Primorski dnevnik SOBOTA, 19. MARCA 2016 št. 66 (21.606) leto LXXII. 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - DL. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 9 , , , , ^ ooouu , tudi na družbenih omrežjih primorskiD iT ^M V? orimorski soort 3 U primorskijport —postani naš sledilec trst - Na 4. strani Kandidat Dipiazza in njegovi zavezniki Desna sredina uradno v volilni boj gorica - Na 12. strani Vložili prošnjo, da bi bivalniki ostali Zavetišče za pribežnike v Podturnu slovenija - Na 16. strani Gospodarstvo je vitalni del države Zanimiva okrogla miza v Novi Gorici moda - Arduini Zgodovina, laboratoriji, kreativnost rim, trst - Zagotovila ministrstva poslanki Tamari Blažina glede razpisa za slovenske šole »Problem bo rešen« bruselj - Osumljenec napadov v Parizu Prijeli terorista Salaha Abdeslama RIM, TRST - Razpis za slovenske šole bo. Tako so včeraj na italijanskem ministrstvu za šolstvo zagotovili poslanki Tamari Blažina, potem ko je v prejšnjih dneh zavladala zaskrbljenost spričo dejstva, da ob vsedržavnem ni bil razpisan še poseben natečaj za slovenske šole, ki ga izrecno predvideva odlok ministrice Stefanie Giannini, ki obravnava problematiko slovenskega šolstva v Italiji. Zagotovilo o razpisu je poslanki Blažinovi dal namestnik vodje kabineta ministrice Rocco Pinneri, ki je dejstvo, da doslej ga ni bilo, povezal s težavami glede določitve kontingenta oz. števila mest. Blažinova se je včeraj sestala tudi s predstavniki Sindikata slovenske šole, ki so se med drugim odločili o vprašanju obvestiti tudi slovensko diplomacijo, predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj pa je zaskrbljenost izrazil v pismu vodji Urada za slovenske šole Igorju Gia-cominiju. Na 3. strani eu-turčija Dogovor o vračanju beguncev BRUSELJ - Voditelji EU in turški premier Ahmet Davutoglu so včeraj dosegli dogovor, ki naj bi pripomogel k zajezitvi toka migrantov v Evropo. Dogovor, ki je bil sprejet soglasno, ustreza vsem evropskim in mednarodnim zahtevam, je ob koncu vrha izjavil predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. Vse nezakonite migrante, ki bodo od nedelje prišli na grške otoke iz Turčije, bodo od 4. aprila dalje vračali v Turčijo. Na 2. strani boljunec - Tradicionalna pobuda Odprte meje ne poznajo ovir TRST - Na sedežu kulturnega društva Lipa v Bazovici je še danes in jutri na ogled zanimiva razstava modne oblikovalke Ivane Arduini, ki je nastala za njeno diplomsko nalogo na priznani milanski Novi akademiji za dizajn (Naba). Mlada oblikovalka, ki je maturirala na geometrski smeri zavoda Zois, predstavlja svoje kreacije, v pogovoru za naš dnevnik pa je spregovorila predvsem o tem, kar jo je med študijem najbolj navduševalo, in načrtih za prihodnost. Na 11. strani Drugi tir Koper-Divača: nekaj se premika Na 3. strani Teranum privabil goste v Portopiccolo Na 5. strani Vodstvo bolnišnice ponudilo odstop Na 14. strani V formuli 1 spet bolj pristen zvok motorjev Na 17. strani goriška - Za sanacijo gre vsako leto več deset tisoč evrov »Draga« divja odlagališča Občine krijejo stroške za odvoz odpadkov iz naravnega okolja z davkom TASI GORICA - Občine iz goriške pokrajine imajo vsako leto zelo visoke stroške za sanacijo divjih odlagališč in za odvoz odpadkov tako iz naravnega kot urbanega okolja. Stroške krijejo z davkom TASI, ki je zato višji, kjer ima komunalno podjetje ISA več dela z divjimi odlagališči in s pobiranjem odpadkov z roba cest. Davkoplačevalci iz občin goriške pokrajine zato letno prispevajo kar nekaj evrov za čiščenje divjih odlagališč in za pobiranje odpadkov, ki jih nekateri malomarneži puščajo ob robu cest, zelenic in mestnih parkov, sredi gmajne in gozdov. Na 13. strani invalidski šport - V režiji VZS Mitja Čuk Tekmovanje Zmagajmo vsi za zgled ostalim športnikom Košarkarje in košarkarice so spremljali športni duh, navijanje in ploskanje Nastopili so košarkarji in košarkarice osmih društev in centrov iz treh držav fotodamj@n 9771124666007 2 Nedelja, 20. marca 2016 AKTUALNO Primorski ki Ji bruselj - Ranili in aretirali glavnega osumljenca novembrskih atentatov v Parizu Prijeli Salaha Abdeslama BRUSELJ - V policijski operaciji v Bruslju so včeraj popoldne prijeli glavnega osumljenca za lanske teroristične napade v Parizu Salaha Abdeslama. Aretacijo je potrdil tudi belgijski minister za imigracije Theo Francken. Abdeslam je bil na begu od terorističnih napadov v Parizu 13. novembra, ki so zahtevali 130 življenj. Minister Francken je nekaj minut po potrditvi francoske policije tvitnil »Imamo ga«. Kot je poročala AFP, ki navaja policijski vir, je bil Abdeslam ranjen v nogo. Pred tem je francoski policijski vir potrdil, da je bila med policijsko operacijo v bruseljski četrti Molenbeek ena oseba aretirana in ena ranjena, tretja pa se še skriva. Sinoči so iz iste četrti poročali o ponovnem streljanju in eksplozijah. Kasneje so sporočili, da so skupno aretirali pet ljudi, in sicer Abdeslama ter člane družine, ki ga je skrivala. V bolnišnico naj bi poleg terorista odpeljali še enega ranjenega aretiranca. Do aretacij je prišlo nekaj ur za tem, ko je belgijsko tožilstvo sporočilo, da je policija v stanovanju v predelu Forest v Bruslju, v katerem je v torek izbruhnilo streljanje med policisti in osumljenci, našla prstne odtise Abdeslama. Televizija RTBF je poročala, da je zelo verjetno, da je bil Abdeslam eden od dveh moških, ki Abdeslama so odpeljali z rešilcem ansa sta pobegnila med torkovim streljanjem, ki je izbruhnilo po prihodu policistov. Belgijski premier Charles Michel se je po aretaciji na kriznem sestanku sešel s francoskim predsednikom Francoi-som Hollandom. 26-letni Salah Abdeslam, Francoz maroškega porekla, je osumljen, da je imel vsaj ključno logistično vlogo pri terorističnih napadih v Parizu. Je brat 31-letnega samomorilskega napadalca Bra- hima, ki se je novembra razstrelil pri kavarni na pariškem bulevarju Voltaire. Le nekaj ur po napadih v Parizu je s še dvema človekoma zbežal v Belgijo, na poti jih je celo večkrat ustavila policija, a jih niso zadržali. Odraščal je v bruseljski četrti Molenbeek, pred pariškimi napadi pa je bil policiji znan zaradi prekrškov z mamili. Več napadalcev je v Parizu 13. novembra lani izvedlo napade z eksplozi- vom in strelnim orožjem. Največ žrtev je terjal napad v koncertni dvorani Bataclan. Napade so izvedli tudi v bližini stadiona Stade de France v predmestju Saint-Denis ter v več lokalih v vzhodnem delu Pariza. Odgovornost za napad je prevzela džihadistična skupina Islamska država. Abdelhamida Abaaouda, ki naj bi bil glavni organizator napadov, so nekaj dni po napadih ubili v policijski raciji v pariškem predmestju. bruselj - Včeraj na vrhu držav EU in Turčije Dosegli dogovor o vračanju beguncev Od nedelje bodo nove prišleke (s 4. aprilom) vračali Turčiji Begunski otroci v taborišču Idomeni na grško-makedonski meji ansa IS na območju Palmire ubila pet ruskih vojakov DAMASK - Skrajna sunitska skupina Islamska država (IS) je včeraj sporočila, da so njeni pripadniki ubili pet ruskih vojakov, ki so se borili v bližini sirskega antičnega mesta Palmira. Sporočili