strica ga je vzburilo. Po njegovem vtisu se je hotel z nožem v taverni bolj "peteliniti" kot zares moriti. V sredo je sodno dvorano najbolj razburkala Nada Men; cinger, Pinijeva prijateljica, ki je trdila, da jo je Damjan jeseni, po sporu s Pinijem, prosil, naj mu preskrbi pištolo, češ da bo z njo strica ubil. Isto je trdila tudi po soočenju z Damjanom, ko ji je vrgel v obraz, da laže, da to ni res, da laže tudi glede taverne, češ da tiste noči ni ničesar nenavadnega opazila, nobenega prerivanja, kreganja. Damjan jo je "spomnil", da je sama vlekla Pinija stran. Vsekakor je pričevanje Nade Mencinger je osumljenca zelo obteževalno. • H. Jeiovčan Pojasnjena Tržičanova s Ni bil umor mrt Tržič - Kriminalisti so dognali vzrok nenadne smrti Jakoba Smole ja, ki ga je 9. februarja zgodaj zjutraj v pritličju boka Zelenica 6 mrtvega našel eden od stanovalcev. Smolej je običajno vstajal zgodaj, saj je raznašal časopis Slovenec. Na njegovem truplu so opazili odgrnino na bradi in presekanino na ustnici, zato niso izključili niti možnosti, da ga je nekdo ubil-Toliko manj, ker so kasneje pri pregledu okolice kriminalisti pri trgovini Mercator našli mlako krvi in v njej polovico Smo-lejevega zobovja. Zdaj je možnost umora izključena. Domnevajo, da je šel Jakob Smolej usodnega jutra po stopnicah k parkirnemu prostoru trgovine, da je padel in z glavo udaril ob pločnik, nato pa odšel domov. Kot rečeno, je obležal v pritličju bloka. Obdukcija trupla je pokazala, da je Smolej umrl zaradi infarkta. • H. J. Poskusa ropa Tatova zamikali ženski torbici Kranj - Policija še pozveduje /a neznancema, ki sta 8. febru*rJ* skušala ropati na Planini, naslednje jutro pa (morda ista?) & Partizanski ulici v Kranju. Prvi poskus ropa je bil zvečer ob pol devetih na Cesti I n1^' Ko je šla 65-letna Alojzija R. mimo stolpnic, sta neznanca Pr,s za njo, eden ji je od zadaj iztrgal torbico, drugi pa jo je s solzl" cem pošprical v obraz. Ženska je padla in si pri tem /lomila SW gnenico, storilca pa sta pobegnila in med begom izgubila torbico- Naslednje jutro ob 6.40 pa sta neznanca v Partizanski ulici padla 48-lctno Ivico P. Način je bil enak kot prejšnjo noč. Lde ji je poskuSal vzeti torbico, drugi je uporabil razpršilec. Vendar y bila ženska prisebna; začela je glasno kričati in trdo stiskala tO bico k sebi. Neznana napadalca sta odnehala in pobegnila. • J. Spolna nasilja nad otroki Hčerki v rokah pohotnih očetov Kranj, 17. februarja - Vodja Urada kriminalistične službe L'N/ Kranj Jaka Demšar je povedal, da so pred kratkim policisti "> kriminalisti pripeljali pred preiskovalnega sodnika Jeseničan11 in I ržičana, osumljena spolne zlorabe otrok. Na Jesenicah je oče več kot leto dni zlorabljal svojo hčerko, staro okrog štirinajst let. Ker oče ob prijetju ni več žive pri družini, preiskovalni sodnik ni našel razloga /a pripor, saj osumljenec dejanj ne more več ponavljati Drugače pa je v primeru 29-letnega Tržičana. Ta je živel s prijateljico, ki je imela otroke že prej, skupaj imata še eiiega Od hčerke, ki še ne hodi v šolo, je oče večkrat zahteval razn» spolna ugodja. Pogosto je maltretira! tudi vso družino, p*cie.' pal žensko, celo tedaj, ko je bila noseča, |o zhadal / vilicami, ji metal hrano po tleh, da je morala jesti s tal, njeno trpljenj« pa je povrh še z užitkom fotografiral Zdaj V priporu čaka n;l sodni postopek. • H. J. PNOSTI IE PAČ POT1EIIMO NAJTI Obvezno avtomobilsko zavarovanje • 25% popust pri takojšnjem plačilu celotne premije • 5% popusta pri plačilu premije s petimi čeki brez obresti •v primeru, da ste letos pri obveznem zavarovanju Vašega avtomobila pri TILII dosegli 50% bonus. Vam v naslednjem letu, kot prva slovenska zavarovalnica priznamo 55% popust •ob škodi izgubite le 10% popusta, če pa imate bonus v višini 50%, Vam ostane celoten popust • bonitete se prenašajo tudi med starši in otroci in ne le med možem in ženo • ob sklenitvi obveznega zavarovanja dobite kupon s katerim lahko izkoristite 10% popust pri požarnem ali stanovanjskem zavarovanju r^ ^ 4^4^J zavarovalnica tilia d.d. W mm K novo mesto Kasko zavarovanje • 10 obrokov brez obresti od mesečnega OD ali preko trajnika tekočega računa • 20% popusta pri takojšnjem plačilu celotne premije • riziko kraje vozila je vključen brez dodatnega doplačila T ZALLA ZALLA trgovina Kranj, Delavska 19, Stražišče (poleg trgovine Zapravi ji vček) tel.: 064/311-377 Vqodna ponudba G o V » Kavbojke Bombažni puloverji STONE VVASH genska krila ženske bermuda hlače ženske bluze Otroške kavbojke od 2.400 SIT dalje 2.900 SIT 3.900 SIT 3.900 SIT od 2.400 SIT dalje od 1.900 SIT dalje Pri vsakem nakupu nad 10.000 SIT dobite člansko izkaznico, 2 njo si pridobite do 10 % popusta pri vsakem naslednjem nakupu. > IZDELUJEMO NAČRTE NOVOGRADNJE IN ADAPTACIJE VSEH VRST OBJEKTOV (STANOVANJ, DELAVNIC, POSLOVNIH PROSTOROV, PODSTREH, GOSTINSKIH LOKALOV TRGOVIN, MESNIC, IPD.) ' OPREMA LOKALOV IN STANOVANJ m\ rja ca jj m r« ^ cm 5—j Kranj, Bleivveisova 6 Tel.: 064/217-461, 211-144, fax.: 064/218-287 033 SERVISNO PODJETJE KRANJ po. Podjetje za izvajanje zaključnih obrtnih, servisnih in instalacijskih del v gradbeništvu 64000 KRANJ, Tavčarjeva 45 DS Servisnega podjetja Kranj, p.o. v skladu s 65. čl. Statuta podjetja razpisuje prosta dela in naloge DIREKTORJA podjetja (ni reelekcija) Pogoji: - VII. oz. VI. stopnja strokovne izobrazbe gradbene, ekonomske ali druge ustrezne tehnične smeri - najmanj 5 let delovnih izkušenj pri odgovornih delih in nalogah - vodstvene in organizacijske sposobnosti, ki so razvidne iz dosedanjih zaposlitev - predložiti program razvoja in vodenja podjetja za naslednje mandatno obdobje. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 8 dni na naslov: SERVISNO PODJETJE KRANJ, po., Tavčarjeva ul. 45, Kranj. CharlesWebb 86 DIPLOM IRANEC Prevedle kranjske gimnazijke pod mentorstvom prof. Mihe Mohorja "Ne vem!" <(Po resnici povej!" Saj sem!" Benjamin je pokimal. "Kdaj si jo nazadnje videla?" 'Sinoči." "Kdaj sinoči?" ... Pozno." jc reklo dekle. "Mislim, da je bilo že zjutraj, (»krog '•{J »li treh zjutraj." Kaj pa se je /godilo?" Dekle je skomignilo z. rame,ni. "Kar prišla je in spakirala nekaj stvari in napisala pisemce in odšla." "Kaj pa ti je rekla, preden je odšla?" "Ne spominjam se." "Hočem, da se spomniš!" Dekle se je namrščilo. "Ali bi mi lahko povedal, kaj se sploh dogaja?" "Povej mi, kaj je rekla?" "Rekla je, da zapušča šolo," je odgovorilo dekle. "Jokala je in ..." "Jokala da je?" "Ja." "Kaj je rekla?" "Samo poslovila se je in mi naročila, naj ji pošljem njene stvari. Preostala oblačila in drugo." "Kam naj jih pošlješ?" "K njej domov." "K njej domov? Domov k njenim staršem?" "Ja." Benjamin je pokimal. "Pojdi z menoj," je dejal. "Kaj?" "Pojdi z menoj!" "Zakaj le?" "Poklicala boš k njej domov." "Poslušaj!" je reklo dekle. "Če nimaš nič proti, se na noben način ne bi hotela vmešati v nekakšno nezrelo ljubezensko razmerje. Ne bi ..." Benjamin je nekaj časa strmel vanjo, potem pa je z glavo po-rnignil proti vratom in odšel za njo iz stavbe. "Halo!" je reklo dekle. "Tukaj Marjory, Elainina sostanovalka z univerze. Ali je Elaine tam?" Benjamin je primaknil glavo k dekletovi in nekoliko odmaknil slušalko od njenega ušesa. "Sedaj ne more govoriti s teboj," je rekla ga. Robinson. "Oh!" je vzdihnilo dekle. "Jaz pa imam vse njene stvari. Hotela sem jo vprašati, kaj naj storim z njimi." Za trenutek je bilo vse tiho. "Zaenkrat jih kar obdrži," je rekla ga. Robinson. "Naročila ji bom, naj ti piše v zvezi s tem." "Kje pa je?" je vprašala Marjorv. "Ali je sedaj doma?" "Nadvse si bila pozorna, da si poklicala, Marjorv! Pobrigala se bom, da ti bo pisala ..." Benjamin ji je iztrgal slušalko in jo dvignil k obrazu. "Povejte mi, kaj se dogaja, ga. Robinson! Povejte mi, kje je!" Zveza se je prekinila. Benjamin je treščil slušalko na vilice in planil iz govorilnice na ulico. Pomahal je taksiju, ki je drvel proti njemu, nato pa odskočil, ko so njegove zavore zacvilile. "Na letališče!" je zavpil, ko se je zavlekel na zadnji sedež. "Odpeljite me na letališče!" Mračilo se je že. Na ulici je bilo vse tiho in čeprav je postalo mrakobno, se cestne svetilke še niso prižgale. Benjamin je plačal šoferju, potem pa je dolgo stal ob drevesu in gledal proti hiši. Zgoraj ni bilo luči, v pritličju pa je gorela v dnevni sobi, toda okna so zagrinjale težke zavese, tako da je sredi vsakega okna uhajal samo tenak pramen svetlobe. Nenadoma so se vhodna vrata odprla in na vrt pred hišo je planil velik kvadrat svetlobe. Benjamin se je hitro umaknil za deblo velike palme in opazoval g. Ro-binsona, kako je šel po tlakovani poti, da bi pobral časopis, ki je ležal v travi. Ko seje vrnil, je Benjamin pohitel po privozu in zavil za hišo. Ustavil seje pod oknom za hišnim vogalom in pogledal navzgor Nato je oblikoval dlani v trobljo in poklical. "Elaine!" ^748741801 LES za ostrešje, dimenzije 12x14 in 8 x 16, prodam, « 46-361, po 16. uri 3362 PUSTNI SPREVOD V TRŽIČU - Pojutrišnjem, v nedeljo, 21. fe- IZOBRAŽEVANJE bruarja, ob 15. uri. Začetek sprevoda v atriju občine, skupaj s Pihalnim orkestrom Tržič. Za maškare ima TURISTIČNO DRUŠTVO TRŽIČ pripravljenih 500 slastnih krofov! PUSTNI TOREK V ŠKOFJI LOKI - Otroški pustni sprevod skupaj z Godbo na pihala in lajnarjem v torek, 23. februarja, ob 