■} Ogovor preč. gospoda kanonika Petra Urha pri poroki gospoda Jankota Kersnika z gospodično Lojziko Tavčarjevo v Ljubljani dnč 15. svečana 1881. -„05X30*— Kar je vsim znano in nad čemur nihče ne dvomi, hočem Vama — blagorodni g. ženin in velečastita nevesta, zdaj le ob kratkem razložiti. Sesti dan po vstvarjenji ve¬ soljnega svetd je Bog vpodobil iz ila pervega človeka in mu je vdihnil duhd življenja, dati pa mu je hotel tudi to- varšico, ktero je vpodobil iz njegovega rebra, ko je Adam spal. Bila sta tedaj perva zakonska — mož in žena, iz kterih zakona naj bi se po volji Božji človeški rod množil. Vtisnil pa je Bog po svojem neskončno modrem sklepu temu pervemu zakonu dve posebni znamnji, nam¬ reč edinost in nerazvezljivost. Pa znano Vama ie iz sgodovine, kaj da so pogani in neverci naredili iz za¬ kona, kako da je še celo pri judih jela imenitnost za¬ kona vedno bolj se zgubljati. Zoper te in take obilne napake, zoper te in tolike nesramnosti, ktere so zakon v starih časih oskrunjale in gerdile, je bilo treba posebnega — nebeškega zdra¬ vila. Jezus Kristus, ki je bil zato na svet prišel, da bi spačeni človeški rod prestvaril in prenovil, je svojo ve¬ ljavo in skerb tudi v to obračal, da bi zakon po božji volji vredil in k pravi časti povzdignil. V Kani Gali- 2 leji je svatovsjno s svojo pričujočnostjo počastil in še cel6 s pervim čudežem poveličal. Pa tudi s svojo božjo besedo je očitno poterdil, ter judom in aposteljnom do¬ kazal, da zakon po božji naredbi le dve osebi, moža in ženo, sme obsegati; da je iz dveh tako rekoč le eno meso; da je zakonska zveza tako tesna in terdna, da je noben človek razvezati ali raztergati ne more.“ Zato, govori Jezus, bo človek očeta in mater popustil, in se deržal svoje žene in bota dva v enem mesu. Toraj nista več dva, ampak eno meso, kar je tedaj Bog združil, naj človek ne loči. (Mat. 19. O. 6.) In kar je Bog-človek zastran zakona osnoval in zapovedal, to so tudi aposteljoi, sveti očetje, cerkveni zbori in vesoljna katoliška Cerkev neprenehoma učili, da je Jezus Kristus, naš Gospod, povzdignil zakon k časti in vrednosti sv. zakramenta, v kterem svoje mi¬ losti deli zakonskim, da zamorejo svoje težke dolžnosti spolnovati in v sveti, čisti ljubezni skupaj živeti. Zato se smč po vsi pravici reči, da je zakon zares velika skrivnost, ker je podoben zvezi Kristusovi z njegova cerkvijo. Kar velja od zveze Kristusove z njegovo Cer¬ kvijo, to velja tudi od zveze moža in žene v zakonu. Zveza med Kristusom in njegovo nevesto, sveto Cer¬ kvijo, je tesna, ljubeznjiva, sveta, ne r azvezljiva; toraj mora zakonska zveza tudi tesna, sveta, ljubeznjiva in nerazvezljiva biti. Ker sta Kristus in njegova Cerkev podoba zakona, zato piše sv. Pavel: naj vsak mož ljubi svojo ženo, kakor sebe; žena pa naj se boji, t. j., spo¬ štuje svojega moža. (Efež. 5, 33.) Iz vsega lahko razvidita, da je zakon velik zakra¬ ment, častitljiv, Bogu prijeten, čist, spoštovanja vreden, podoba in znamnje naj viših reči. Da se pa blagi namen lteršanskega zakona doseza, imajo zakonski med seboj mnoge dolžnosti, ktere mo¬ rajo vestno spolnovati. Sveti zakon terja od njih, da naj v miru in ljubezni skupaj živč, dokler jih smert ne loči; da naj si zakonsko zvestobo natančno ohranijo vse svoje žive dai; da naj si butaro zakonskega stanu, 3 ki je mnogokrat kaj težka in težavna, s prijaznostjo polajšujejo; da naj se med seboj k lepemu, keršanskemu življenju po vsi svoji moči nagibajo — od hudega pa odvračajo; ob kratkem reči: zakonski naj se med seboj z molitvijo in dobrimi deli posvečujejo: „To namreč je volja božja (piše sv. apostelj Pavel), vaše posvečenje. 