so še, da so tam ubili tudi šest sirskih vojakov in več pripadnikov libanonske šiitske skupine Hezbolah. »Štirje ruski vojaki so bili ubiti med poskusom napada na območje mesta Kasr al Halabat, ki leži zahodno od Palmire. Napad so sile IS preprečile,« so zapisali na spletni strani agencije Amak, ki je povezana z IS. Zapisali so še, da je bil eden od petih ubitih Rusov vojaški svetovalec. Agencija je objavila posnetek trupla vojaškega svetovalca, ki je prikazoval tudi zaseženo opremo. Rusko obrambno ministrstvo se na trditve IS včeraj ni odzvalo. Ruski predsednik Vladimir Putin pa je v četrtek dejal, da so od začetka ruskega posredovanja v Siriji septembra lani na območju te države umrli štirje ruski vojaki, med njimi tudi svetovalec. Putin je sicer v ponedeljek zaukazal umik večine ruskih sil iz Sirije. V Braziliji se krepijo pritiski za odstavitev predsednice BRASILIA - Spodnji dom brazilskega parlamenta je v četrtek ustanovil 65-član-ski odbor, ki ima dva tedna časa, da se odloči, ali bo nadaljeval postopek odstavitve 68-letne predsednice države Dilme Rousseff zaradi poneverjanja državnih financ v času kampanje za drugi mandat leta 2014. Pred tem je Rousseffova dobila udarec od zveznega sodnika, ki je blokiral njeno imenovanje nekdanjega predsednika Luiza Inacia Lule da Silve na položaj šefa njenega kabineta. Brazilci so ogorčeni, ker menijo, da je bilo imenovanje opravljeno le za to, da se zaščiti 70-letnega Lulo pred zaporom. Tožilstvo ga želi aretirati, ker naj bi v okviru obsežne korupcijske afere okrog državne naftne družbe Petrobras dobil luksuzno stanovanje. Kot vodja kabineta Rousseffove pa bi imel imuniteto. Lula očitke zavrača, Rousseffova pa govori o poskusu državnega udara. Kljub izvolitvi za drugi mandat leta 2014 ji podpora med volivci usiha. BRUSELJ - Voditelji EU in turški premier Ahmet Davutoglu so včeraj dosegli dogovor, ki naj bi pripomogel k rešitvi begunske krize in zajezitvi toka migrantov v Evropo. Dogovor, ki je bil sprejet soglasno, ustreza vsem evropskim in mednarodnim zahtevam, je ob koncu dvodnevnega vrha v Bruslju izjavil predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. »Danes smo končno dosegli dogovor med EU in Turčijo, katerega cilj je ustaviti tok nezakonitih migracij preko Turčije v Evropo,« je naznanil Tusk. Dogovor med drugim zagotavlja individualno obravnavo migrantov v skladu z evropskim in mednarodnim pravom in hkrati izključuje vsakršno obliko množičnega izgona prebežnikov, je še zagotovil. Pri tem bodo k sodelovanju povabljene pristojne evropske agencije kot tudi Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR). V skladu z dogovorom naj bi vse nezakonite migrante, ki bodo od nedelje prišli na grške otoke iz Turčije, vrnili nazaj v Turčijo. Vračanje bodo začeli izvajati od 4. aprila. Predvideva rešitev po načelu eden za enega, po katerem bi za vsakega Sirca, ki ga bodo vrnili v Turčijo z grških otokov, drugega Sirca preselili iz Turčije v unijo. Preselitev sirskih beguncev iz Turčije v unijo bo najprej potekala v sklopu zavez, sprejetih julija lani, ko je unija obljubila preselitev okoli 22.000 beguncev iz tretjih držav. V okviru te zaveze je prostih še okoli 18.000 mest. Drugi korak je podobna prostovoljna ureditev z omejitvijo 54.000 ljudi. Predsednik Evropske komisije JeanClaude Juncker je ob tem opozoril, da je EU pred ogromnim logističnim izzivom in ponovno pozval k solidarnosti ter delitvi bremen z Grčijo. Kot je napovedal, bo že v naslednjih dneh potekal sestanek strokovnjakov o nadaljnjem poteku te zahtevne operacije. Gre za uravnotežen dogovor, ki upošteva tudi pomisleke Cipra, pa je poudaril Tusk. Ciper je namreč v pogajanjih o dogovoru s Turčijo nakazoval, da bi lahko zaradi nespoštovanja turških zavez dogovor blokiral. Turčija naj bi tako v pristopnih po- gajanjih z EU do konca junija odprla novo poglavje, in sicer poglavje 33, ki se nanaša na proračun in finančne storitve. Med spornimi vprašanji, ki so ostala odprta do zadnjega, je bila tudi vizumska liberalizacija s Turčijo. Voditelji so v skupni izjavi potrdili, da bodo vizumsko liberalizacijo pospešili do konca junija pod pogojem, da Turčija izpolni vse pogoje. Sporno je bilo tudi vprašanje denarja. EU bo pospešila izplačilo že dogovorjenih treh milijard evrov pomoči sirskim beguncem v Turčiji. Ko bodo ta sredstva v celoti porabljena, bo EU do konca leta 2018 dala na voljo dodatne tri milijarde evrov, predvideva dogovor. Begunski dogovor, ki so ga začrtali pred desetimi dnevi, naj bi tako zagotovil konec nezakonitih migracij iz Turčije v EU, kamor se je lani zateklo okoli milijon prebežnikov. Turčija pa naj bi v zameno hitreje napredovala na poti v EU. Turška obalna straža s silo na begunce na čolnu VALLETTA - Turško obalno stražo so včeraj znova ujeli s kamero, kako skuša na vsak način, tudi z uporabo sile, ustaviti čoln z okoli 40 begunci. Turke je zasačila nevladna organizacija Migrant Report. Na posnetku je videti, kako plovilo turške obalne straže nedaleč od grškega otoka Aga-tonisi lovi čoln z okoli 20 moškimi, 15 otroki in petimi ženskami. Ko čoln ujamejo, začnejo pripadniki obalne straže udarjati po njem, verjetno z namenom, da pokvarijo motor. Najprej udarjajo s palicami, ko to ne zaleže, pa uporabijo trimetrsko sidrno verigo. S sidrom nato udarjajo po čolnu in skušajo uničiti motor ali črpalko, pri tem pa v glavo zadenejo in poškodujejo 22-letno Iran-ko na čolnu. Za povrhu začne medtem večje plovilo obalne straže krožiti okoli čolna in ustvarjati nevarne valove, ki naj bi poplavili čoln ali ga celo potopili. slovenija-hrvaška Arbitri bodo preučili posledice izstopa Hrvaške HAAG - Arbitražno sodišče za določitev meje med Slovenijo in Hrvaško bo po četrtkovi ustni obravnavi zdaj preučilo pravne posledice lanske odločitve Hrvaške, da izstopi iz arbitražnega procesa, so včeraj sporočili iz Stalnega arbitražnega sodišča v Haagu. V vmesnem času bo odločanje o ozemeljskem sporu med državama ostalo prekinjeno. »Sodišče bo sedaj začelo razpravo o pravnih posledicah zadev, ki so pojasnjene v pismih Hrvaške s 24. julija in 31. julija 2015. Medtem vsakršno odločanje sodišča o sporu o meji na kopnem in na morju ostaja prekinjeno,« so sporočili. Slovensko zunanje ministrstvo je v zvezi z navedbo sodišča o prekinitvi odločanja o meji v sporočilu za javnost pojasnilo, da je arbitražno sodišče že lani poleti in nato decembra sporočilo, da bo odločalo o pravnih vidikih hrvaških pisem. Premier Miro Cerar je dejal, da je povsem normalno, da si je arbitražno sodišče vzelo nekaj časa za presojo. Gre enostavno za to, da je delo arbitraže zastalo zaradi znane afere. Potem ko se je arbitraža pred nekaj meseci na novo organizirala in zahtevala, da ji slovenska in hrvaška stran predstavita argumente, je zdaj nastopil čas, ko mora te argumente, predvsem slovenske, preučiti, je pojasnil in poudaril, da ne gre za noben nov zastoj v postopku. Tudi predsednik Borut Pahor je izpostavil, da arbitražno sodišče še zmeraj dela, od 31. julija lani pa ni sprejelo nobene nove odločitve, saj preučuje okoliščine, na osnovi katerih bo lahko sprejemalo