16. uri izpred dvorane Poden. Pokrovitelji: LOKA, PEKS, VELE-BLAGOVNICA NAMA._ Podjetje GREGOR v Kranju - tel.. 211-917 je organiziralo SLUŽBO ZA POMOČ DRUŽINI in sicer POMOČ V GOSPODINJSTVU in VARSTVO OTROK v popoldanskem in večernem času ter ob vikendih in praznikih. Dragica Fučka vam svetuje, da pokličete na številko 064/211-917. Dobili boste pomoč, ki jo potrebujete. ZAČETNI TEČAJI ZDRAVE PREHRANE - Danes, 19. februar ja, se začne začetni tečaj zdrave prehrane. Od 16. do 19. ure bo predavanje z diapozitivi, jutri (v soboto) od 8. do 13. ure priprava zdrave hrane. Cena tečaja: 3.000,00 SIT. Prijave: 064/622-135. Tečaj bo v učilnici OS Ivan Grohar Škofja Loka. MALI OGLASI ®217-960 rtALLo PIZZA DELOVNI CAS: VSAK DAN OD 830 - 2200 NEDELJA OD ll 00 - 22°" APARATI STROJI OVERLOCK PFAFF, nov, nerabljen, z garancijo, ugodno prodam « 215 650_914 Mini VIDEOKAMERO Panasonic in FOTOAPARAT nov, ugodno pro-dam. « 802-581_1994 Industrijski ŠIVALNI STROJ Sm-ger prodam. Voglarjeva 9, Naklo _2764 Hladilno SKRINJO, 210 I, prodam. Smiljanič, Nazorjeva 10, Kranj (za nebotičnikom)_2980 TRAČNO ŽAGO za razrez hlodovi ne, malo rabljeno, zelo ugodno prodam « 710 590, zvečer 2987 PRALNI STROJ Gorenje, nov, pro dam 15 % ceneje « 323-616 2993 TELEVIZOR, črnobeli, ohranjen, prodam. « 329-724_3002 KOSILNICO SIP 165, disk britev, in FREZO Batuje 155 prodam « 631 440_3008 KUPPERBUSCH in kombinirani ŠTEDILNIK prodam za 6 000 SIT/ kos « 43-293_3013 CEPILEC za drva, nov, premera 25 cm, ugodno prodam « 061/823-671_3028 PRALNI STROJ Kandi, rabljen, po ceni prodam, « 52 315 3041 Centralno ETAŽNO PEČ poceni prodam. Dolinar, Rožna dolina 11, Lesce 3053 SYNTHESIZER Yamaha, skoraj nov, zelo ugodno prodam Tupali-če 43, Preddvor_3055 COMMODORE 128 D, z igralnimi palicami in igricami, prodam. « 43 210_ 3071 PC 286, s koprocesorjem in di skom Ouantum, 52 Mb, še dva meseca v garanciji, ugodno prodam « 50-746_3073 Oddam rabljen ŠTEDILNIK Gore-nje na trda goriva « 215-896 _3091 TRAČNI OBRAČALNIK SIP in GU MIVOZ prodam « 49-076 3121 Barvni TV Iskra AZUR in Ei Spek tra color ugodno prodam 46 531_3131 LIKALNI STROJ, dolžina valja 80 cm, nerabljen, prodam 35 % cene-je « 710-514, Lado__3132 Motorno ŽAGO Alpina, v okvari, prodam « 622 956_3140 Večji VENTILATOR za prezračeva nje delavnic, s trofaznim motor jem, 15 KW, prodam za 300 DEM « 692 517 3141 VERATSCHNIG BOROVUE • NOVA VOZILA • HITER SERVIS • VELIKO SKLADIŠČE DELOV Telefonske inlormacije: 99434227 2338 Poljski SORTIRNIK za krompir prodam. Kozina, Čirče 36, Kranj NE CCHI - BAGAT, specialni indu-strijski stroj za ravne šive, prodam. « 631 433_ PRALNI STROJ Obodin, brezhi ben, cena 100 DEM, prodam. « 329-023_3152 Dva barvna TV prodam « 70-305 _3190 PEČ Feroterm, novo, 35.000 Kcal, brez bojlerja, prodam. « 212-085 _3193 TELEFAX Panasonic in PAPIR za fax prodam. « 631-634 3195 OVERLOCK HOBBY LOCK pfaff 795, 4-nitni, ugodno prodam. « 401-364_3203 HLADILNIK za hlajenje žganih pi-jač, nov, prodam. « 620 692 3221 Parni LIKALNIK Stella, z 2-liter-skim kotličkom, in SKRINJO LTH, 220 I, prodam, « 633-114 3224 ŽAGO Husquarna 65, nerabljeno, in cevno OGRODJE za stojišče za dve kravi, z napajalnikom, ugodno prodam Kocjančič, Zg. Gorje, Krnica 3,« 725-172_3229 KOMPRESOR, 60 I, ugodno prodam« 46 719 3233 Barvni TV, ekran 37 cm, prodam. « 327-814_3261 MLIN ŠROTAR, z motorjem, pro- dam Frelih, Posavec 64, Podnart _3263 Električno verižno "ŽAGO Dolmar, meč 35 cm, prodam. Jane, Posavec 40, Podnart 3268 Kovinsko CISTERNO, 3.000 I, pra vokotne oblike, prodam. « 733 296___3272 TERMO AKUMULACIJSKO PEČ, 3 KW, novo, in KUPPERBUSCH pro-dam. « 83-583_3287 Dva KOLEKTORJA Pula, nova, prodam 20 % ceneje. Frelih Janez, Posavec 64, Podnart 3297 Prodaja električnih hitrih KUHALNIKOV za kavo in čaj. čas kuhanja 15 do 20 sekund. Cena po povzetju 1 500 SIT Naročila sprejemamo vsak dan, tudi prek vikenda na « 062/36 208_3311 Plinski GORILNIK za žganjekuho in KOTEL prodam « 242 331 3338 Barvni TV Blaupunkt in VIDEORE CORDER Sharp prodam « 49-152, od 17. ure dalje 3349 Tri KOLEKTORJE IMP 2 kvad. m, en kolekor 1.6 kvad. m, in električni BOJLER, 300 I, prodam « 622 944_3364 Nova kombinirana BOJLERJA, 130 I, iz rosfreija, prodam « 45 662 _3370 GLASBILA_ HARMONIKO, dijatonično GCF, novo, prodam ali menjam « 312 101 3108 * GR. MATERIAL Smrekove PLOHE druge vrste, 12 kom, prodam« 312 259 3104 Suhe javorjeve PLOHE prodam « 45 584__3109 IZDELUJEMO in prodajamo suhe smrekove, borove in macesnove OBLOGE - OPAŽ raznih širin in dolžin ter iz istovrstnega lesa ladij ski pod in klasični parket « 64 103_3137 Trdi TERVOL, 5 bal, prodam. « 214 682_3159 Strešno OPEKO M 222 Novi Bečej, 3 000 kom, prodam « 64 301 _ 3226 ITISON, nov, 18 kvad. m, prodam «41669 3275 INSTRUIRAM angleščino za osnovne in srednje šole. « 50-836 _< 2398 INŠTRUI RAM matematiko in elektrotehniko za vse srednje šole. Matjaž,« 213-644_2908 INSTRUIRAM matematiko za os-novne in srednje šole. « 217-057 ___2983 Učitelj uspešno INSTRUIRA mate-matiko in fiziko. « 311-471, 631-523 3151 Osmošolci! Priprava za zaključne in sprejemne izpite - angleščina, profesorica.« 78-911 3216 IZGUBLJENO -0- Od Idrije do Kranja sem izgubil KARTONČKE za vožnjo z avtom. Najditelja prosim, da javi na « 064/241-524 3246 KUPIM ODKUPUJEMO starinsko POHIŠTVO ter ostale starinske PREDMETE. Kirka antika, « 52-360 ali 48-545 1461 Staro POHIŠTVO iz trdega lesa kupim - mize, predalnike, itd. « 45-655 2920 Betonske STREŠNIKE Trajanka, cementno sive, samo ROBNIKE, kupim « 70-125 2986 TRAVERZE I 30 profil, 8 m dolge, 4 kom, kupim. Poljanec, Sp. Senica 12, Medvode. « 061/612-249 3046 Visoko brejo KRAVO simentalko kupim« 43 586 3086 BIKCA simentalca, starega do 10 dni, kupim. « 422-719 3107 Odkupujemo smrekovo, macesno-vo HLODOVINO« 64-103 3136 SEDEŽNO garnituro: TROSED, DVOSED, kot, KLUBSKO mizo, nizko OMARO, JEDILNO mizo kupim « 241 793 3194 KOMBAJNA za krompir kupim. « 421-668_ 3218 Dva BIKCA simentalca kupim. « 43-314_3219 KRAVO, brejo, in BIKCA, 300 kg, kupim. Trček, Selo 17, Žiri, « 691 -867_3235 KRAVO in betonske STEBRE za kozolec kupim.« 51-113 3250 Smrekovo HLODOVINO kupim. « 76 474_3302 BIKCA simentalca, starega do 14 dni, kupim « 45 705_3319 ZASTAVO 750, registrirano, ka rambolirano ali slabše ohranjeno, kupim « 328 095 3358 LOKALI Urejen KLETNI PROSTOR, 4x4, oddam za razne dejavnosti pri-vat. Kranj, Valjavčeva 29, « 211 882_297J V bližini Kranja oddam LOKAL. Obvezen odkup inventarja « 217-923_2974 Nudim poslovni PROSTOR in po moč pri delu. « 51 302, od 21 ure dalje_3115 Iščemo poslovno proizvodni PROSTOR (100 kvad m ali več) z dovozom za kamion, v Kranju ali bližnji okolici. « 217 584, vsak de lavnik od 9. do 17. ure, sobota od 9 do 11. ure_3176 Oddam LOKAL in TRAFIKO v obratovanju « 064/242 746 3191 ODDAMO pisarniške prostore v Kranju (44, 77, 120, 240 kvad m); lokal za trgovino v Kamniku, Trži ču, Kranju in druge PRODAMO oz ZAMENJAMO trgovino v cen tru Kranja (54 kvad m) za trgovino na vpadnicah PROVIZIJO PLAČA NAJEMNIK APRON NEPREMI ĆNINE, « 064/214 674 3354 V Radovljici ali Lescah vzamem v najem LOKAL za opravljanje mir ne obrti « 715 796 3363 OTR. OPREMA Otroški kombinirani VOZIČEK, nov, vozen, in TORBO za nošenje otroka prodam. « 633 604 2984 voTic¥k~ Chicco, kombiniran, dobro ohranjen, cena 150 DEM, pro dam « 327 088 3039 Kombinirani otroški VOZIČEK ugodno prodam Pavlin, Temniška 19, Naklo _3286 Otroški VO"zTČ"EK" skoraj nov, pro dam « 323 379 3301 Moško KOLO, ženski PONY in otroško KOLO BMX - srednji pro-dam. « 329-023_3154 ELEKTRONIK 90, možna menjava za APN 4, prodam. « 323-995 _3178 MTB moško KOLO, 20 col, s prestavami, novo, prodam. Cena 23.500 SIT, možno na dva obroka. « 632-286_3192 PONY KOLO, dobro ohranjeno, modre barve, zelo ugodno prodam. « 57-831 3289 OBVESTILA OPRAVLJAM adaptacije, ELEK-TROINŠTALACIJE, PLESKARSKA in MIZARSKA DELA. « 47-445 _899 Enodnevni nakupovalni IZLET z avtobusom na Madžarsko, dne 20/2/1993. Prijave na « 49-442, po 16. uri 1177 MAŠKARADNE KOSTIME za otro-ke in uvožene dodatke prodam, pošljem. « 061/266-940, po 10. uri_1426 Elektroinštalacije, pleskarsko mizarska dela, novi in stari objekti -adaptacije « 311 -033, popoldan __1725 Nova PRODAJALNA TALNIH OBLOG na Zg. Senici 5, Medvode « 061/613-135 2403 Najcenejši VELENJSKI LIGNIT.« 733-494, po 16. uri_2424 FRIZERSKI SALON "Lili" Lahovče vabi. Zelo ugodne cene. « 421-790_ 2837 ARMAL PIPE po nizki ceni. « 801-166_2840 Dne 25/2/1993 NAKUPOVANJE na Češkem. « 216 903 3014 SAT ANTENE po zelo ugodnih ce nah, že od 450 DEM dalje. Garan cija 6 do 24 mesecev. « 064/422-585 3023 Ugodno! Bombažne TRENIRKE, večje, manjše; ženske hlačne NOGAVICE « 241-038_3089 GORENJE - LIZING Prodaja na 25 obrokov za: pralni stroji, bela tehnika, zamrzovalne skrinje, TV, vi-deorecorderji, glasbeni stolpi, satelitske antene, itd. « 327-564, 326-831 Izkoristite ugodno prilož nost. V februarju akcija znižanih cen proizvodov 3098 HOTEL TRANSTURIST iz Škofje Loke vabi na PLES V MASKAH v soboto, 20. februarja, zvečer. Rezervacije po telefonu 064/621-261 PUSTOVANJE v Domu krajanov v Preddvoru - v soboto ob 20. uri Igra ALPE ADRIA. Prijave na « 45-052_3103 ARMAL PIPE po nizki ceni. « 801-166_3290 Dne 4. do 6.3.1993 organiziramo nakupovalni IZLET na Češko. Cilj izleta je Brno - Blansko. Prijave na « 325-737 3314 OBLAČILA Razna ŽENSKA OBLAČILA - uvo, žena, zelo ugodno naprodaj. « 802-581_1993 Ženske dvojne BARETE in otroške KAPE dobite« 715-050 2958 OBHAJILNO OBLEKO, velikost 8, prodam. Mohorič Martina, Zg. Besnica 76 3020 Dekliško OBLEKO za prvo obhajilo, uvoženo, prodam. « 45 568 OSTALO INVALIDSKI VOZIČEK, skoraj ne rabljen, prodam za polovično ce no. « 77 609_1836 Umetniške OLJNE BARVE dobite v trgovini Blažovnica, Ob Blažovni-ci 46, Limbuš 62341. Barve lahko dobite tudi po pošti. « 062/632 130 2996 DRVA, bukova in hrastova, prodam « 65-099 3034 Dober KOVINSKI PROGRAM prodam« 51-458 3054 Bukova in mešana DRVA prodam « 421-345_3078 PREMOG - OREHOVEC, 1.4 t, pro-dam po polovični ceni. « 216-716 Električni RADIATOR, 2.500 W, prodam.