4 * (I. Tes. 4, 3.) Zato nikdar ne pozabite, blagorodni go¬ spod ženin, da po sklenjenem zakonu postanete glava žene, kakor je Kristus glava Cerkve. Vi bote tako rekoč luč, ktera ima celi hiši svetiti. Bodite tedaj svoji gospej vse dni svojega življenja v lep keršanski zgled. Pa tudi Vi, blaga gospodičina, prizadevajte se pripe¬ ljati svojega gospoda k Bogu. Kajti že pogani so bili teh misel, da pobožna žena pridobi moža za božanstvo. Zato pravi modri Sirah: ,,Blagor možu, kteri ima dobro ženo, ker število njegovih let bo še enkrat toliko**. Zato pa tudi beremo v sv. pismu: „Telesna lepota je neči- merna, — žena, ki se Boga boji, pa hvale vredna.‘* Zanašam se tedaj, da Vi, blagorodni gospod, ne bote branili svoji gospej, ko se bo prizadevala tudi Bogu dati, kar je božjega, temveč, da jo bote v tem še tudi podperali in z njo vred delali. Kakor se bota pa trudila sama sebe posvečevati in eden druzemu v zveličanje biti, tako se neprenehoma prizadevajta od Boga dane si otroke keršansko izreja i, v sveti katoliški veri podučevati, jih z besedo in z lepimi zgledi k eednostnemu življenju z vso skerbjo napeljevati. Koj od začetka skerbita, da jih bota navadda pokoršine, vbogljivosti, ponižnosti, pridnosti in druzih lepih čednost. Bog naj Vama dd to veselje doživeti, da bodo Vajini otroci Vama ravno tako pokorni, kakor sta se dozdaj tudi Vidva vedno prizadevala zares otroško pokoršino skazovati svojim ljubim — vse časti vrednim staršem, česar Gospod Bog gotovo ne bo pozabil, ker sam je obljubil, da dobro se bo godilo takim otrokom. Ker pa vemo, da ne ta, kteri seje ali priliva, ja kaj, temuč le ta, kteri daje rast, zato skerbita, da bota božji blagoslov sprosila sebi in svojim otrokom, ne samo z molitvijo, temuč tudi z dobrimi deli. 4 Ljubi Bog je Vama dal dobre, skerbne, delavne starše, kteri imajo toliko, da bo tudi za Vaju še kaj ostalo; ravno zato v svojem dobrem stanu ne pozabita milošnje deliti, ker s tem zamoreta sprositi nebeški bla¬ goslov na vse svoje prizadevanja. Posebno Vam, pre¬ blaga gospodičina, na serce pokladam, da ker bote za- naprej stanovali v gradu, prizadevajte se posnemati ne¬ kdanje — pa še tudi mnoge sedanje graščinske gospe. Koliko lepega se bere od njih. Naj bodo tudi Vaše roke milostljive, dobrotljive! Zakaj, pomislite, da ni brez po¬ mena, ko beremo od sv. Elizabete, da mili darovi, ktere j e ona nesla revežem, spremenili so se v lepe cvetlice. To je znamnje, da z dobrotami si bote, mila gospa, sebi in svojemu gospodu spletali naj lepši venec, kterega Vama bo Bog dal na dan plačila. In tako naj Vas, blagorodni gospod ženin, spremlja molitev, ktero, kakor zaupam, Vaš v življenji močno spoštovani pa prezgodaj umerli oče pred sedežem božjim ravno zdaj opravljajo — kakor tudi blagoslov Vaše blage matere; — ravno tako naj tudi Vas, blaga go¬ spodičina, spremlja blagoslov, kterega ste bili toliko srečni ravno prej sprejeti od svojega dobrega očeta in ljube matere; tako naj pa tudi Vaju spremljajo naj pre- serčniša vošila vsih pričujočih in nepričujočih svatov, kakor tudi mnogih drugih znancev in prijatlov; — in poslednjič tako naj Vaju spremlja zlasti blagoslov, kte¬ rega bom zdaj Vama podelil v imenu sv. Cerkve: tako naj Vaju vsi blagoslovi spremljajo in podpirajo vse dni Vajinega življenja, da bi zakon zdrava, srečna in v Bogu vesela do visoke starosti preživela. (Ponatis iz ,,Zg. Danice' 1 .) in zaTozbaJ. ijlazmiroVih nasiei^nltov CLjublj ijubljani.