nadaljnje odločitve o predmetu spora. Pahor je izpostavil pričakovanje, da bo arbitražno sodišče končalo svoje delo in sprejelo pravnomočno odločitev o poteku meje med Hrvaško in Slovenijo. Hrvaška predsednica Kolinda Gra-bar-Kitarovič je medtem ponovila stališče Hrvaške, da je arbitražni postopek nepovratno kompromitiran ter da se mora arbitražno sodišče razpustiti. Kot je dodala, nihče ne trdi, da problem meje ne obstaja, a rešitev zanj je treba poiskati v dvostranskih pogajanjih. Sporočilo s takšno vsebino je objavilo tudi hrvaško zunanje ministrstvo. Sodišče je v sporočilu za javnost zapisalo, da so se na četrtkovi ustni obravnavi, ki se je je udeležila samo Slovenija, osredotočili na pravne posledice dogodkov, ki naj bi se zgodili konec leta 2014 in v začetku 2015 in ki so privedli do zahteve Hrvaške, da se konča sedanji postopek. Gre za poletno razkritje prisluhov med slovenskim arbitrom Jernejem Sekolcem in agentko Simono Drenik, po katerem je Hrvaška sporočila, da izstopa iz arbitražnega procesa. Zapisali so, da kljub vabilu k dodatnim pisnim pojasnilom kot tudi k udeležbi na četrtkovo ustno obravnavo Hrvaška tega ni storila. Je pa svoje stališče pojasnila v pismih sodišču 24. in 31. julija 2015. Sodišče je dodalo, da je Slovenija odgovorila na decembrski poziv sodišča Sloveniji in Hrvaški k predložitvi dodatnega gradiva, potem ko je Hrvaška julija lani po aferi s prisluhi odstopila od arbitraže. Udeležila se je tudi četrtkove ustne obravnave, na kateri so slovenski predstavniki zagovarjali stališče, da mora sodišče končati svoj mandat in odločiti o meji med državama. Slovenija trdi, da arbitražnemu sodišču nič ne preprečuje, da bi izpolnilo svojo dolžnost, ter da ima na voljo sredstva za odpravo posledic vsakršnega morebitnega napačnega ravnanja, da doseže cilj in namen arbitražnega sporazuma. Pri tem še poudarja, da so odstop vpletenih v ta dogajanja, imenovanje novih arbitrov in skrben pregled sodnega spisa, ustrezen način za odpravo posledic domnevne kršitve arbitražnega sporazuma. Borut Pahor arhiv / Primorshi AKTUALNO Nedelja, 20. marca 2016 3 trst - Zagotovila ministrstva za šolstvo poslanki Tamari Blažina Razpis za slovenske šole bo Slaba komunikacija Trst-Rim Težave so nastale pri določitvi kontingenta mest, ki naj bi jih bilo na voljo okoli 70 sežana - Italija-Slovenija Srečanje o skupni zaščiti terana TRST - Razpis za slovenske šole bo. Tako so včeraj v kabinetu italijanske ministrice za šolstvo Stefanie Giannini zagotovili poslanki Tamari Blažina. To je Bla-žinova sporočila tudi na včerajšnjem sestanku s predstavniki Sindikata slovenske šole, ki so ob letošnjem vse-državnem razpisu opozorili na pomanjkanje posebnega razpisa za slovenske šole, ki ga predvideva ministrski odlok, ki obravnava problematiko našega šolstva. Blažinovi je zagotovilo dal namestnik vodje kabineta ministrice Rocco Pinneri, s katerim se je poslanka včeraj pogovarjala. Dosedanjemu pomanjkanju razpisa so botrovale težave pri določitvi kontingenta oz. števila mest, ki bi prišla v poštev za slovenske šole, je Blažinovi dejal Pinneri, ki je dal zagotovilo, da razpis bo in to za vsa tista mesta - bilo naj bi jih okoli sedemdeset - ki bodo razpoložljiva oz. se tičejo pokrivanja potreb slovenskih šol v prihodnjem triletju, kot so le-te navedene v novih triletnih načrtih šol. Drugače poslanka poudarja, da je za dejstvo, da je vprašanje tako pereče, izvedela ravno včeraj, saj je v zadnjih desetih dneh ni v tem smislu obvestil nihče iz Deželnega šolskega urada za Furlanijo Julijsko krajino. Zato ugotavlja, da so zadevo verjetno spremljali površno tako na krajevni kot na vsedržavni ravni oz. da ni prišlo do pretoka informacij med Trstom in Rimom. Za Blažinovo pa je vsekakor nesprejemljivo, da se slovenskim šolnikom sugerira, naj se prijavijo na »italijanski« razpis. Medtem se je Sindikat slovenske šole v zvezi z vprašanjem razpisa odločil seznaniti tudi generalno konzulko Republike Slovenije v Trstu Ingrid Sergaš in slovensko veleposlaništvo v Rimu, v ponedeljek pa se S. Giannini fotodamj@n T. Blažina fotodamj@n bodo njegovi predstavniki udeležili širšega sindikalnega srečanja o vsedržavnem razpisu, kjer bodo skušali izvedeti za morebitne novosti. Kakih novih elementov sindikat včeraj ni pridobil, pravi tajnik Joško Prinčič, ki vsekakor izraža bližino tistim šolnikom, ki so se znašli v nezavidljivem položaju. SSŠ razume njihovo zaskrbljenost in bo ves trud vložil v to, da se jim ne bo treba prijaviti na »italijanski« razpis. V zvezi z razpisom se je oglasil tudi Svet slovenskih organizacij. Predsednik Walter Bandelj je namreč na vodjo Urada za slovenske šole Igorja Giaco-minija naslovil pismo, v katerem izraža zaskrbljenost nad govoricami, da natečaja sploh ne bo in bo zaradi tega slovenska šola ostala brez učiteljev. »Še hujše pa je, da se slovenski učitelji vpišejo na italijanski razpis in zaradi tega izgubimo vrsto dobrih kandidatov, ki bi skrbeli za našo slovensko narodno skupnost,« je še zapisal Bandelj. Ivan Žerjal SEŽANA - Državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tanja Strniša je včeraj v Sežani s predstavniki italijanskega ministrstva za kmetijstvo in dežele FJK govorila o čezmejni zaščiti terana na območju Kraške planote. Predlog o čezmejni zaščiti želijo konec letošnjega leta dati v javno obravnavo, so sporočili s kmetijskega ministrstva. Včerajšnje srečanje je sledilo prvemu sestanku te vrste v Trstu v začetku leta. Sogovorniki so se dogovorili, da bodo v čim krajšem času pristopili k manjšim popravkom specifikacije za teran in pripravi vseh potrebnih dokumentov, da bi konec tega leta predlog o čez-mejni zaščiti lahko dali v javno obravnavo in kasneje začeli potrebne postopke pri Evropski komisiji. Državna sekretarka je po koncu srečanja povedala, da Slovenija in Italija s skupno zaščito terana postavljata temelje za dobro čezmejno sodelovanje tudi na drugih projektih s področja kmetijstva, turizma in razvoja podeželja. Srečanja so se udeležili predstavniki obeh ministrstev in dežele Furlanije Julijske krajine, strokovnih institucij obeh držav in predstavnikov pridelovalcev s slovenskega in italijanskega Krasa. V Firencah trg Ilaria Alpi in Miran Hrovatin FIRENCE - V nedeljo, 20. marca, bo minilo 22 let od umora novinarke 3. mreže Rai Ilarie Alpi in snemalca Mirana Hrovatina v somalskem Mogadi-šu. Vsa resnica o storilcih in vzrokih še ni bila uradno dognana, četudi je vse bolj jasno, da so ju ubili zaradi raziskovanja umazanih poslov tudi italijanskih združb povezanimi z orožjem in odpadki. Včeraj so v Firencah, na pobudo Skupnosti delle Piagge, poimenovali trg po dveh novinarjih. Navzoča je bila tudi tržaška delegacija Fundacije Luchet-ta, Ota, D'Angelo, Hrovatin. Na pobudo predsednice poslanske zbornice Laure Boldrini so včeraj na spletnem naslovu https://archivioalpi-hrovatin.camera.it/ objavili vse gradivo preiskave o dvojnem umoru. Gre za skoraj 120.000 strani, od teh 13.614 strani, ki so bile še do pred kratkim tajne. železnice - Postopek za načrt drugega tira Koper - Divača Nekaj se le premika V igri predlog o izgradnji prek Darsa - Včeraj prejeli pet ponudb za izvedbo revizije načrta LJUBLJANA - Slovenska vlada namerava za izgradnjo projekta 2. železniškega tira Koper-Divača ustanoviti posebno projektno podjetje, toda v igri je še vedno tudi možnost izvedbe projekta prek mandatne pogodbe z Darsom. Vlada po besedah državnega sekretarja Metoda Dragonje to možnost preučuje, dokončnega odgovora pa še ni. To možnost je včeraj na posvetu o drugem tiru v Ljubljani omenil tudi državni sekretar na finančnem ministrstvu Dragonja, a opozoril, da tak model predstavlja tveganje. Evropski statistični urad Eurostat bi lahko namreč zadolženost Družbe za avtoceste v RS (Dars) prekvalificiral v javni dolg, drugi tir pa ni izvedljiv z javnimi finančnimi viri. O možnostih izvedbe drugega tira Koper-Divača bo sicer beseda tekla čez 14 dni na sestanku ožje tehnične skupine projekta, ki bo potekal pod okriljem premiera Mira Cerarja, na njem pa bo, kot je pojasnil Dragonja, stroka pretresla različne poglede in koncepte glede izvedbe. Osnovna usmeritev vlade je oblikovati posebno projektno podjetje, v katerega bo država vložila tako stvarni (zemljišča) kot kapitalski vložek do 200 milijonov evrov, je pojasnil minister za infrastrukturo Peter Gašper-šič. Preostala sredstva za projektno podjetje so sestavljena iz vlož- ka morebitnih zainteresiranih zalednih držav, zasebnih vlagateljev, sredstev EU in v preostalem delu zadolžitve. Gašperšič izdajo gradbenega dovoljenja za drugi tir pričakuje v roku 14 dni, že kmalu pa bi lahko stekla izgradnja iz-vlečnega tira, ki predstavlja nekakšen začetek drugega tira. Prihodnji teden bodo namreč odpirali ponudbe za gradnjo izvle-čnega tira, če ne bo pritožb, bi lahko z deli začeli že junija, je dejal minister. Spomnil je, da se je včeraj iztekel razpis za izvedbo revizije projekta. Na razpis je prispelo pet ponudb, cene pa se precej razlikujejo - najnižja ponudba je vredna 81.000 evrov (brez DDV), najvišja skoraj milijon evrov. Med njimi sta tudi dve italijanski ponudbi, družbe Geodata Engineering (176.900 evrov) in družba J.V. Sistema Ingegneria, ki je skupaj s slovensko Axis podala ponudbo v višini 790.783,26 evra. Minister si želi, da bi analizo možne racionalizacije opravili do sredine leta. Damijan je medtem skupaj s kolegi ekonomisti v študiji izračunal, da so pri drugem tiru, ki je trenutno ocenjen na nekaj več kot 1,3 milijarde evrov, možni prihranki v višini med 200 in 250 milijonov evrov. Družba Generali lani • IVIt I I «VI z najvišjim dobičkom v zadnjih osmih letih MILANO - Zavarovalnica Generali je včeraj objavila obračun lanskega poslovanja. Zabeležila je 21,6-odstotni skok čistega dobička, ki se je ustalil pri 2,03 milijarde evrov. To je najvišji dobiček v osmih letih, s čimer se je največja zavarovalnica v Italiji, s sedežem v Trstu, in ena največjih v Evropi vrnila na predkrizno raven. Dobiček iz poslovanja je zrasel za 6,1 odstotka na 4,8 milijarde evrov. Rezultati so vseeno razočarali analitike, ki so v povprečju pričakovali še nekoliko večji, 2,25-milijardni čisti dobiček in 4,92-milijardni dobiček iz poslovanja. Razočaranje se je poznalo tudi na borzni vrednosti delnic, ki so se v jutranjem trgovanju pocenile za 3,3 odstotka na 13,56 evra. Zadovoljstvo z rezultati pa je izrazil predsednik uprave zavarovalnice Gabriele Galateri di Genola. Po njegovih besedah je lanski rezultat dokaz, da načrt prenove in lani sprejeta strategija delujeta. Leta 2013 je Generali sprejel triletni načrt za povečevanje dobičkonosnosti z zmanjševanjem stroškov in odprodajo deležev v podjetjih izven zavarovalništva. V lanski strategiji pa so zapisali, da želijo postati vodilna splošna zavarovalnica v Evropi. Zaradi dobrih rezultatov so višino dividende zvišali za 20 odstotkov, od lanskih 0,60 na 0,72 evra za delnico. Dividende bodo izplačali 25. maja.V četrtek so medtem za izvršnega direktorja zavarovalnice imenovali Phi-lippa Donneta, ki bo nasledil Maria Greca. Slednji se je preselil v Zurich Insurance. Hidrii nagrada za inovativnost pri dizelski tehnologiji IDRIJA - Združenje evropskih avtomobilskih dobaviteljev (CLEPA) je v družbi Hidria podelilo najvišje priznanje za prebojno inovacijo v kategoriji zelenih tehnologij, in sicer za sistem za hladen zagon dizelskega motorja s senzorjem tlaka. Hidriin sistem «Hidria Optymus Pressure Sensing System» ima izjemen pomen tako za evropsko kot tudi globalno avtomobilsko industrijo, so zapisali v sporočilu za javnost. Hidria je nagrado osvojila pred francosko korporacijo Valeo na drugem in nemško korporacijo Bosch na tretjem mestu. CLEPA združuje več kot 130 največjih evropskih in svetovnih avtomobilskih dobaviteljev, ki proizvedejo največ inovativnih tehnoloških rešitev na svetu, letno pa v raziskave in razvoj vložijo 18 milijard evrov ter ustvarijo 600 milijard evrov letnega prihodka in največji del evropske intelektualne lastnine. Umrl znani hrvaški vinar Zlatan Plenkovič s Hvara SPLIT - V sredo zvečer je na trajektu za otok Hvar umrl Zlatan Plenkovič, eden najbolj znanih in najuspešnejših hrvaških vinarjev. Poznan je bil daleč naokoli in imel veliko prijateljev tudi v naših krajih, med vinarji in ljubitelji kvalitetnih vin. S trajektom se je vračal na Hvar, kjer je pred 30 leti pri Sveti Nedelji osnoval vinogradniško podjetje, ki je z leti pridobilo vrhunski ugled. Slabost, ki ga je obšla na trajektu je bila takoj videti huda, zato je kapetan obrnil spet proti Splitu, kjer pa so v bolnišnici ugotovili, da mu ni več pomoči. Plenkovič je zaslovel s svojo kakovostno vinsko proizvodnjo predvsem sorte Plavac, med katero izstopa Zlatan Plavac Grand Cru. Zanj in za druga vrhunska vina, ki so med drugim dozorevala v njegovi drugi kleti pod gladino morja ob marini in restavraciji Bilo idro v rodni Sveti Nedelji, je prejel več naslovov vinogradnika leta Hrvaške in številna mednarodna priznanja. 1 2 Sobota, 19. marca 2016 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu trst - Volilni adut (dela) desne sredine Kandidat Dipiazza se nasmiha tretjemu županskemu mandatu Desno smejoči se Roberto Dipiazza med Pierpaolom Robertijem (levo) in Fabiom Scoccimarrom; zgoraj Sergio Giacomelli v zasteklenelem mezaninu nad dvorano fotodamj@n Dipiazza 2016 kot Rovis 2011 Tržaški občinski svetnik Ljudskega Trsta Paolo Rovis včeraj telesno ni bil prisoten na predstavitvi Dipiazzove kandidature za župana, čeprav sodi v des-nosredinski tabor. Zadnje tedne se je namreč nekaj politično tako zalomilo v desni sredini, da je s prijateljem Robertom Antonionejem izvisel iz zavezništva. Pač pa je bil na volilnih plakatih Roberta Dipiazze prisoten ... njegov duh, saj si je nekdanji župan pri njem »izposodil« volilni moto, kajti že Rovis se je pred petimi leti zavzemal za ... Predvsem Trst. (mk) dipiazza l J i Marjan Kemperle . marjan.kemperle@primorski. eu Predvsem nazaj Soprattutto Trieste - Predvsem Trst je moto, ki ga je izbral Roberto Dipiazza za letošnjo volilno kampanjo. Pred petimi leti, ko ni mogel - po dveh mandatih - več kandidirati, je bil podprl takratnega kandidata desne sredine Roberta Antonioneja, ki pa ga na včerajšnji uradni predstavitvi