« 327-613 3134 PRTLJAŽNIK s ključavnico za smuči, za Lado in podobne avtomobile, prodam. « 215 076, pe tek, od 16. ure dalje 3167 HLODE, 5 kub. m kostanjevih in 5 kub. m hrastovih, prodam « 422-554_3168 PRTLJAŽNIK, kombiniran za tovor, kolesa in smuči, prodam. « 45-662_3183 Bukove BUTARE ugodno prodam-« 065/75-232, zvečer_3189 Rezan LES smreke in oreha, suh, prodam. « 65-325_3200 ZEMLJO za presajanje rož, 300 SIT/kom, prodam. Jezerska c. 88 MESO mlade GOVEDI prodam. « 65-670_3241 Stare KOVANCE prodam. V 216-140, od 18. do 19. ure 3260 Avtomobilsko PRIKOLICO, novo, cena po dogovoru, prodam. Okroglo 23, Naklo 3264 Bukova DRVA prodam. « 49-246 DRVA, meterska, razžagana, TRSKE, z dostavo, prodam. Žagamo tudi na domu. « 325-488 330jj Zastekljen BALKON - aluminij pro-dam. « 329-861_3345 Raznobarvne BALONE, 100 cm ob-sega, prodam « 422-391 3346 Mešana DRVA prodam. Mlaška c 107, Kranj_3353 PRIDELKI ŠALOTKO, lepo, manjše in večje količine, ugodno prodam « 802-581_1992 SENO in OTAVO prodam. « 403-229_2876 Prodaja JABOLK vsako soboto i" nedeljo do razprodaje. Peračica 6, Brezje__2930 Sveže ŠAMPINJONE ugodno pro-dam. « 66-054 2965 KROMPIR za seme vifeljčar, sante, jearla in desiree prodam. Škof-jeloška 33, Kranj_2973 SENO prodam. « 422-806 2999 Kvalitetno SENO, cena 16 SIT/kg, 5 000 kg, prodam « 627 418 3026 Neškropljena JABOLKA, domače ŽGANJE prodam. « 78 823 3037 Totra CEVI za talno gretje, 150 m, prodam. « 84 535_3283 KOLESA Jeklene CEVI 316, stena 7 mm, dolžine 300 m, nerabljene, kosi po 115 m, poceni prodam « 065/808 046 3320 APN 6, letnik 1987, dobro ohra njen, prodam Pleša, Trg svobode 23, Tržič 3019 CENTRALNO OGREVANJE in VODOVODNO NAPELJAVO. do V Merkurjevih prodajalnah FEBRUARJA več kot 150 artiklov za takojšnja plačila 20% ceneje,.. z Merkurjevo kartico zaupanja pa do Petek, 19. februarja 1993 MALI OGLASI, OBVESTILA 25. STRAN + GORENJSKI GLAS ITALIJANSKE S PECI Al J TETE lASAGNE/ KANELONI 360 SIT MAKARONI/ŠPAGETI 330 SIT DOSTAVA NA DOM VSAK DAN, RAZEN PONEDELJKA Od 11, dO 22,,ure 064/218-007 SENO prodam, « 422-672 3048 SENO, večjo količino, balirano, kakovostno, prodam in dostavim na dom. « 067/21-221, od 7. do 15. "re, ob delavnikih_3049 SENO prodam. « 68-522 3061 Semenski KROMPIR, lanski uvoz, jearla, ukama, mona liza, rezi, san-tee, prodam. Zg. Duplje 42, « 47-139_ 3068 zimska JABOLKA prodam. Žeje 1, Dupjje, 70-314_3082 SENO in OTAVO prodam. « 7^0-041_3095 °obra zimska JABOLKA, neškro-Pljena, cena 35 SIT/kg, prodam, "onejc, Sp. Otok 24, Radovljica Več sort neškropljenih JABOLK Pjodam.« 57-141_3101 Balirano SENO prodam. « 064/633-882_ 3138 kvaliteten semenski KROMPIR santee in desiree prodam. Bodeš- SgjO, Bled, « 77-230_3196 Semenski KROMPIR, uvoz Holan-dija, elita, ukma, prodam. Mrak, Rastje 51, Kranj_3258 SENO, 3 t, prodam. « 061/627-263_ 3293 SENO prodam. Frelih Janez, Posa y4£64, Podnart_3296 ZENICO prodam. Poljšica 4, Pod I^rt.« 70-164 3304 Posesti NJIVO v Šenčurju, 3.000 kvad. m, Prodam« 45 655_2921 pARAZO ali pokrit PROSTOR za *g™bi najamem. « 215 211 3043 Starejšo obnovljeno HIŠO pro-dam Ogled v soboto od 15. do 18 Ljubno 44 _3075 pARCELO, cca 1 000 kvad m, še ^**a*>dliivo, prodam. Naslov v £g!g^ern oddelku._3083 Tnn*®"10 HIS0 ali manišo KME ne, Ppzneje možen odkup « ^61/772-684 3102 PaRCELO blizu Kranja, 800 kvad 2j>rodarn. « 325-543 3111 Na-- ,a področju Godešiča prodam jJNS kmetijskih obdelovalnih PAR SEL Starman, Godešič 14/a, Škof |M-oka 3135 ^»dokončano vrstno, atrijsko HI ~P v Drulovki pri Kranju prodam ^325-516 _3177 *aPuščeno KMETIJO v Atomskih 'oplicah, na lepem kraju, prodam. * 51-327 3202 NJIVO, 84, popol 3212 ^ bliiinj Kranja prodam ***1 kvad m « 325 18 dan no Hr^nnovan'sko' visoko Pritlič lo dv;V Gozdu Martuljku, s parce t«i i kvad m- Prodam Inf Emer B,l. Jezerci 24, Gozd Martuljek ^----_3239 d[°dam~sta7o~ HIŠO z lokacijski SavUment8ci'0 v Ljubnem pri Po obr^ Cen8 50 000 DEM Možnost |«f,°l2e9a odplačevanja do enega ^».326-836 3312 zazidljivo PARCELO v do iT Bh ok<>lici. « 061 823 226 MO 'o. uri i^EMNA PRILOŽNOST NEMŠKI TV SATELITSKI SISTEMI s 136 kanali * i anteno 80 x 90 759 DEM * i anteno 60 x 70 669 DEM DO 25 OBROKOV ^ montažo "SATEX" TEL.: 48-570 NJIVO nasproti Planine III, oddam v najem "vrtičkarjem". « 241-462 _3317 GOZD v izmeri 3.5 Ha, v Begunjah, prodam« 068/60-234 3328 Macesnovo BARAKO, novo, 2.50 x 2 x 2.50 m, sestavljivo, večnamen-sko, prodam.« 324-824 3333 HIŠE PRODAMO: nove v Sv. Du-hu, Kovorju, Stražišču, Križah; novogradnjo v Selcah pri Škofji Loki, Zasipu pri Bledu, Lescah; starejšo v Dupljah, Retnjah, Gorenji vasi, pri Sorici in druge. PARCELE PRODAMO: zazidljive vikend parcele na Gorenjskem. APRON NEPREMIČNINE,« 064/214-674 3356 PRIREDITVE TRIO igra na porokah ali v lokalih. Veliko petja. « 70-015 2385 PLESNA ŠOLA otroke, mladino 41-581 KRANJ vpisuje in odrasle. « _2415 PLESNA ŠOLA KRANJ vpisuje v družabni ples - jazz balet in aero-biko. _2418 POZNANSTVA Ženska 20 do 30 let, ki zna ljubiti in želi biti ljubljena, ki ji duša pomeni več od lepote in bogastva, ki je ni strah lepote podeželja, naj piše z resnimi nameni za trajno vez. Šifra: BOGU NAPROTI 3018 RAZNO PRODAM ŠTEDILNIK, 4 plin, 2 elektrika, rabljen, in kurji GNOJ, zelo poceni prodam. « 48-609, Strahinj 120, Naklo__3006 Mešana DRVA in GNOJ prodam. « 46-212_3142 MIZO, novo, okroglo (ovalno), na-tur hrast, 40 % ceneje, PEČ na drva ter DESKE za izdelavo pabjona prodam. « 70-358_3143 Ladijski POD, 400 x 8.5 x 2 cm, PLOČEVINO za cisterno ipd., 2.000 x 1.000 x 3 mm, AKRONI 4, za nože, 800 x 800 x 10-20 mm, prodam. « 78 935_3158 AGREGAT za varjenje Rado Kon-čar, avto PRIKOLICO do 1.000 kg prodam.« 242-063 3164 SALAMOREZNICO, TEHTNICO -10 kg, nakupovalne KOŠARICE, KOŠARE za kruh, hladilno VITRINO - 1.2 m, SKRINJO - 250 I, pro-dam « 631-023_3209 ŽGANJE in vrtno GARNITURO klopi, mizo, prodam « 70-382 _3220 DRVA, semenski in jedilni KROMPIR prodam Gorenja vas 39 Re-teče, Škofja Loka 3227 Kmečko PEČ, novo, in dimne TULJAVE, premera 18, prodam « 242 108_3228 SEKULAR, 3-fazni, PRALNI STROJ Gorenje, MOPED na 3 pre stave in GARE prodam « 65 643 ___3306 KNAKAR, barvni TV, desna VRA TA, STREHO, zadnje STEKLO za Zastavo 101, prodam. « 242-331 _3339 Suhe smrekove DESKE ter MO TOR za traktor IMT 533 prodam « 70 009 3365 STAN, OPREMA SPALNICO, sedežno GARNITURO in HLADILNO OMARO ugodno prodam « 214 623 2904 Predsobno OMARO, otroško SO BO, jedilni KOT z mizo ter pre gradno STENO, širine 3 m, pro dam « 329 149 2981 Novo DNEVNO SOBO Alples. s popustom, prodam « 312 050 _ 3030 Stare poslikane KMEČKE SKRI NJE in staro OMARO prodam « 45 372_3031 ŠTEDILNIK 2 + 2 ter dva FOTE LJA prodam Cena po dogovoru. « 325 050_3063 PRIKOLICO za osebni avto, HLA DILNIK star tri leta. veliko kvadrat no PREPROGO, jedilno MIZO in štiri STOLE, vse rabljeno, ugodno prodam « 211 130, vsak delav nik, od 7. do 13. ure 3066 Audi Airto-Krainer CELOVEC.ROSENTALERSTRASSE 126, tel.: 9943-463-21415 VOZILA'NAD.DELI'SERVIS GOVORIMO SLOVENSKO KAVČ, dva FOTELJA in PREPROGO prodam.« 327-541 3155 Raztegljivo LEŽIŠČE (95 x 195), ce-na 4.000 SIT, prodam. « 331-086, od 19. do 20. ure_3205 Črno okroglo ovalno MIZO in 4 STOLE ter barvni TV, vse skupaj 350 DEM, prodam. Špikova 11, Drulovka, Kranj 3368 SPORT Novo sobno KOLO poceni prodam « 621-349 3088 STORITVE Žaluzije, lamelne zavese, rolete in pliseje izdelujemo in montiramo! RONO Nograšek, Milje 13, 64212 Visoko, «43-345 ali 061/651-247 _481 AVTODVIGALO za popravila streh in žaganje drevja vas čaka. « 733-120_963 J & J SERVIS vam nudi popravila TV, VIDEO, Hi-Fi naprav vseh proizvajalcev. Smledniška 80, Kranj, del. čas: 9. do 17. ure, « 329-886 _1840 ROLETE, ŽALUZIJE, lamelne ZA-VESE izdelujemo, montiramo, servisiramo in Čistimo. Lahko tudi na obroke« 216-919_1849 POPRAVUAM in ODKUPUJEM karambolirana vozila. « 241 -168 _2090 LEDO SERVIS - servisiramo hladilnike, skrinje, pralne stroje, štedilnike. Hitro, poceni.« 214-780 _2158 Nudimo računovodsko - knjigovodske STORITVE. Ermax d.o.o., « 217-911__ 2297 Vsak dan pospravimo preko 30.000 kvad. m poslovnih in stanovanj skih površin. Gospodinjam in firmam nudimo STROJNA ČIŠČENJA talnih površin, sedežnih garnitur in oken po ugodni ceni. Inf. Hribar - Blesk d.o.o., fax/« 064/331 709, dopoldan 2525 Vodovodne, elektroinštalacije, gospodinjski stroji, bojlerji, gradbena dela, prevozi, selitve, ... « 325 815 2527 FARADAY D.O.O. - NON STOP: -RTV SERVIS, - prodaja novih da-Ijincev, - prodaja SAT sistemov z montažo že od 630 DEM. PRIDE MO TUDI NA DOM. « 064/218 210_2862 Strokovno OBNAVAUAMO vse vrste dimnikov in damo požarno garancijo Ponudbe pod Šifra: PO MLAD 2889 VLEČNE KLJUKE izdelam in montiram ali predelam na evropski standard « 633 506, popoldan ___ 2912 RTV SERVIS BALTIČ, Sr. Bitnje 65 Popravilo vseh vrst TV, RA in video aparatov Inf. « 325 589 _2916 PREVZEMAMO posek in spravilo lesa ter odkup na panju « 51 006 _ , _2942 IZPOSOJAMO ČISTILNE STROJE ZA GOSPODINJSTVO! Primerni za itison, tapison, sedežne garniture in osebne avtomobile. Hribar -Blesk d.o.o.. Planina 3, «/fax 064/331 709_3021 IZDELUJEM cisterne, oglate, okro gle Na zalogi lepila za keramiko. « 738 855_3032 Gradbeno PROJEKTIRANJE, no-tranja OPREMA, NAČRTI tipskih stanovanjskih hiš. « 218 937 3038 Kvalitetno POLAGANJE keramičnih ploščic in marmorja. « 46 408 _3160 IZDELUJEM žeblje in cinkane smetnjake na kolesih Prebačevo 32/a, « 326 426, popoldan 3171 AI>I>! Al M vKirtl^ENPURT / CELOVEC, Ko ^^annsdorferstr. 195. teLf!?43.463-281425-0, 0,efax: 281425 10 DAIHATSU Najvarčnojil In najgospodarnejil Japonski avtomobili. Pridite, oblJČIte nas In se seznanite s ceno. opremo, porabo In življenjsko dobo avtomobilov DAIHATSU NOVA VOZILA-NAD. DELI -DELAVNICA-SERVIS KOROŠKI 'DAIHATSU CENTER" AUTOHAUS R. TEYROWSKY OblJČIte tudi razstavo rabljenih avtomobilov! Velika Izbira ugodnih razstavnih vozil In posebnih modelov. Obisk se splačal Kajti cene vozil so brez konkurence. DAIHATSU KING-KONG Cang-Slang shujševalni čaj GINGER čaj za moško vitalnost TAR-GARD f USTNIK ZA TRAJNO UPORABO! ZDRAVJE JE VAŠE NAJVEČJE BOGASTVO - se strinjate? Torej nehajte kaditi! Če pa se vam to zdi nemogoče, se zaščitite: TAR-GARD. TAR-GARD je japonski izdelek, ki je osvojil svet. Majhno varovalo za TRAJNO uporabo, ki odstrani iz cigaretnega dima do 97 odstotkov škodljivih snovi. Deluje po fizikalnih zakonih aerodinamike in nima filtra - zato ne odvzame cigareti arome in je trajno uporaben. TAR-GARD omili ali celo odpravi značilni »kadilski kašelj«, preprečuje nastajanje nikotinskih oblog na zobeh, in najpomembnejše: raziskave so pokazale, da v veliki meri preprečuje bolezenske spremembe na pljučih. Pri naročilu dobite poleg elegantnega črnega ustnika TAR-GARD še prozornega, na katerem boste lahko opazovali njegovo delovanje. KADILCU JE TAR-GARD POTREBNEJŠI KOT VŽIGALNIK! 699.-+PTT stroški KING-KONG LJUBITE SE BREZ SKRBI! Vse svetovne raziskave so pokazale, da kljub nevarnosti aidsa ni prave prodaje kondomov, čeprav so ti še vedno najboljši varuh pred to hudo boleznijo. ZAKAJ9 Zato. ker kupca prisilijo v obotavljanje. Te skrbi izginejo, če kupite KING-KONG, ker: * zadrega izgine (ne kot pri klasičnem kupovanju v kioskih ali trgovinah). * zagotavlja vam popolno anonimnost * kondom je vedno pri roki * pri nakupi K1NG-KONGA lahko veliko prihranite! Ne verjamete? Poskusite! KING-KONG je komplet 50 kondomov v raztopini medu: popularni medenjaki!!! * Komplet vam pošljemo po pošti na naslov, če pa zaradi sostanovalcev tega ne želite, imamo rešitev: napišite svoje ime in priimek, namesto naslova pa post restante, poštno številko in mesto. S tem je vse rešeno, vaš KING-KONG vas bo čakal sedem dni na pošti. Plačale po povzetju. Embalaža nevtralna. 999.+PTT sroški GINGER ZA DOLGO IN SREČNO LJUBEZEN KUPUJEJO ŽENSKE - PIJEJO MOŠKI! Čaj GINGER je sestavljen po stari kitajski recepturi. ki se je ohranila dolga stoletja. Že stari Kitajci so ga pili. da so ohranili vitalnost do poznih let. Pitje čaja je na Kitajskem obred - kmalu boste razumeli, zakaj. Navodilo: Vrečko s čajem prelijte s pol litra vrele vode in pustite, da se ohladi. Vrečko odcedite in zavrzite. Čaj poljubno sladkajte, najbolje z medom. Pijte ga dvakrat na dan: zjutraj in pozno popoldne (ne zvečer) po 2,5 dl (polovico pripravljene količine). Čaj deluje postopoma, zato ne boste občutili učinka že po prvi skodelici. Po nekaj dneh pa boste opazili, da je splošna napetost popustila, da spite globlje, mirneje in da ste prijetno umirjeni. Ta občutek bo sčasoma prerasel v splošno počutje, kar se bo kazalo tudi z zboljšanjem kondicije, obnovo spolne moči in mladosti. Ko se bo to počutje ustalilo, /manjšajte uživanje čaja na dva do trikrat na teden. 699.-+PTT stroški CANG-SLANG ČAJ ZA ZMANJŠEVANJE TELESNE TEŽE! Med najpogostejšimi bole/n imi so tiste, ki so povezane s preveliko telesno težo Vitki ljudje so bolj zdravi, krepkejši, lepši in uspešnejši. Naredile prvi korak: popijte skodelico ČANG-SLANGA' Mnogi pripravki za hujšanje (vitaminski napitki, tablete...) in razne diete so pomagali pri zmanjšanju telesne teže. idealne teže pa niso ohranjali. ČANG-ŠLANG je drugačen. Pripravljen je iz naravnih sestavin po starodavni kitajski recepturi. Povzroča zmanjšanje apetita, izgubo sala, zmanjšuje telesno težo. Me-kdanji kitajski velikaši so pili ČANG-ŠLANG. da so ohranili zdravo, prožno telo, mladost in gibčnost. Ker učinkuje, se je ČANG-ŠLANG na Kitajskem ohranil do danes - celih 1700 let! V eni škatli ČANG-ŠLANG A je 40 vrečic čaja - dovolj, da vam uspe! Vsak dan pred obrokom popijte skodelico čaja in vaše težave zaradi telesne leže se bodo raztopile. Naj bo vaše geslo: ZDRAVJE. VITKOST. USPEH! 699.-+PTT stroški DEKLETA POZOR! Vsa velika svetovna podjetja imajo svoja dekleta modele, ki jih predstavljajo v medijih. REVLON npr. ima malo Cindy Crawford, NINA RICCHI Iman. YVES SAINT LAURENT Isabelo Rosselini. Podjetje DŽIRLO išče za slovensko tržišče dekle, ki ga bo predstavljalo v reklamnih spotih na TV in v časopisih (v oglasih, na naslovnih straneh, v intervjujih ipd ) Dekle mora izpolnjevali naslednje pogoje; * lep in /dra^videz * zanimiv nastop * uglajeno vedenje * privlačnost * očarljivost psihološka pripravljenost na breme statusa znane osebnosti * pripravljenost na profesionalno opravljanje delovnih obveznosti Vva dekleta, ki jih lo zanima, naj pošljejo dve fotografiji (obraz in telo) s čim več podatki na naslov: Džirlo d.o.o., p.p. 45, 61000 Ljubljana. Poleg dekleta, ki bo predstavljalo podjetje Džirlo, bomo izbrali še 5 deklet, ki bodo članice skupine »DEKLETA DŽIRLO«. Ta dekleta bodo opravljala manekenske storitve za najbolj znana podjetja v Sloveniji. Avstriji, Nemčiji, Španiji in v drugih evropskih državah. IZBOR VSI H 1)1 KLET OPRAVI LASTNIK PODJETJA. G 1. DŽIRLO OSEBNO OBVESTILO ZA KUPCE ČANG ŠLANGA Rezultati akcije "NAS MALI ZNAK POZORNOSTI" bodo objavljeni v DELU in SLOVENSKIH NOVICAH dne 19. februarja ' 93 in v NEDELJSKEM DNEVNIKU 21. februarja '93. NAROČILNICA Ime in priimek ulica In št. poštna št. in kraj kosov KING-KONG □□ kosov GINGER □□ kosov TAR-GARD □□ kosov ČANG-ŠLANG Džirlo, p. p. 45, 6J.OOO LJubljana NAJNOVEJŠI SATELITSKI SISTEMI "AMSTRAD" 99 KANALOV, STEREO, VCRTTMER GRAFIKA NA EKRANU(ANGL/NEM)... GARANCIJA 12 MESECEV ^ Oll DEM ZMONTAZOSAMO/ZUsiT SAT-VRHOVNIK SK I OKA, OODF.SIČ 125 TEL: 064 633-425 BRUSIM vse vrste krožnih in tračnih ŽAG, vse vrste listov ročnih žag (lokaric), žag za mesarje, verige za motorne žage. « 403 335 MONTAŽA A-kanala in ostalih TV anten « 57-420, 215-146 3204 Sprejemam NAROČILA za ročno pletenje pletenin * 310-545 3206 POLAGANJE keramičnih ploščic. « 49-521_3210 POLAGAM keramične ploščice. « 65-705_3245 Nudim PREVOZE do 3 t, po vsej Sloveniji « 242-419_3248 ROLETE, ŽALUZIJE, lamelne ZA-VESE, zasteklitev balkonov, naročite na « 064/712-019 3251 ZASTEKLITEV balkonov, teras. Tu-di na obroke - kvaliteta « 064/712-019 3252 LEDO SERVIS - servisiramo skrinje, hladilnike, pralne stroje, šte dilnike. Hitro in poceni. « 214 780 VODOVODNE INSTALACIJE na hiši, tudi POPRAVILA ipd. Obrtniško, strokovno « 218-427 3259 Računalniško OBLIKOVANJE tek-sta, laserski izpis. « 872-095 3281 IZOLACIJA cevi in bojlerjev, centralnih in drugih toplovodnih napeljav z Al pločevino in tervol. « 58-347_3315 Glasbeniki! Nudimo vam kvalitetno RAZSVETUAVO za vaše na stope « 422 391 3347 POSTAVITEV kmečkih peči, zida nih štedilnikov, kaminov, POLA GANJE keramike « 65 773 3366 STANOVANJA STANOVANJE v Radovljici ali Lescah kupim. « 733 262 2619 STANOVANJE, 4 sobno, komfort no, na Planini, zamenjam za 3-sob-no v Šorlijevem naselju v nizkih blokih. « 325 301, po 19. uri 2750 STANOVANJE na Planini, 1 sobno, 42 kvad. m, komfortno, proda mo « 325 301, po 19 uri 2751 STANOVANJE na Deteljici, 4 pro stori, pritlično, ob cesti, oddam za poslovne namene Šifra: BISTRI CA_2823 Mlada družina išče STANOVANJE v okolici Bleda ali Radovljice « 725 369_ 2990 STANOVANJE v Škofji Loki 2 sobno, 44 kvad. m, prodam « 621 087, popoldan; 621 678, sobota in nedelja 3010 STANOVANJE v Kranju Planina, 3 sobno, 97 kvad m, mansardno, v 3 nadstropju, klasično ogrevano, staro 5 let, cena 750 DEM/kvad m, prodam ali zamenjam za manjše z doplačilom « 064/329 875, od 16 do 19 ure_3017 Oddajam SOBE, najrajši študen tom. Kavaš, Krožna 17, Kranj 3125 STANOVANJE v Kranju. 