Dipiazzove kandidature za župana ni bilo. Pač pa se je v dvorani mestnega hotela zbrala druščina dobro znanih tržaških političnih obrazov. Od prekaljenega nekdanjega demokristjana in večkratnega deželnega in občinskega svetnika Bruna Marinija do predsednika ezulskih organizacij Renza Codarina; ob nekdanjega na-cionalnozavezniškega pokrajinskega predsednika Fabia Scoccimarra do megaupo-kojenca Luigija Feroneja. Dipiazza je v hotelu spet združil Menieve sopotnike, nekdanje občinske svetnike Alberta Lippoli-sa, Vincenza Rescigna in nekdanjega upravitelja Siota Adriana Del Preteja, pa tudi ul-trakatoličan Salvatore Porro je bil zraven. Izostala nista niti Dipiazzova »svetnika« Giuseppe Coloni in Carlo Grilli. Nekdanji tržaški federale Sergio Giacomelli je sledil dogodku izza zasteklenelega mezanina nad dvorano, njegov nekdanji kamerad Fulvio Sluga in drugi od bivših Finijevih pristašev, Piero Tononi pa bolj v ozadju. Giulia Camberja ni bilo, a ve se, da se nerad pojavlja v javnosti, ker mu pač bolj pri-ja zakulisje... Tudi ob njegovi odsotnosti je bilo na včerajšnji predstavitvi Dipiazzove kandidature iz navzočih obrazov mogoče ugotoviti, da bi bila - ob morebitni volilni zmagi -prihodnost Trsta zaupana tistim, ki so v mestu vedrili pred petimi, desetimi in več leti. Zato bi bil zanje - namesto Predvsem Trst - gotovo primernejši drug volilni moto. Predvsem nazaj! Ko je bil tržaški župan, je Roberto Dipiazza v javnosti govoril prosto. Na včerajšnji predstavitvi kandidature za tretji županski mandat se je odločil za zanj povsem neobičajen pisni poseg. Očitno, da bi bilo - zanj in za njegove desnosredinske partnerje - vse črno na belem obeleženo. Dipiazzo zanima predvsem Trst, kot veleva njegov volilni moto. Zdravje mesta, varnost mesta, okolje mesta, delo v mestu. Vse zakoličeno v desnosredinskih vrednotah. A Trst je tudi »mednarodno mesto, mesto več jezikov, več kultur, več različnih etnij, ki se mora odpreti in opreti na makro območje od Benetk preko Dunaja in Ljubljane vse do Zagreba.« V tem makro območju bi moral imeti Trst središčno pomorsko vlogo, z enotnim pristaniškim sistemom od Ravenne do Reke, da bi lahko konkuriral Hamburgu in Rot-terdamu. V tem mednarodnem kontekstu je Dipiazza »zavidal« ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviču, ki opravlja že četrti mandat, medtem ko so zakonska določila njega zaustavila že po drugem. Dipiazza je govoril o turizmu, o starem pristanišču, ki mora dati gospodarski zagon mestu, ne pa postati novo naselje, in, seveda, o železarni, za katero »jamčim, da jo bom kot župan najstrožje nadziral, da bi zavaroval zdravje ljudi.« Denarja je v Italiji malo, zato ga bo »moj odbornik« šel iskat v Bruselj, je napovedal. Dipiazza je nastopil kot zadnji. Pred njim so bili na vrsti njegovi sedanji koalicijski partnerji. Vodja Severne lige v poslanski zbornici Massimiliano Fedriga je nakazal v čem tiči »alternativa Dipiazza«: v večji varnosti mesta, v večjih socialnih storitvah za Tržačane in predvsem v manjšem (ali ničnem) številu priseljencev. Fabio Scoccimarro (Nacionalno zavezništvo - Fratelli d'Italia) je spomnil, da je bil Trst pred desetimi leti mesto, v katerem se je v Italiji najlepše živelo, potem pa je prišel Cosolini ... Njegov strankarski kolega Claudio Giacomelli je bil optimist: »Če je Trst preživel dve svetovni vojni, bo tudi Cosolinija ... « Dolgoletni Dipiazzov sopotnik Giorgio Rossi je namignil, da bo treba sedaj prepričati obotavljivce, naj gredo na volišča. Sandra Savino (Forza Italia) je napadla de- želno zdravstveno reformo, ki je mestu od-jedla ležišča v bolnišnicah, in medobčinsko teritorialno zvezo, ker »majhne občine ne morejo ukazati Trstu.« Za Pierpao-la Robertija, pokrajinskega tajnika Severne lige (»in bodočega podžupana«, kot ga je krstil Fedriga) se je »Cosolinijevo po- glavje zaključilo.« Drugih predstavnikov iz vrst tržaške desne sredine ni bilo. Dipiazza pa je poudaril, da so vrata ostalim partnerjem odprta. Franco Bandelli ga ni slišal, ker si je včeraj raje privoščil smučanje. (mk) trst - Pokrajinsko tajništvo Demokratske stranke o primarnih volitvah, odnosih z levico in še čem »Desna sredina nima enotne vizije« »Po zaključku poglavja o notranjih volitvah se je začelo najpomembnejše poglavje, ki vodi do junijskih volitev v Trstu.« Tako je na novinarski konferenci na sedežu Demokratske stranke v Ulici 30. oktobra sintetiziral pokrajinski tajnik Nerio Nesladek. Miljski župan ne skriva, da je bilo okrog »nenadnih« primarnih volitev precej slabe krvi, ob tem pa poudarja, da je leva sredina v treh tednih uspešno organizirala volitve, kar ni od muh. Kandidat Roberto Cosolini se je z zbranimi 65 odstotki okrepil, po Nesladkovem mnenju pa isto velja za DS, saj je na primarnih volitvah sodelovalo 30% več volivcev kot v letu 2011, kar je v nasprotju z državnim trendom. Na vrsti Združena levica Danes bo kandidata za tržaškega župana in simbol izbrala Združena levica. Člani bodo glasovali od 16. do 20. ure v Ul. Tarabochia, za kampanjo bodo odšteli po 5 evrov. Edini uradni kandidat je Iztok Furlanič, možno pa je glasovati za kogarkoli. Kmalu bodo znani uradni podatki o tem, koliko denarja so prispevali volivci, vsekakor gre za 13 do 15 tisoč evrov, »s katerimi smo v glavnem krili stroške za organizacijo volitev,« je pojasnil Nesladek. Sporočil je še, da so v pokrajini obnovili 97% strankarskih izkaznic (teh je 528). Mir po nevihti? Marsikdo se sprašuje, kakšna bo vloga senatorja Francesca Russa, ki je Cosolinija izzval na dvoboj in potegnil krajši konec, s svojo potezo pa si je v stranki nakopal precej sovražnikov. Nesladek zadeve ne dramatizira, čeprav priznava, da je bilo dogajanje burno: »Rezultat primarnih volitev je jasen. V stranki ne bo obračunavanja. Russo in njegovi podporniki so pripravljeni sodelovati v kampanji za Cosoli-nija.« Sinoči je bila pokrajinska skupščina DS, ki naj bi sklenila to »živčno« obdobje. Odnosi z levico Levo od Cosolinija bosta v Trstu, kot kaže, dva kandidata. Prvi je Marino Sossi, danes pa naj bi Združena levica potrdila kan- Francesca Romanini, Nerio Nesladek in Roberto Treu na sedežu DS v Ulici 30. oktobra fotodamj@n didaturo Iztoka Furlaniča. Na vprašanje, ali še obstaja možnost dialoga z ZL, ki je pred nedavnim ostro kritizirala Cosolinijevo upravo (predvsem glede politike do migrantov), je Nesladek odgovoril tako: »Ko so vmes ideološka stališča, je težko govoriti o možnem ponovnem povezovanju. Glede priseljencev Cosolinijevemu odboru ni mogoče očitati, da je delal slabo, saj je z odbornico Lauro Famulari na čelu naredil vse, kar se je dalo. Trst je sprejel več beguncev kot druga mesta.