3 sobno, 90 kvad m, ugodno prodam « 324 156_3232 Ugodno prodam 3 sobno komfort no STANOVANJE v Kranju Šorli jevo naselje Inf po « 213 072, od 8 do 13 ure ali popoldan na « 216-221_3238 STANOVANJE, 3 sobno, 66 kvad m, družbeno, neogrevano, zame njam za manjše (45 do 50 kvad. m) « 216 006_3256 STANOVANJSKO PRAVICO v Kranju odkupim « 216 976, po 16. uri_3265 STANOVANJE, nekomfortno, 67 kvad m, prodam « 45 512 3295 V škofji Loki najamem GARSO NJERO ali 1 sobno STANOVA NJE, lahko v hiši « 621 590 3303 Tričlanska mlada slovenska druži na najame STANOVANJE v Kra nju « 212 277 3341 MEŠANO PODJETJE ZAPOSLI VEČ PRODAJALCEV NA TERENU ARTIKLI IN ZASLUŽEK VRHUNSKI ! TEL: 062/ 776*143, 772-618 774-719, 691-632 TAKOJ PRODAMO in ZAMENJAMO različna stanovanja na Gorenjskem. KUPIMO 1 in 2-sobna stanovanja v nižjih nadstropjih v Kranju, Škofji Loki, Radovljici, Bledu. KUPCI NE PLAČAJO PROVIZIJE. APRON NEPREMIČNINE, « 064/214-674_3355 VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD, rabljeni rezervni deli za vozila Citroen in odkup vozil za avtoodpad. « 692-194_1142 Nadomestne DELE za Škodo prodam« 715-601_2989 GUME Dunlap, dimenzije 155 x 13, 4 kom, cena 150 DEM, in 135 x 13, s platišči, cena 200 DEM, prodam. « 713-315_3022 Na zalogi VETROBRANSKA STE-KLA vseh vrst. « 713-153 3074 MOTOR za Lado 1.300, z 20.000 km, prodam. « 622-581 3116 REZERVNE DELE za R 4 TLS pro-dam « 691-835, popoldan 3215 VOZILA Akumulatorji TOPLA z 2-letno garancijo: 12/40 - 3.490,00 SIT 12/50 -4.640,00 SIT 12/75 - 5.840.00 SIT Agromehanika Kranj, Hrastje 52/a - v ceni je že vračunan 20 % prometni davek « 064/331-730 2726 ŠKODO FAVORIT 136 L, letnik 1990, prevoženih 30 000 km, cena po dogovoru, prodam. « 85 123, po 15 uri 2830 HROŠČA, registriran do 12/1993, prodam « 45-159, popoldan 2956 GOLF JGL, letnik 1981, prodam « 214 200_2964 R 4 GTL, letnik 1990, prodam. « 83 004_2968 YUGO 45, letnik 1983, registriran do 11/1993, HLADILNIK, PRALNI STROJ, še zapakirana, 15 % ceneje, prodam « 212 444 2970 ZASTAVO 101 GTL, letnik 1984, dobro ohranjeno, prodam. Sv. Duh 75, Škofja Loka_2975 R 5 CAMPUS. star 2 leti, prodam. « 41 200_2976 OPEL KADETT 1.4 LS, bele barve, letnik 1991, registriran do 6/1993, prevoženih 9 500 km, prodam « 57-488_2978 OPEL ASCONO, letnik 1985/1986, registrirano do 1/1994, izredno ohranjeno, prodam « 064/51 366 _2985 LADO 1 500, letnik 1979, prodam « 620 217_ 2991 ZASTAVO 101, letnik 1987. pro-dam. « 326-694_2992 GOLF Diesel, S paket, letnik 1985. bel, 115.000 km, registriran do 7/1993, prodam Golnik 94 2994 VW PASAT, letnik 1975, registriran do 2/2/1994, prodam« 329 828 _2995 YUGO 45, letnik 1984, dobro ohra njen, registriran do 8/1993, pro dam. « 329 249_2998 SUBARU JUSTV, tip 12 GL/II. 4 VD, prodam. Prešeren Andrej, Savska c 28, Lesce, « 802 029 _3000 YUGO 45, letnik 1990, prodam « 331-866 3001 YUGO SKALA 55, letnik 1990, prvi lastnik, prodam « 632 091 3005 ZASTAVO 750 LE, garažirano, le tnik 1985, prvi lastnik, prodam Kri žaj, Na Kalu 6, Naklo, od sobote dalje 3007 YUGO 11 GX, letnik 10/1987, cena 3.300 DEM, prodam « 64 295 _3012 R 5 CAMPUS, črne barve, letnik 1991, prodam « 327-332 3015 VISO OLTCIT, letnik 10/1991, 14 000 km, cena 5 900 DEM, ugod no prodam « 738 084, vsak dan po 17. uri 3024 OPEL KADETT 1 4, letnik 1990, pre voženih 33.000 km, z dodatno opremo, ugodno prodam « 213-033_3027 ALFO 33 13 S, letnik 7/1987, metalno modro, 39 000 km, prodam « 66 010, dopoldan, 66 061, po poldan_3040 VW GOLF JGLD, letnik 1984, rde če barve, zelo ohranjen, ugodno prodam « 725-165_3050 ZASTAVO 101, letnik 6/1985, pro dam « 323 558_3051 R 4, letnik 1985, lepo ohranjen, ugodno prodam. « 49 326 3056 ZASTAVO 128, letnik 1989, prodam« 216 592_3057 FORD ESCORT, letnik 1972, regi striran, cena 750 DEM, prodam Kokalj, « 51 -289 3058 Iščemo AKVIZITER JE Z VODJO ZA PRODAJO tekstilnih izdelkov na območju Dolenjske, Koroške ter Celja s širšo okolico. Provizija za akviziterje do 25 %. * * * PARK d.o.o. MARIBOR, Sokolska 19, tel.: 102- 331. PRIPOROČAMO TRŽIČ, Koroška 26 rcL 1ax 52 079 ZASTAVO 101, letnik 1983, karambolirano. prodam.« 70-517 3059 Odkupim karambolirano VOZILO! Takojšnje plačilo v DEM. « 061/218-941_3060 YUG0 45, letnik 1983, prodam « 215 135_3062 ZASTAVO SKALO 55, letnik 8/1989, registrirano do 8/1993, prevoženih 34.000 km, zaščiteno, ve-trobrani, zvočniki, prevleke, halo-genke, cena 4.600 DEM, prodam. « 622-978, dopoldan; 622-806, popoldan; 632-038, cel dan, Ška-bar_3064 R 5, letnik 1990, 5 vrat, cena po dogovoru, prodam.« 50-844 3067 OPEL ASCONO, letnik 1977, pro-dam. Kaltak, Svetinova 22, Jesenice 3069 ZASTAVO 750, letnik 1978, prodam« 328-078_3070 ZASTAVO 101, letnik 1979, cena po dogovoru, ugodno prodam. « 721-123_3072 YUGO 45, letnik 1989, prodam Ke-kič, Jaka Platiše 7, Kranj 3076 GOLF, letnik 10/1990, prodam « 44 080 3077 ZASTAVO 128, letnik 1986, cena 2 500 DEM, prodam. « 85 334 _3080 Dve ZASTAVI 750 prodam « 733-150_3084 OPEL KADETT D 1 200, letnik 1980, pravkar registriran, prodam « 82-600, popoldan 3085 ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1987, dobro ohranjeno, prodam « 725 083, Krnica_3087 OPEL KADETT, letnik 1986, dobro ohranjen, prodam Preddvor 10 _3092 ZASTAVO 101, letnik 1976, regi strirano do 15/10/1993, cena 800 DEM, prodam. « 323 438, dopol-dan_3093 GOLF JXB 1.3 nemški, cena 8.900 DEM, prodam « 331 -061 3094 YUGO 45, letnik 1986, prodam Praprotnik, Ljubno 130, Podnart _3097 FIAT UNO 60 S, letnik 1986, 65 000 prevoženih km, registriran do, 27/5/1993, prodam Ogled možen v Strahinju 8/a, Naklo, Cernivec _3100 ZASTAVO 101, letnik 1984, registrirano do 1/1994, prodam « 329 143_3105 126 P, letnik 1987, registriran do 1/1994, prodam « 328 033 3106 YUGO 45 KORAL, letnik 1990, ce na 5.300 DEM, prodam « 325 543_3112 R 4, letnik 1983, prodam « 43 078_3113 YUGO 45 KORAL, letnik 8/1989, prodam « 733-912_3114 R 4, letnik 1991, prodam « 621 590_3118 VW 1 300 J, letnik 1975, registriran do 27/1/1994, črn, motor general no obnovljen, prodam « 61 394 _3119 R 4 GTL, letnik 1988, registriran do 7/1993, 69 000 km, nove gume, prodam za 4 600 DEM « 82 788, dopoldan; 801 -200, zvečer 3120 126 BIS, karamboliran, letnik 1990/1991, prodam Tršan, Hraše 14, Smlednik_3122 R 8, letnik 1969, brezhiben, registriran do 8/1993, prodam za 600 DEM « 714-343_3124 YUGO SKALA, letnik 1989. prevo ženih 59000 km, registriran do 7/1993, prodam « 216-340 3126 126 P, letnik 11/1986, prodam. « 217 604_3127 R 4, letnik 1988/1993, prodam. « 41 062_3128 ZASTAVO 850, letnik 1985, regi-strirano do 10/1993, zelo ugodno prodam Orehovlje 1, podstrešje, Britof_3139 ALFO 33. letnik 1989, prodam. « 78 031_3144 ZASTAVO 101 GTL, letnik 1986, dobro ohranjeno, prodam « 733-666, popoldan_3146 R 12, letnik 1979, ohranjen, registriran do 15/12/1993, poceni pro dam « 422 422_3149 R 18, letnik 1981, prevoženih 113 000 km, cena 3 200 DEM, pro dam « 78-020_3153 YUGO 45 A, letnik 1987, prodam Grosova 25. Kokrica, Kranj 3156 VW 1.200 J, letnik 1974, prodam. Zg. Bitnje 199, « 312-230 3157 ZASTAVO 101, letnik 1985, prodam. Štefetova 7, Mlaka pri Kranju _3161 YUGO, letnik 1989, ohranjen, cena 4.400 DEM, prodam. « 45-532 _3163 R 4 GTL, letnik 12/1986, ohranjen, prodam za 3.800 DEM. « 310-716 _3166 YUGO 45, letnik 1989, prodam. Kidričeva 53, Mirko, ogled dopoldan _3169 ZASTAVO 128, letnik 1989, 34.000 km, z dodatno opremo, prodam. « 738-807_3170 YUGO 55 SKALA, letnik 1989, ugodno prodam. Kržišnik, Šutna 3, Žabnica 3172 LADO RIVO, letnik 1987, prodam. Gogič, Pipanova 80, Šenčur 3173 ZASTAVO 101, letnik 1981, regi-strirano do 7/1993, cena 1.500 DEM, prodam. « 324-960, popoldan, Ponjevič 3174 ZASTAVO 101, letnik 1979, prodam « 217-401_3175 ZASTAVO 101, letnik 1979, vozno, neregistrirano, prodam « 733-464_3179 YUGO 45, letnik 11/1989, prodam « 401-212_3180 OPEL KADETT, starejši letnik, ce-na po dogovoru, prodam « 801 101_3181 ZASTAVO 101, letnik 1981, regi-strirano do 22/12/1993, prodam « 53 176_3182 HYUNDAI PONY 1.5 GLS, letnik 3/1991, prodam « 328 286 3186 YUGO 11 GX, letnik 1988, prodam. « 633 122, popoldan_3188 ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1986, zelo ohranjeno, prodam « 632 110_3214 ZASTAVO 850, letnik 1982, pro dam. « 872-092, ogled sobota, nedelja 3230 ZASTAVO 750, letnik 1979, prodam« 311 862_3231 YUGO KORAL, letnik 1990, garaži ran, brezhiben, prodam « 323 872_3237 YUGO 45, letnik 1988, registriran do 6/1993, cena 3 650 DEM, pro dam. « 329 972 _3240 YUGO 45, letnik 1987, prodam « 46 684_,_3242 GOLF JXD, letnik 12/1985, rdeče barve, prodam. Jesenko, Žiganja vas 32, Duplje_3243 ZASTAVO 101, letnik 1985, pro-dam. Žiganja vas 27, Duplje 3244 YUGO KORAL 55. letnik 1988, mo dre barve, cena 4 600 DEM, pro dam« 721-419_3247 GOLF JGL, letnik 1982, ter ZASTA VO 750, letnik 1981, prodam « 326 690_3249 FIAT 128 special, letnik 1976, pro dam « 331 858_3253 HONDO CIVIC, letnik 1989, 42 000 km, cena 14 500 DEM, prodam « 802 174_3254 YUGO 55, letnik 1990, prodam za 5.700 DEM. « 331 858 3266 FIAT 126 PGL, star 4 leta, cena po dogovoru, prodam « 725 026, v soboto od 9 ure dalje 3267 ZASTAVO 750. letnik 1983, prodam « 212 315_3269 YUGO 45, letnik 1988, prodam « 328 292_3271 ZASTAVO 101. letnik 1984, dobro ohranjeno, prodam « 45 575, do poldan; 241 351, popoldan 3274 R 4, letnik 1986, prodam ali me njam « 329 414 » 3276 Panasonic servis telefoni- brezžični telefoni telefaksi - tajnice - centrale -originalni rezervni deli IV Z ASflTA Nl^ff PltOTI si itn i * cena SO DEM enostavna montaža UUBIJAMASRIIfJIVAU KI JJ) m KRARUJU8UANSKAI l«l m IM UPRAVA OHUJNIKOM II KRANJ tel M? HI. lil tli M TELEFON -TRGOVINA- SERVIS GOLF JGL, letnik 1981, lepo ohranjen, registriran celo leto, prodam. « 725-234_3278 TAMČEK 80 T 3 BK kupper, star 4 leta m pol prodam. Prestor Srečo, Zg. Bela 70, Preddvor 3279 ZASTAVO 101, letnik 1983/1984, prodam. Hraše 17/b, Lesce 3282 ZASTAVO 101 comfort, letnik 1982, registrirano do 9/2/1994, cena po dogovoru, prodam. Lužnik, Breg 43, Žirovnica 3285 ZASTAVO 128, letnik 1986, regi-strirano do 17/7/1993, prodam. « 327-410_3288 ZASTAVO 101, letnik 1976, regi-strirano do 4/4/1993, prodam. « 66 269_3291 LADO KARAVAN 1.200, registrira-no do konca leta, rezervne DELE, in 5 GUM, 165 - 13, radialke, zelo poceni prodam. « 329-578 3299 ZASTAVO 101 GTL, letnik 1983, re-gistrirano do 2/1994, prodam. Glavič, Mlaka 1, Tržič 3305 FIAT Diesel 132, letnik 1982, regi-striran celo leto, in ZASTAVO 101, letnik 1985, registrirano do 7/1993, prodam « 325-709 3307 OPEL RECORD 1.900 L, neregistri-ran, vozen, in veliko REZERVNIH DELOV, prodam. Ogled možen po 15. uri v Škofji Loki, Stara Loka 62 _3310 LADO SAMARO 1.300 S, letnik 6/1990, 35.000 km, dodatno opremljeno, radio in zimske gume, prodam ali menjam za manjši avto z doplačilom. « 713-045 3316 DAIHATSU CHARADE CS turbo diesel, letnik 8/1990, garažiran, redno servisiran, prodam « 801-518_3318 GOLF JGL, letnik 1982, registriran do 7/1993, prodam « 331 -851 _3323 GOLF, letnik 1979, cena 3.800 DEM, prodam « 323 632 3324 BMVV 1 602 prodam. « 213-702, petek od 16. ure dalje 3325 YUGO 45 in ZASTAVO 101 za de" le prodam Savska c. 42, Kranj ____3327 AUDI 80 CC Diesel, letnik 1984. pr va registracija 1985, ugodno pro-dam. « 324-374_3330 YUGO 55, letnik 1985, registriran do 6/1993, prodam « 46 635 _3332 ZASTAVO 750, letnik 1982, registrirano do 9/1993, prodam « 325 862 3334 R 4 GTL, letnik 1983, prodam. « 217-066_3336 YUGO 45 A, letnik 1986, prodam. « 221-074_3342 ZASTAVO 750, letnik 1981, registrirano do 9/1993, prodam « 217 391 _3343 126 P, letnik 1982, registriran do 6/1993, prodam Ločniškar, Rudija Papeža 3, Kranj 3348 ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1987, prodam Praprotna polica 5, « 422 143_3351 OPEL ASCONO, karambolirano na desni strani, prodam « 76 148 3352 R 4, letnik 1990, prodam. « 323 937, po 15 uri_3357 SUBARU 1.6 DL, letnik 1990, ka ramboliran, prodam « 714 549 _3360 R 4, letnik 1977, registriran do 25/4/1993, cena 900 DEM, in MO TORNO KOLO Laverda 500 S, le tnik 1964, registrirano do 14/5/1993, cena 2 000 DEM, prodam V račun vzamem staro sliko ali star kip « 712 096 3361 ZASTAVO 750 LE, letnik 1984, ce na 50 000 SIT, prodam Lmdav, Podljubelj 130, Tržič_3367 ZASTAVO 750, zelo dobro ohra njeno, letnik 1982, prodam Pre-doslje 26, Kranj 3369 ZAPOSLITVE Iščem DELO na domu « 217 616 _2771 llčem "I I AVCA / i / >Mr. mi !rh v gradbeništvu Šifra: VESTEN _2807 Iščemo sposobnega GOSTINCA za vodenje lokala Inf na « 064/70 669_2872 POZOR! Nudimo preizkušeno zelo uspešno terensko DELO, s 50 % provizijo « 46-072_2906 Iščemo gradbenega DELOVODJO za obrat predelava kamna Šifra ZAPOSLITEV_2961 Iščem delo na domu. Nudim pro štor « 421 793_ 2982 licem UPOKOJENKO za varstvo in družbo Nudim hrano, stanova nje in plačilo « 47 337 3003 AKVIZITERJA za prodajo komple ta kuhinjske posode iščem Šifra PROVIZIJA_3004 Restavracija Roma v Tržiču zapo sli dobrega NATAKARJA Obve zno znanje nemškega jezika « 53 593 3009 Občani Kranja in Škofje Loke se zahvaljujemo agenciji Meggvtours za enkratno pustno povorko s ptujskimi kurenti, folklornimi skupinami in mažoretkami ter kranjski godbi na pihala. Želimo si, da bi prireditev prihodnje leto ponovili. Zanimivo DELO na terenu - dober zaslužek. Možna redna ali honorarna zaposlitev. Ponudbe pod ši- fra: TIMSKO DELO_30_H ŠIVILJA išče honorarno delo na domu, v popoldanskem času « 311-787_3016 Firma iz Velike Britanije išče SODELAVCA za predstavljanje sveto-vne uspešnice. « 222-524 3042 Starejšega MOŠKEGA, resnega, potrebujem za občasna kmečka dela. « 70-180__3J23 Delo nudim vestni in sposobni šl-VILJI na industrijskih šivalnih strojih na mojem ali vašem domu. ši-fra: HLAČE IN KRILA_3]45 Zaposlim DEKLE za strežbo v lokalu. Honorar 170 SIT/h. « 216-683 318f Iščem DELO na domu. « 213-808 ____3199 TRGOVKA išče delo. « 310-545^ Želite honorarno delo? Svetovanje in prodaja svetovno priznane kozmetike Avon. « 714-882, po 17-uri_3213 Za delo po pogodbi v kiosku na Bledu potrebujemo DELAVKO, vestno in pošteno. Prednost okolica Bleda. Šifra: RESNA_32j_7 Iščemo DELAVKO za pomoč v administraciji. Šifra: LESCE 3222 Bi radi dobro zaslužili? Sodelujte pri prodaji uveljavljenih izdelkov-Primerno za ženske. Šifra: LIKAL-NIK__J3223 Iščem DEKLE za pomoč v gospodinjstvu. Pogoj znanje strojepisja « 214-464 3236 Vpeljan program prodaje pripomočkov za učenje tudih jezikov Znanje tujega jezika. 064/50 702_3262 Iščem dobrosrčno ŽENSKO za pomoč. « 324-843_3280 DELAVKO( CA) zaposlim v Kranju pri brušenju leč Ponudbe z opisom dosedanjega dela pod šifra: PRIUČITEV 3292 Iščemo NATAKARJA Pogoj znanje nemškega jezika « 57 482 Želite redno zaposlitev na*terenu kot zastopnik tuje firme? 52 133, petek od 14. do 19 ure Prodam JUGO 45 A, letnik 86 «401 149 Iščemo KOMERCIALISTA z vsaj 2 leti delovnih izkušenj Pisne P0' nudbe na naslov: Trenča, Gasilski 5, Kranj_3322 Podjetje zaposli, najprej honorarno, nato redno ŠOFERJA za ambulantno dostavo, zaželjen lasten prevoz Iščemo tudi DELAVCA s poklicno ali srednjo šolo Pismene prošnje pošljite na Bron d.o.o-Naklo, Krakovo 46, Naklo 64202 3336 Honorarno zaposlimo simpatič*0 DEKLE z izkušnjami za strežbo Inf PIZZERIJA OLIVA. Sv Duh. Škofja Loka, vsak dan razen torka 3369 ŽIVALI_J: Konec februarja bom prodajal ' tednov stare rjave JARKICE, c«' pljene proti kugi Zbiram naročij Oman, Zminec 12, škof|a Loka, 9 621-475_J^Z AGAPORNISE, TISCHERJE, fQ/ ZELO, RIBICE, plešoče MIŠI, HPJ' KE prodam. « 76 342__29JJ. KRAVO simentalko ali frizijko v A kontroli, pred telitvijo, pr°ćaJ!?< Perćaćica 6, Brezje__29J, NEMŠKE OVČARJE, stareTt«^ nov, z rodovnikom, cepljone, Pr. dam « 620 889___290* PRAŠIČE, 30 kg, prodam ."Kri*"0, Zgoša 22, Begunje, « 733 232296g BIKCA, starega 10 dni, prod«** Kubelj Stane, Zapoge 33, Vodic« [jf>KMEČKI STROJ« Škofja loka. oodeSiC *3 KMET0VALCI-NAJCENEJ&1 • TRAKTORJI:2ET0R,UNIVERZAL IN URSUS MASEY FERGUSON JA • VSE VRSTE KMETIJSKE MEHANIZACIJ*- POKLIČITE: 622-575. 622-311 IZREDNA PONUDBA« • MOTORNIH ŽAO: JONSERED ,n JEKLENIH VRVI • SEMEN (koruza.aolata.ffZola >}a f KRMIL IN KRMNIH DODATKOV. AKUMULATORJEV. KARDANOV. ORODJA IN GUM. .. . ANTIFRI2-99.90 SIT" • POKLIČITE:031-f2> POZOR: Petek, 19. februarja 1993 MALI OGLASI, OBVESTILA 27. STRAN ♦ GORENJSKI GLAS OBVESTILO Male oglase, označene »POD ŠIFRO«, so oglaševalci naročili za objavo tako, da zanje maloogla-sna služba Gorenjskega glasa zbira pisne ponudbe interesentov. Zato Vam naslova oglaševalca ne moremo posredovati. Stik z njim navežete tako, da na naslov Gorenjski glas Kranj posredujete pisno ponudbo z Vašimi podatki v zaprti kuverti, nanjo pa obvezno dopišete šifro, na katero se Vaša ponudba nanaša. Veliko uspeha Vam želi GORENJSKI GLAS in se priporoča! NOVOFUNDLANCI, lepi in močni mladički, naprodaj konec marca. Rezervacije na « 692-006 2966 Zastonj oddamo 6 črnih PSIČKOV z belo liso na prsih. So križanci gladkodlakega prinašalca in dalmatinca, oba z rodovnikom. « 064/45-013, vsak dan po 20. uri, do 20/2/1993 2967 TEUCKfJ simentalko, staro 7 mesecev, prodam. Pivka 27, Naklo TELIČKO, staro 9 tednov, prodam. Volčič, Gabrovo 3, škofja Loka JENICO, staro 14 mesecev, po \z-bjfj. prodam. « 64-359 2977 TELETA za zakol, težkega 120 kg, Prodam. Blaž, Zg. Brnik 26 2979 TELIČKO, črnobelo, staro 10 dni. Prodam. Sink, Suha 38, Kranj 2988 TELETA, težkega 120 kg, prodam. *_421_635_2997 KRAVO simentalko, brejo 8 mesecev, in BIKCA simentalca, težkega kg, prodam. Janša Franc, Pod-hom49, Zg. Gorje 3025 BIKCA simentalca, težkega 300 kg. Prodam, « 631 -459 3029 Dve PAPIGI z vso opremo prodam. gJ>21-969, int 218_3033 TELIČKO simentalko prodam. Za-!°9j9, Cerklje, « 421 -024 3035 PSE - LOVSKE TERIERJE z rodovnikom, mladiče, prodam. « 218-077 3036 PRAŠIČA- za zakol, domače krme, u9odno prodam « 061/621-023 __^__ 3044 » KOZO, visoko brejo, prodam. Pra Protno 17, Selca_3045 PSE mešančke, stare 3 mesece, Prodam « 421-412_3047 PRAŠIČA za zakol, krmljen z do-Hraše 1, 3052 Dva PRAŠIČA, težka cca 50 kg, prodam. Krnica 12,« 725-174 _3079 Mlado KRAVO s teličkom, starim 6 tednov, prodam. Urbane Jože, Studor 7, Sr. vas v Bohinju 3081 SVINJO, visoko brejo, in male PRAŠIČKE prodam. Virmaše 42, Škofja Loka_3096 BIKCA simentalca, starega 3 tedne, prodam.« 422-610 3110 KRAVO sivko prodam. « 621 -502 _3129 PURANE lahko naročite na « 241-189_3130 JARKICE, stare 8-20 tednov, PRAŠIČE, težke 20-100 kg, prodam. Hraše 5, Smlednik, « 061/627-029 Rjave JARKICE, stare 2 meseca, prodam. Stanovnik, Log 9, « 65-546_3147 TELIČKA, starega teden dni, kupim« 061/50-605_3150 BIKCA, starega 7 dni, prodam. Su-ha 23, Kranj_3162 PUJSKE, težke od 25 do 40 kg, prodam.