« Roberto Treu je k temu dodal, da je tržaški sistem razpršenega sprejemanja azilantov drugim za zgled. »Občinska uprava pa je v teh letih za 12% povečala sredstva za socialno področje: to je nedvomno levičarska politika,« je dejal. Prišteti gre zaposlitev prekarnih občinskih vzgojiteljic, s prodajo delnic Here (ki ji je ZL nasprotovala) pa so zbrali sredstva za odstranitev azbesta iz šolskih objektov. Frances-ca Romanini je spomnila, da sta DS in ZL pet let skupaj upravljali mesto, pri veliki večini vprašanj sta se strinjali. Raznolika desna sredina Nesladek meni, da je leva sredina svoje notranje zdrahe rešila na transparenten in demokratičen način, »medtem ko se v drugih strankah obnavljajo stari obredi in igrice«. Treu je poudaril, da so razhajanja v levi sredini neznatna, če jih primerjamo z raznoliko desnosredinsko koalicijo: »Naj spomnim, da je Severna liga pred meseci odkrito nasprotovala umiku prostocarinske cone iz starega pristanišča, Dipiazza pa ga je podpiral. Desna sredina očitno nima enotne razvojne strategije za Trst.« Slaba komunikacija Predstavniki DS priznavajo, da tržaški občinski odbor ni učinkovito predstavil svojih dosežkov. »Nekaterih delov prebivalstva očitno nismo dosegli. S tem problemom smo se spopadli, komunikacijo skušamo izboljšati.« Začeli bodo takoj. Danes ima DS stojnico na Borznem trgu, od četrtka pa je na spletni strani www.pd.trieste.it na voljo anketa o starem pristanišču. Aljoša Fonda / Primorshi TRŽAŠKA Sobota, 19. marca 2016 5 sesljan - Prireditev Teranum v naselju Portopiccolo Priljubljeni teran v ospredju, mednarodni spor v ozadju Teranum - prvi veliki dogodek v letu 2016, posvečen vinu - je v Portopiccolo privabil številne ljubitelje vina in pridelovalce terana, glavnega protagonista se-sljanskega popoldneva, ki se je začel v znamenju simpozija z naslovom Zgodovina terana, kraškega vina brez meja v restavraciji Bris. Številnim pozdravom gostov in predstavnikov javnih uprav (med temi odbor-nice za kmetijstvo Občine Devin-Nabre-žina Marije Doroteje Brecelj, direktorja Vi-naKras Marjana Colje, prvega moža deželne agencije za kmetijski razvoj ERSA Paola Stefanellija) je sledilo poučno predavanje tržaškega zgodovinarja Fulvia Colomba o etimološkem izvoru besede teran. Zgodovinar, sicer odličen poznavalec srednjeveškega obdobja, je priznal, da okrog samega izvora besede vlada še velika zmeda, zavzel pa se je za njene latinske korenine. Colombo je trdil, da je najbolj verodostojna povezava z latinskim izrazom terrarius (krajevno), ki se je v naslednjih stoletjih oprijel venetskega in tržaškega narečja. Beseda teran se prvič pojavi ob imenih pridelovalcev v arhivih devinske gospode v drugi polovici 18. stoletja. Tedanja devinska posestva ločuje meja med Slovenijo in Italijo, vinorodno okolje, način pridelave in gojenje refoškove trte pa so v več stoletjih ohranile enak skupni imenovalec, je še zatrdil Colombo. Meje iz dvajsetega stoletja in nato so-bivanje pod skupno evropsko streho so v prejšnji jeseni porinile teran spet v ospredje, in sicer zaradi polemike o pravici do Na vinski prireditvi v Portopiccolu se je zbralo lepo število obiskovalcev, ki so pokusili različne krajevne dobrote fotodamj@n šempolaj - Odprli so jo v sredo v Štalci Na ogled so res številni pisani pirhi fotodamj@n uradnega naziva vina teran, ki je izbruhnila najprej med Slovenijo in Hrvaško, nato pa še z Italijo. Na osmi izvedbi promocijskega dogodka Teranum in rdeča vina Krasa je »bitka« za teran ostala le v ozadju. Predsednik Društva vinogradnikov s Krasa Matej Skerli je sicer pohvalil prizadevanja Dežele Furlanije Julijske krajine in naznanil, da je nov pravilnik o teranu, ki je bil izdelan s kolegi iz Slovenije, dobra osnova za nadaljnje pogajanje o uporabi uradnega naziva na evropski ravni. Simpozij se je zaključil z nastopom deželnega odbornika za kmetijstvo Cristiana Shaurlia, ki je poleg omenjenega soočenja z Društvom kraških vinogradnikov v aferi o pravici do uporabe naziva teran tudi na italijanski strani Krasa omenil težave, ki jih občutijo predvsem furlanski vinogradniki s širitvijo pridelovanja prose-karja. Obenem se je zavzel za čim večjo raznolikost gojenih vinskih sort. Formalnemu delu je sledila degusta-cija v restavraciji Maxi, kjer sta končno stopila v ospredje barva in okus terana. Svoje terane in rdeča vina je predstavilo več kot 33 vinogradnikov z obeh strani meje, med temi 17 iz Slovenije. Goste je razveselil tudi kuharski mojster in kulinarični umetnik Tomaž Kavčič iz restavracije »Pri Lojzetu« z Dvorca Zemono, ki je s preprostimi recepti ove-kovečil že tradicionalno uporabo terana v kraških receptih. Andrej Marušič ribiško naselje - Najdišče Po naravnih sledeh dinozavra Antonia Antonio bo virtualno tacal v naravni velikosti V Ribiškem naselju se bo tudi jutri v virtualni obliki in naravni velikosti sprehajal najstarejši hadrozaver na svetu, ki ga vsi poznamo pod imenom Antonio. Računalniško simulacijo gibanja zamejskega dinozavra bo mogoče občudovati med 10. in 17. uro. Obiskovalci bodo s pomočjo tabličnega računalnika lahko opazovali tacanje dinozavra med ogromnimi skalami. Za tehnološko pridobitev je zaslužno podjetje Zoic, ki je s tem nadgradilo znanstveno razstavo, ki je bila lani na ogled v konjušnicah Mi-ramarskega gradu. Njen kurator Flavio Bacchia je spomnil, da so takrat obiskovalcem predstavili, kako se je dinozaver premikal nekoč, a zgolj v pomanjšani obliki. nabrezina Družinske kartice Devinsko-nabrežinska občina obvešča, da lahko imetniki družinskih kartic lahko oddajo vlogo za uveljavljanje pravice do subvencije električne energije (t.i. Beneficio Energia Elettrica) v vložišču Socialne službe Občine Devin Na-brežina (Naselje Sv. Mavra 124, Se-sljan) od 29. marca do 20. maja 2016. Uradne ure vložišča Socialne službe so vsak dan od 9. do 10. ure. Dodatne informacije nudi informativna enota službe (Naselje Sv. Mavra 124, Sesljan; tel.: 040 / 2017390; e-pošta: serviziosocia-le@comune.duino-aurisina.ts.it), s katero se stranke lahko dogovorijo za individualni sestanek. V vlogi je treba navesti skupni znesek stroškov oskrbe z električno energijo v letu 2015 in kodo POD, ki je navedena v računu/položnici za električno energijo, vlagatelj pa mora predložiti tudi veljavno potrdilo o kazalcu ISEE. Prodajna razstava pirhov Razstava in prodajni sejem še danes in jutri - Ob odprtju petje otrok - Razstava slik Neve Pertot V šempolajski Štalci je na sredinem odprtju razstave in prodajnega sejma pirhov oz. ročnih del vela posebna, pomladna energija. Da je bilo dogajanje še bolj praznično je poskrbelo petje malčkov domače otroške pevske skupine Vigred, ki jo vodijo Aljoša Sak-sida, Serena Picco in Marija Pertot. Na ogled je 20 slik Barkovljanke Neve Pertot, ki je svoje počitnice v otroških letih preživljala v Praprotu, pri Lu-pinčevih. Umetnica ustvarja v različnih tehnikah, tako da je vsaka slika prava umetnina zase. Pri svojih 75. letih je še vedno zelo energična: navdih išče največkrat v naravi, kjer zbira tudi material za svoja dela. Ob njenih slikah bo obiskovalec lahko videl tudi izdelke šestih članic krožka kleklanja pri open-skem SKD Tabor, ki deluje že 5 let. Razstavljeni izdelki so izredno kakovostni in bogati. Na ogled pa so tudi raznora-zne publikacije in knjige, ki se poglabljajo v velikonočne običaje na Slovenskem (butare, ipd.). Ob tem ne gre pozabiti na prodajni sejem, kjer je obiskovalcem na voljo res veliko pirhov (kuhanih v čebuli, teranu oziroma okrašenih v različnih tehnikah) in ročnih izdelkov za okra-ševanje domov v tem pomladno-veli-konočnem času. Razstavo si je mogoče ogledati do nedelje, 20. marca, in sicer vsak dan od 16. do 18. ure, v nedeljo tudi dopoldne od 9.45 do 11. ure. Spomin na žrtve mafije 21. marec ni samo prvi dan pomladi. Od leta 1996 je to tudi dan spomina na nedolžne žrtve mafije, ki ga prireja združenje Libera. Letošnje osrednje državno prizorišče bo Messina na Siciliji, prostovoljci pa bodo dejavni tudi v Trstu. V ponedeljek ob 17.30 bo pri vhodu v tržaško mestno hišo pod pokroviteljstvom Dežele FJK, Pokrajine in Občine Trst na sporedu branje imen žrtev mafije. Zvečer, ob 20.30, bo na sedežu odbora za mir, sožitje in solidarnost Danilo Dolci v Ulici Valdirivo 30 predstavitev pobude Bici Libera Tutti, v okviru katere bodo orisali lik Danila Dolcija. Ob 21. uri pa bo sledilo predvajanje filma Lea. Il coraggio di opporsi režiserja Marca Tullia Giordane. Vila Haggiconsta propada Zanemarjanje prestižne nepremičnine, kakršna je Vila Haggiconsta, ki propada, je nedopustno. Poleg tega pa je ta stavba vedno gostila prostovoljce in združenja, ki skrbijo za osebe s posebnimi potrebami. Na to opozarja tržaški senator Lorenzo Battista, ki v pisnem vprašanju poziva ministra za kulturo, naj obravnava to vprašanje. Battista opozarja, da Občina Trst, lastnica vile, ne more sama poskrbeti za obnovo stavbe, zato bi bila potrebna naveza javnih uprav in zasebnikov, ki bi ji povrnila nekdanji blišč. Delo v zavodu Itis V Centru za zaposlovanje na stopnišču Scala dei Cappuccini 1 bodo od 21. marca do 1. aprila od ponedeljka do petka med 9.15 in 12.45 zbirali prijave za družbeno koristno delo v okviru projekta zavoda Itis. Šlo bo za upravno, računovodsko in tehnično dejavnost, za katero je razpisano eno mesto za 36 ur tedensko za dobo 28 tednov. Upiral se je javni osebi Mejna policija je v noči na petek pri Fernetičih aretirala 39-letnega romunskega državljana I.N.. Moški se je nahajal v avtobusu, ki je pripeljal iz Slovenije, pri preverjanju pa so policisti ugotovili, da ga bremeni zaporni nalog. Slednjega je novembra lani izdalo rimsko tožilstvo, potem ko je bil moški dokončno obsojen na dva meseca in 18 dni zapora zaradi upiranja javni osebi. Policisti so I.N. prepeljali v koronejski zapor. 6 Sobota, 19. marca 2016 opčine - Danes v Finžgarjevem domu Christian Gostečnik o splošni krizi odnosov Primorski ki Ji Društvo Finžgarjev dom vabi na peto predavanje iz niza 'Za osebno rast, vzgojo in boljšo družbo' Klinični psiholog in teolog, univ. profesor, družinski in zakonski terapevt prof. dr. CHRISTIAN GOSTEČNIK: VSESPLOŠNA KRIZA ODNOSOV -zakaj in kako iz nje NOCOJ, 19. marca, ob 20. uri Finžgarjev dom (Dunajska cesta 35) VABLJENI VSI! V okviru serije predavanj Za osebno rast, vzgojo in boljšo družbo bo danes v Društvu Finžgarjev dom na Op-činah izreden gost, dr. Christian Gostečnik. Organizatorji so imeli srečo, da je sprejel povabilo, saj gre za enega najbolj iskanih predavateljev. Prav zato so tokrat večer organizirali na soboto, ko je med množico predavanj našel čas za zamejsko občinstvo. Dr. Gostečnik ima izredno visoko izobrazbo, saj je najvišji naziv doktorja dosegel kar na 3 področjih: je doktor klinične psihologije, doktor psihologije, pa še doktor teologije. Je redni profesor in predavatelj na univerzi, ustanovitelj in direktor Frančiškanskega družinskega inštituta, v okviru katerega vzgaja in izobražuje nove psihoterapevte. Je avtor več kot 20 strokovnih knjig , predvsem s področja relacijske terapije, v katerih lahko prav vsakdo najde novo znanje v zvezi z odnosi s svojim okoljem (družinskim, prijateljskim, delovnim itd.). Obenem je Gostečnik razvil inovativni psihote-rapevtski pristop, relacijsko družinsko terapijo. Je družinski in zakonski terapevt ter terapevt za mnoge posameznike in skupine. Kot predavatelj zna pritegniti poslušalce s svojo neposrednostjo in človeškostjo, saj vse svoje poglobljeno znanje združuje z darovi empatije, prisrčnosti in prijaznosti, pa tudi smislom za humor. Na ta način zna približati znanstveno psihologijo izobraženim poslušalcem in »laikom«, tako da jo vsi lahko resnično aplicirajo v svojem vsa- trst - Drevi Dokumentarec in glasba v živo za Uga Borsattija » n Ugo Borsatti n. pastorcich V Pasaži Tergesteo bodo drevi ob 19. uri predvajali dokončno verzijo dokumentarnega videoposnetka o fotografski razstavi Trieste e una donna, posvečenega življenju fotografa Uga Borsattija, njegovem gledanju na ženske in zgodovini Trsta. Dokumentarec je zrežiral Giorgio Jerman. Navzoč bo Ugo Borsatti, v živo pa bo zaigral Aljoša Saksida, ki je poskrbel za glasbeno kuliso dokumentarca. Voden ogled slik Vatroslava Kuliša Jutri ob 11. uri bo v Skladišču idej (Korzo Cavour) na sporedu tretji brezplačen voden ogled slik hrvaškega umetnika Vatrosla-va Kuliša. Na razstavi Centripe-talnefuge si je mogoče ogledati nekaj več kot 40 del, ustvarjenih med letoma 2013 in 2016. Razstavo lahko brezplačno obiščete do 3. aprila: od ponedeljka do petka med 10. in 13. uro, v soboto in nedeljo pa tudi med 15. in 19. uro. Christian Gostečnik kdanjem življenju in pri reševanju vsakodnevnih ali izrednih, tudi hudih težav. Skratka, svoje veliko znanje nesebično deli z ljudmi in ga posreduje z zelo človeškim pristopom. Kot takega so si ga zapomnili tudi številni gostje, ki so mu prav v Finžgarjevem domu prisluhnili pred dvema letoma in že takrat prosili organizatorje, naj ga kmalu spet povabijo k nam. V soboto bo predaval o temi Vsesplošna kriza odnosov - zakaj in kako iz nje. Argument se morda zdi splošen, vendar ga bo predavatelj gotovo obravnaval v svojem stilu, zelo direktno in konkretno. Organizatorji vabijo vse, da izkoristijo izredno priložnost in pridejo na srečanje z dr. Gostečnikom v soboto, 19. marca, ob 20. uri. (ap) Včeraj danes * Danes, SOBOTA, 19. marca 2016 JOŽEF Sonce vzide ob 6.09 in zatone ob 18.16 - Dolžina dneva 12.07 - Luna vzide ob 14.27 in zatone ob 4.38. Jutri, NEDELJA, 20. marca 2016 SREČKO VREME VČERAJ: temperatura zraka 10,3 stopinje C, zračni tlak 1017,1 mb ustaljen, vlaga 52-odstotna, veter 2 km na uro jugovzhodnik, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 10,2 stopinje C. [1] Lekarne Do nedelje, 20. marca 2016: Običajni urnik lekarn: 8.30-13.00 in 16.00-19.30 Lekarne odprte tudi 13.00-16.00 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Borzni trg 12 - 040 367967, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. dell'Oro-logio 6 - 040 300605, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Ul. Roma 16 - 040 364330, Ul. Belpoggio 4 - 040 306283, Oširek Pia-ve 2 - 040 361655, Ul. Brunner 14 - 040 764943, Ul. Cavana 11 - 040 302303, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, Ul. Giulia 1 - 040 635368, Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Stock 9 - 040 414304, Žavlje - 040 232253, Fer-netiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi 19.30-20.30 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Trg Giotti 1 -040 635264. Lekarne odprte v soboto (tudi 13.00-16.00), v nedeljo in med prazniki (8.30-19.30) Ul. Mazzini 43 - 040 631785, Ul. Com-bi 17 - 040 302800, Ul. Fabio Severo 122 TRŽAŠKA - 040 571088, Žavlje - 040 232253, Fer-netiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom (sobota 13.00-16.00 in prazniki 13.00-19.30). NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta (19.30-8.30) Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840. www.ordinefarmacistitrieste.gov.