« 45-682 3165 Mladega PERZIJSKEGA MUCKA prodam. « 328-286_3187 PRAŠIČE, težke 120 kg, prodam. « 43-026 _3197 KRAVO simentalko po telitvi prodam. Lahovče 17, Cerklje 3198 BIKCA, črnobelega, in TELIČKO prodam. Visoko 71 3201 BIKCA, črnobelega, starega 10 dni, prodam« 061/824-104 3207 BIKCA simentalca prodam. Krt, Kurirska 7, Kranj, Primskovo 3225 PSIČKO manjše rasti, staro 2 me-seca, podarimo. « 721-689 3234 DOBIJO SE JARKICE. Golniška cesta 1, Kokrica, Kranj r"ačo krmo, prodam NOVO KONCENTRATZA PRIPRAVO POPOLNE MEŠANICE ZA KOKOŠI: za pripravo krmil 40 % koncentrata + 60 % koruze Koncentral je izdelan na rastlinski osnovi brez ribje, kostne in mesne moke - uvoz iz Italije, pakiran v vrečah. CENA: 38.00 tolarjev/kg Informacije In prodaja: PERUTNINARSTVO Moste 99 pri Komendi tel.: 061/841-471 del. (as: vsak dan od 15. -19. ure, sobota ure______ V SPOMIN Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar veže nas, so vezi močnejše -brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) JOŽETU JARCU p. d. Markovemu atu iz Naklega ob 10. obletnici smrti (21. februarja 1983-21. februarja 1993) V nedeljo, 21. februarja 1993, mineva 10 let, odkar si v svoji visoki starosti odšel k večnemu počitku. A vendar Tvoje delo, skromnost, poštenje ter železna volja ostajajo v nas in nam bodo /. mislijo nate vodile in polnile nadaljnje življenje. Vnukinja Tatjana Naklo, 21. februarja 1993 N»ša ponudba: MAjjJ OGLASI DO 10 BESED ZA VAS »KEZPLACNO S TEM KUPONOM! Jgjtt do 10 besed bomo objavili na na 9W»|U nad 10 besed; "pod šifro"; "nas aše stroške - oglase v , naslov v oglasnem oddelku" brc/ i SE?0 po.ceniku Nečitljivo izpolnjenih kuponov za Plačni mali oglas ne bomo upoštevali. Fotokopij kuponov nc »Prejemamo. SP»'i/'.PLA<"N,H MAWH OGLASOV PO TELEFONU NE Ko AM0, TBMVBČ SAMO S TEM KUPONČKOM. tu ..,zP°lnjujete kupon, ne pozabite v tekst za objavo vključiti i tega, kako naj interesenti za Vaš oglas vzpostavijo kontakt telr 1 " npr VaSo 'elefonsko Številko ali Vaš naslov. Po dn£,onu 064/217-960 seveda še vedno neprekinjeno 24 ur c V10 sprejemamo male oglase: objavo zaračunamo po n»ku, za naročnike poseben popust. *r«*ite in pošljite na: GORENJSKI G LAS, 64000 KRANJ. —________ "tilLPriimei, n|||ftr_ 3*"><»m ttfriivp millM o»l»i» v n»«lf.dniem beiedilu: Dva PRAŠIČA, teže 100 kg, in be-tonske STEBRE za ograjo prodam. « 327-227_3255 KRAVO s teličkom in TELICO, težko 200 kg, prodam. Stiska vas 1, Cerklje_3270 Pritlikave ŠNAVCERJE, vrhunske-ga porekla, prodam. « 325-416 KRAVO z drugim teletom ali brez prodam. Visoče 7/a, Tržič 3277 KAMNOSEŠTVO Kaiper, Na kalu 16, NAKLO, tel.47-875,47-286 IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV IN NAPISOV POPUST ZA NAROČILA DO VELIKE NOČI KOLIČINE OMEJENE Brejo KOZO prodam. Tržič Kovor 135, 3284 Mlado brejo KRAVO kupim ali menjam za kravo za zakol. « 733-710 _3298 PSIČKO mešanko - med dogo in nemškim ovčarjem, staro 6 mesecev, prodam.« 242-838 3300 Domače PRAŠIČE, teža do 200 kg, ugodno prodam. « 069/82-065, Milan Rus 3321 TELIČKO, staro 8 tednov, prodam. Jama 31, Mavčiče 3326 Tri mlade, visoko breje KOZE, po izbiri, prodam. « 46-373 3329 PRAŠIČA težkega 120 kg dam.« 59-104 pro-3337 PRAŠIČE za zakol in TELETA si-mentalca prodam. Benedikova 5, Stražišče 3340 TELICO, težko 250 kg, prodam. Ribno, Savska 17, « 76-014 3344 Dobrim ljudem oddam prijazne KUŽKE, stare 8 tednov« 327-954 ZAHVALA V 58. letu nas je nenadoma zapustil dragi brat in stric ALBERT ERŽEN iz Sovodnia Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom ter znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo pevcem za zapete žalostinke, govorniku g. Janezu Trevnu za poslovilne besede, g. župniku in trobentačem. Še enkrat lepa hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali. Žalujoči sorodniki OSMRTNICA V 95. letu je umrla ANTONIJA GROŠELJ Od nje se bomo poslovili v ponedeljek, 22. februarja 1993, ob 11. uri. Na dan pogreba bo žara v mrliški vežici v Kranju. Žalujoči: sin Tone z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, tete, tašče, prababice MARIJE ZUPIN roj. Maleš se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje, za svete maše in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala sodelavcem Kokre, Ibija, Surovine, Planike, Orbisa, Gradnje Kranj in KS Senturški Gori. Lepa hvala g. župniku in pevcem iz Šenturške Gore za lep pogrebni obred. Zahvala gre tudi dr. Beleharju in g. Jeriču. Vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste jo obiskovali v času bolezni in lajšali njeno in našo bolečino iskrena hvala. Vsi njeni Apno, 5. februarja 1993 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mami, hčerke, sestre in sestrične TONČKE DERLING roj. Žagar 1951 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje. Posebna hvala kolektivu Zvezde Kranj in Jelovici ter GIMO Oven in mladincem šenčurske župnije ter gospodu dekanu Slabetu in patru Marklju za lep pogrebni obred. Vsem, ki ste darovali cvetje in sveče še enkrat lepa hvala. Žalujoči: Vsi njeni Prebačevo, 12. februarja 1993 V SPOMIN Truplo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mirno spiš, srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš Nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker tebe več med nami ni. Danes mineva leto žalosti, odkar nas je nepričakovano kruta usoda /a vedno, mnogo prezgodaj iztrgala iz naših rok našega ljubega sina, brata, strica in svaka IVA ZELNIKA iz Predoselj Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prinašate cvetje in prižigate svečke ria njegovem preranem grobu. Njegovi: mama Marija in sestra Roža z družino Predoslje, 19. februarja 1993 V SPOMIN Žalostni so naši dnevi, kar zapustil si nas Ti, v naši hiši je praznina, a v naših srcih bolečina. V tihem grobu zdaj počivaš in lučka ljubezni Ti v pozdrav gori, spomin na Tebe ne ugasne in solza se ne posuši. 20. februarja bo minilo žalostno leto, odkar je odšel od nas dobri mož in oče ANZELM TROBEC Vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob, iskrena hvala. Vsi njegovi Gorice, 20. februarja 1993 ZAHVALA Ob smrti dragega moža VENCLJA RANTA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremljali na zadnji poti, posebej pa župniku, otroškemu in moškemu pevskemu zboru in vsem, ki ste mu darovali cvetje. Iskrena zahvala tudi vsem sosedom, ki ste mu pomagali v težkih trenutkih. Žena Jožica, hčerka Irena z vnukinjo Natalijo in sin Tomaž Hafnerjevo naselje 5, Škofja Loka ZAHVALA Mirno, kot je živel, nas je v 86. letu, 9. februarja 1993, po kratki bolezni zapustil mož, ata, ded in praded JANEZ POGAČNIK iz Sp. Besnice 13 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Lepa hvala vsem zdravnicam, ki so ga obiskovale na domu in mu lajšale zadnje dni. Zahvaljujemo se g. župniku, pevcem in Navčku. Vsem še enkrat hvala. Vsi njegovi Sp. Besnica, 11. februarja 1993 V SPOMIN Žalostni so dnevi, odkar si brez slovesa mnogo prezgodaj odšla od nas. Dom je prazen in tih, a v srcih je ostala neizmerna bolečina. 17. februarja je minilo 2 leti, odkar ni naše drage žene, mamice, sestre in tete MARIJE MARKOVIČ iz Tenetiš Hvala vsem, ki se je spominjate. Mož Marjan, sin Marjan, hčerka Renata v imenu vsega sorodstva Tenetiše, 17. februarja 1993_ Da bodo turisti manj zbegani Nove table ob turističnih poteh Radovljica, 18. februarja - Ko tuji turisti pridejo na naše mejne prehode, naletijo le na reklamne table, ne pa tudi na kažipote in informacijske table, ki bi jih obveščale o naših turističnih krajih, naravnih in kulturno-zgodovinskih znamenitostih. Pa tako ni samo na meji: tudi kasneje ob poti je več reklamnih tabel kot turističnih kažipotov, ki bi jim pomagali priti do cilja. Da bi takšno stanje spremenili in da bi tujim turistom, ki prihajajo k nam, dali občutek, da so v turistični deželi in zaželeni, so se v ministrstvu za gospodarstvo odločili, da na mejnih prehodih in ob glavnih turističnih poteh postavijo enotne kažipote oz. table. Kot je povedala svetovalka vlade Nataša Pobega na včerajšnji novinarski konferenci v Grajskem dvoru v Radovljici, so prve tri take table postavili na Gorenjskem: na počivališču magistralne ceste pri odcepu za Tržič oz. Ljubelj, pri odcepu za Bled in v bližini hotela Grajski dvor v Radovljici. Table opozarjajo predvsem na najpomembnejše naravne in kulturno-zgodo-vinske znamenitosti. Do velike noči in do prvega navala turistov bodo podobne table namestili tudi na vseh pomembnejših slovenskih mejnih prehodih, kasneje pa tudi po vseh občinah. Delo je prevzelo podjetje Oskar d.o.o iz Nove Gorice. • CZ. Škofjeloški kruhek na poštni znamki Ljubljana, 17. februarja - Od danes naprej so v obtoku štiri nove poštne znamke, ki bodo zamenjale sedanje znanke 2 grbom Slovenije. Na njih so motivi, ki razkrivajo bogastvo in posebnosti slovenske dediščine in so prispevek k promociji Slovenije v letu turizma. Na znamki za en tolar je upodobljen škofjeloški kruhek, na znamki za šest tolarjev je bajta na Veliki planini, na znamki za sedem tolarjev so citre, na znamki za štiriinštirideset tolarjev pa je kraška hiša. Do konca leta naj bi dobili še znamke za sto tolarjev (potica), za pet tolarjev (kozolec toplar), deset tolarjev (lončeni bas), petdeset tolarjev (prekmurska hiša), dvajset tolarjev (trstenke) in za dva tolarja (veterna črpalka iz sečoveljskih solin). Oblikovanje izbranih motivov je delo Miljenka Licula, tiskali pa so jih v Delovi tiskarni. • VJS. Unproforjevec osumljen goljufije Namesto denarja ponujal kartico Kranj - Pripadniku Unproforja, 33-letnemu nizozemskemu državljanu Hendriku H. se je na hitri cesti pri Naklem zaradi okvare ustavil avto. Delavci iz vlečne službe AMD so avto odpeljali do vulkanizerja Bolteza na Primskovo, kjer so mu zamenjali dve gumi. Ko je prišel račun, se je Nizozemec začel izmikati, češ da je pripadnik Unproforja na Hrvaškem in da nima denarja. Boltezu naj bi dolgoval 230 mark, AMD pa sto mark za vleko. V plačilo je ponudil čekovno karto, s katero si Boltez in AMD niso mogli pomagati, zato se je vojak modrih čelad odpeljal na Brdo, kjer ima Unprofor sedež. Tam ni bilo nikogar, da bi zanj poravnal račun. Hendrik je ljudem, ki so mu pomagali, pustil kartico in odbrzel proti Avstriji. Policisti so ga na mejnem prehodu Ljubelj sicer ustavljali, vendar je uspel priti na drugo stran in se izmakniti tudi avstrijskim. Žandarji so ga ujeli šele pri Borovljah in ga zaprli v Celovcu. Kranjski kriminalisti so ga prijavili tožilstvu zaradi suma goljufije. • H. J. Sreda v znamenju samomorov Skok v kanjon Kokre Kranj, 18. februarja - Moškega, ki je v sredo ob 12.40 skočil z mostu pri kranjski pošti v kanjon Kokre in se ubil, so policisti identificirali. Gre za 50-letnega J. P. z Brnika, ki je na ta način storil samomor. Njegovo identiteto so ugotovili po zbiranju obvestil, saj mo/ ni imel pri sebi nobenih dokumentov. Istega dne v mraku pa je Jeseničan v bližini nogometnega igrišča v Završnici našel zapuščen avto, nekoliko stran pa truplo neznanega moškega. Prizorišče si je ogledala komisija Urada kriminalistične službe in ugotovila, da je 35-letni Jeseničan H. E. napravil samomor, in sicer tako, da je aktiviral dve ročni bombi in se nanju ulegel. • H. J. Kriminalisti iščejo neznanca Kdo je streljal? Kranj - Obsojanja vredno dejanje sije privoščil neznanec prejšnji petek ob pol polnoči v križišču Likozarjeve in Luznarjeve v Kranju. Iz osebnega dostavnega avta VW, ki je tedaj pripeljal v križišče, je voznik ali njegov sopotnik izstrelil tri metke iz zračne pištole! En metek je zadel v ličnico blizu očesa Mirana B., eden pa Franc S. v hrbet. Razen nekaj bolečin hudega sicer ni bilo, ostaja pa vprašanje, kdo je streljal vanju in zakaj? Iz golega vandalizma? Kriminalisti neznanca še iščejo. • H. J. "Sprehod" po strehi Radovljica - Radovljičani so v nedeljo okrog sedmih zvečer na strehi stanovanjskega bloka v Prešernovi opazili moškega, /a katerega so domnevali, da namerava napraviti samomor. Poklicali so policiste, ki so se z njim skušali pogovoriti, vendar je domnevni samomorilec pogovor odklonil. Na pomoč so prišli blejski gasilci z lestvijo, s košaro so dvignili nad streho bloka zdravnika in policista Policist seje neopazen približal "samomorilcu", ga ukle-nil in spravil na varna tla. Kasneje se je izkazalo, da 22-letni Trži-čan Vlado K. ni nameraval skakati s strehe bloka. Tja se je zatekel, potem ko ga je s podstrehe v bloku pregnal eden od stanovalcev Fant se je po vrnitvi iz hrvaške garde doma skregal, se potk kal naokrog j n preživljal z manjšimi kaznivimi dejanji. V vrsti za uspešnico Kranj - Za včerajšnjo in današnjo ponovitev komedije Ravja Coonevja Zbeži od žene so se pred blagajno Prešernovega gledališča prvi čakajoči za vstopnice postavili v vrsto že ob 11.30. Ko so ob 15. uri odprli blagajno, so vstopnice za obe predstavi razprodali v petnajstih minutah. V Prešernovem gledališču sploh ne vedo, kako bi ustregli tolikšnemu zanimanju za uspešnico, ki so jo doslej ponovili že več kot petdesetkrat. V tem mesecu bodo komedijo ponovili samo še 20. februarja in sicer za obiskovalce z vstopnicami za 6. februar, ko je predstava zaradi bolezni odpadla. # L.M., foto: Damijan Ga/voda KAM ČEZ VIKEND Tudi pustovanje bo Dia večeri Preddvor - V Domu krajanov v Preddvoru, kjer se to sezono vrstijo različne prireditve; od dramskih predstav, proslav, knjižničarske dejavnosti, različnih zborovanj... zdaj ne bo izostala tudi pustna prireditev. Jutri, 20. februarja, ob 19. uri bo v Domu pustna zabava, katere organizator bo firma Ven-celj. Igral bo trio Alpe Adria, poleg žrebanja vstopnic bodo najlepše maske nagrajene, za maškare pa bo vstop prost. Razmuljivo, da tudi žejen in lačen ne bo nihče, kdor bo prišel v dom v Preddvor. • (až) Staro in mlado Kranj - Ker so pustni dnevi samo enkrat na leto, bodo tudi v Društvu upokojencev v Tomšičevi ulici v Kranju jutri, 20. februarja, in v torek, 23. februar ja, obakrat ob 17. uri priredili pustovanje. Obakrat bodo ocenjevali tudi maske, za obisk pa si sedež še lahko rezervirate Rezervacija je 200 tolarjev, vsak pa bo dobil tudi bob. • (ip) Zbor borcev Gorenjskega odreda Kranj, februarja V soboto. 20 februarja, bo ob 10.uri v dvorani kina Center v Kranju 4. /bor borcev nov Gorenjskega odre da • (dd) RADIO KRANJ 0 denacionalizaciji V torek, 23. februarja, ob 17.20 oddaja v živo Jesenice - Foto klub Andrej Prešeren z Jesenic tudi letos pripravlja tako imenovane dia večere v salonu Dolika na Jesenicah. Večeri bodo ob ponedeljkih ob 18. uri. Konec januarja sta se na prvem takšnem večeru predstavila brata Jani in Sandi Novak. 22. februarja bo Janko Mohorič prikazal potovanje od Aleksandrije do As-suana. Članica foto kino kluba iz Radovljice Justi Fink bo 8. marca obiskovalce popeljala po Turčiji, 22. marca pa se bodo lahko sprehodili po Jezerski planinski poti s predavateljem Jankom Avsemkom. Poleg dia večerov bodo letos organizirali tudi predavanja o fotografiji. • dk) Občni zbor Dragočajna Na 12. rednem občnem zboru se bodo danes, 19. februarja, ob 19. uri sestali člani Turističnega društva Dragočajna - Moše. Ocenili bodo delo in izvolili nov upravni in nadzorni odbor ter predsednika društva. Občni zbor bo v prostorih Turističnega društvi v kampu v Dragočajni. • (až) Predavanji Vzgoja in nega rož Gorenja vas, Kranj - Kmetijska svetovalna slu/h.i in aktiv žena Gorenja vas vabita jutri, v soboto, ob 14. uri v zadružni dom v Gorenji vasi na predavanje vrtnarja Antolina i/ Dorfarjcv o vzgoji in negi rož. Enako predavanje bo tudi danes, v petek, ob 15.30 v zadtu/ nem domu na Pumskovem. Možen bo tudi nakup rož. • CZ. Saj se ne draži - pa se Vsak dan kakšen tolarček gor Kranj, januarja - Saj poznate šalo, kako se stopnjuje laž: mala laž, velika laž, statistika... Statistike nam vse leto zatrjujejo, da se pri nas skorajda nič ne podraži, potrošnik pa čuti na svojem žepu tako, da se včasih še zaveda ne. Le denar kopni. Zavpili smo zdaj, ko se je čez noč podražila moka in z njo kruh ter elektrika, ki nas bo spet udarila bolj, kot si mislimo, toda so še druge stvari. Jeseni so močno poskočile cene konfekciji. Prodaja na več čekov ublaži nakup. Knjige se dražijo iz meseca v mesec, kar poglejte katalog Sveta knjige: iz trimesečja v trimesečje skačejo njih cene samo gor. Planirano! Pa poglejmo, kje vse še. Marija Marjanovič, študentka etnologije, Kranj: "Od začetka šolskega leta se je vsaj dvakrat podražil mestni avtobus in vožnja Kranj - Ljubljana. Sploh je vožnja za študente predraga, saj štipendija komaj zadostuje za mesečno karto. Kot vem. so pravkar občutno dvignili ceno stanovanj v študentskem domu. In tu so občutne podražitve knjig, časopisov, revij, da o drobnih malicah in sendvičih, ki so vse bolj revni, sploh ne govorim." Mojca Zidar, avtosa-lon ALP-COM na Hujah, Kranj: "Kako se dražijo cene v živilskih trgovinah, niti ne vem, ker doma nabavlja mama, lahko pa povem za cene avtokozmetike, ki jo nabavljamo za našo trgovino. Cene so se vse od jeseni držale enako, ob zadnji nabavi pa so bili uvoženi izdelki vsi nekoliko dražje, kljub temu da italijanska lira pada. Razne polirne paste, šamponi za čiščenje avtomobilov, stekel, motorno olje in podobno so se tako malce podražili. Res ne veliko, morda le za deset tolarjev, toda so se." Mirjana Šircelj, gostilna Bla-žun, Kranj: "Potihem se draži in ne vidiš prej, dokler ne dobiš v roke fakture. Zadnji mesec so se podražile brezalkoholne pijače, mlečni izdelki, siri, kruh, od mesa pa so se občutno podražili mesni izdelki. Meso samo ne, pred novim letom je svinjskemu mesu cena celo nekoliko padla. Strah me je. kakšni bodo računi za podraženo elektriko." Sabina Kopač, prodajalka ŽIVIL na Orehku pri Kranju: "Tistih hudih dvigov cen, razen moke pred kratkim, res ni bilo. Se pa po malem, po tolarjih, dražijo posamezni artikli. Tako se je na primer te dni za 13.5 tolarja podražila moka za krofe, za 3,5 tolarja moka za boljše pecivo, za 9,30 tolarja mleta kava. Pravzaprav so se za nekaj tolarjev podražile vse kave, vino, čokolada v prahu, deter-gent za posodo, sadni jogurt in še kaj. Malo, tako da gospodinje niti ne opazijo, mi pa moramo spremeniti ceno, čeprav le za tolar. Pa to skorajda ni omembe vredno, če samo P°~ moslim, kakšno delo smo imele v času one hude inflacije!" • I). Dolenc ^ ■ I Informacije I, I jW7^mWmWE kranjskih m sindikatov ^^^^ ^^^^^ za delo 11 WmWmw in živijo nje v drugi številki preberite: •O* Mračne sile ogrožajo Iskro Telekom •O* Kako si v Planiki razlagajo tarifne razrede Primer Merilne naprave v pristojnih rokah Valorizacije nadomestil za brezposelnost •O* Poceni do avtomobila... Trofejni sulec Kranj - Dober teden pred zaključkom ribolova na suka, K*** deljo, 7. februarja, je član ribiške družine Kranj Polde Mezeg v »** vi pri Planiki potegnil iz vode trofejnega suka. Dolg je 108 te" J metrov, težak pa kar 14,5 kilograma. Izkušeni ribič pravi, d* Sloveniji letos bržčas ni nihče ujel težjega, zagotovo pa njegov su"' sodi med povojne rekorderje vod, s katerimi uprav Iju kranjska r'" J ška družina; vsaj podatkov, da bi kdo ujel večjega, ni. V 1»»' d*'1, Save je sulec toliko dragocenejši, ker v kranjski ribiški družini. k< pravi Polde Me/eg, dolga leta niso dobro gospodarili s "kralj*" slovenskih voda". • II J,