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (20.00-8.00, predpraz-nična 14.00-20.00 in praznična 8.0020.00) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE in bolnišnic tel.: (zelena številka) 800 99 11 70, od ponedeljka do petka, 8.00-11.30. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah in o združenih tržaških bolnišnicah. ui Kino AMBASCIATORI - 15.30, 17.00, 18.40, 20.15, 22.00 »Kung Fu Panda 3«. ARISTON - 15.00, 17.00, 21.00 »La cor-te«; 19.00 »Weekend«. CINEMA DEI FABBRI - 16.00, 21.40 »Arabian nights«; 18.15, 20.00 »Peggy Guggenheim«. FELLINI - 16.00, 22.00 »The lesson -Scuola di vita«; 17.50, 20.00 »The Danish girl«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.45, 21.15 »Il caso Spotlight«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.10 »Room«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.10, 20.00, 22.00 »Suffragette«. KOPER - PLANET TUŠ - 19.30, 21.15 »(Ne) Profesionalec«; 14.15 »Alvin in veverički«; 18.30, 20.40 »Deadpool«; 15.15, 20.20, 22.25 »Dedek uide z vajeti«; 15.00, 17.00, 19.00 »Kung Fu Panda 3«; 14.00, 16.00, 18.00 »Kung Fu Panda 3 3D«; 16.10, 18.10, 20.00, 21.00, 22.00 »London je padel«; 17.50, 20.10, 22.30 »Trilogija Razcepljeni: Povezani«; 13.30, 15.40, 17.20 »Zoo-tropolis«; 14.10, 16.20 »Zootropolis 3D«; 13.25 »Čas za sneg«. NAZIONALE - 18.50, 20.30 »Perfetti sconosciuti«; 16.15, 18.10, 20.00, 22.00 »Ave, Cesare!«; 16.15, 18.10, 20.10, 22.10 »Brooklyn«; 16.15, 18.00, 20.00, 22.00 »Risorto«; 16.15, 20.10, 22.15 »Truth - Il prezzo della verita«; 15.20, 17.10, 18.20 »Zootropolis«. SUPER - 15.30, 19.15 »Forever young«; 17.10, 21.30 »Jegg Robot«. THE SPACE CINEMA - 15.00, 15.30, 16.10, 17.40, 18.10, 19.45, 21.50 »Kung Fu Panda 3«; 15.20, 17.35, 19.50 »Zootropolis«; 17.00, 21.20 »Attacco al potere 2«; 15.40, 17.50, 20.00, 22.10 »Ave Cesare!«; 19.10, 20.10, 22.15 »Forever young«; 16.20, 18.50, 21.20, 22.05 »The divergent series: Al-legiant«; 16.30, 19.00, 21.30 »Truth -Il prezzo della verita«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.00, 20.15, 22.15 »Ave, Cesare!«; Dvorana 2: 15.00, 16.45, 18.30 »Kung Fu Panda 3«; 15.20, 20.20, 22.20 »Risorto«; Dvorana 3: 17.30, 19.50, 22.15 »The divergent series: Allegiant«; Dvorana 4: 15.30, 17.40, 20.00, 22.10 »Truth -Il prezzo della verita«; Dvorana 5: 17.15, 20.10 »Suffragette«; 15.30, 22.10 »Forever young«. H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE vabi starše na predavanje »Nenasilje -vloga in naloga staršev«, ki bo v ponedeljek, 21. marca, ob 17.00 v prostorih OŠ Franceta Bevka na Opčinah. Predavala bo soc. ped. Ingrid Kle-menčič. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da prošnje za vpisovanja v občinske otroške jasli K. Štrekelj v Seslja-nu za š.l. 2016/17, morajo biti predložene občinskemu Uradu za protokol - Nabrežina Kamnolomi 25, najkasneje do četrtka, 31. marca, do 12. ure. Obrazci za vpis v Uradu za šolstvo v Nabrežini št. 102 in na spletni strani. Info na tel. 040-2017375 (Urad za šolstvo). S Izleti SPDT se bo udeležilo danes, 19. marca, 41. zimskega pohoda na Porezen. Zbirališče ob 6.30 pri spomeniku v Križu. Obvezna je zimska oprema, zaradi na novo zapadlega snega je izlet zelo naporen. Prijava je nujna, tel. št. 338-4913458 (Franc). SPDT vabi na velikonočni ponedeljek, 28. marca, na avtobusni izlet na Še-breljsko planoto in k jami Divje babe. Predvidene 3 do 4 ure hoje, nujna po-hodniška obutev in pohodniške palice. Odhod avtobusa ob 7.30 iz Trsta (Trg Oberdan) in ob 7.45 s trga v Se-sljanu. Info in vpis do danes, 19. marca, na tel. št. 040-413025. GLASBENI IZLET na velikonočni ponedeljek, 28. marca, na Višarje in v Žabnice, v družbi 3 Prašičkov: odhod 8.03 Nabrežina pred občino, 8.33 Dol - Palkišče (cesta za Gorico), smučanje na Višarjih ali dopoldanski izlet na tržnico v Trbiž, kosilo z glasbo na Višarjih, po 16.30 zaključek smuke, ogled zabavnih spustov z Višarij, večerja v Žabnicah, koncert 3 prašičkov; odhod iz Žabnic ob 21.53. Info in vpisi na tel. 328-4754182 (Aljoša -Ts) , 329-4015568 (Manuel - Go), 3888408834 (Kristjan); Fb 3 prašički - 3 porcellini. SKD VESNA prireja v soboto, 2. aprila, izlet v Treviso in Valdobbiadene. Ogledali si bomo tudi razstavo umetnika Escherja in klet v kraju Ponte-vecchio. Info in prijave na tel. 3406709578 (Tatjana) in 333-4463154 (Mitja). ^ Turistične kmetije AGRITURIZEM ŠTOLFA Salež 46, je odprt vsak dan do 20. marca. Tel. 040-229439. KMETIJA ŽAGAR je odprta v Bazovici do 3. aprila. VabljenHTel.: 040-226382. Zaprto ob sredah. OSMICA VRBAN Šmihelj 28, Šempas je odprta do 20. marca. Tel. 00386-40-511074. V REPNIČU CRISTINA IN MARINO sta odprla osmico. 040-2296083 HI Osmice DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni! Tel.: 3403814906. DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. San Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel.: 329-8006516. DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki 18. Tel.: 339-2019144. ERIK IN JADRAN imata odprto osmico, Ricmanje št. 175. Tel.: 040-820223. IGOR IN MARIZA sta odprla osmico v Ricmanjih. Tel.: 366-5304154. JOŽKO COLJA je odprl osmico v Sa-matorci št. 21. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-229326 ali 347-4781748. OSMICA je odprta v Šempolaju, v oljčnem gaju! OSMICO je odprl Andrej Antonič, Ce-rovlje 34. Vabljeni! Tel.: 040-299800. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot 23. OSMICO je v Mavhinjah 58/A odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel. št. 040-2907049. V MEDJI VASI št. 16 sta odprla osmi-co Nadja in Walter. Tel. št. 040208451. Vabljeni! V REPNU na Rovniku, so odprli osmi-co Batkovi. Vljudno vabljeni! V ZGONIKU je odprl osmico Janko Ko-cman. Tel. št.: 040-229211. VASILIJ PIPAN je odprl osmico v Mavhinjah. Vabljeni! Tel. št. 040-299453. S Poslovni oglasi PRI MAUROTU V BAZOVICI nudimo izvrstno žuco.Tel. 3930558851 PRODAJAM HIŠO z dvoriščem in vrtom v Boljuncu ter kmetijsko zemljišče v Dolini. Pokličite 345-5207740. SLAŠČIČARNA BUKAVEC NA PROSEKU je odprta tudi jutri (oljčna nedelja) zjutraj. Tel. 040-225220. 0 Mali oglasi DAM v najem stanovanje na Opčinah, blizu centra: dve spalni sobi, dnevna soba, kuhinja z balkonom, kopalnica in parkirni prostor. Tel. št.: 3395636698. PRODAM domače očiščene orehe. Tel.: 040-2296038. PRODAM električno žago za drva in stojalo. Tel. št.: 040-214218. PRODAM v centru Opčin (blizu spomenika) stanovanje (87 kv.m.) v prvem nadstropju: dve sobi, kuhinja z balkonom, kopalnica, garaža in mala kašča. Tel.: 320-4664784. PRODAM vinograd v lepi sončni legi v Dolini. Tel. št.: 348-5913170. V NEDELJO, 6. marca, smo ob zaključku prireditve Vsi smo prijatelji dobili jakno in žensko kapo. Tel. št.: 380-3584580. ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi likanje) ali kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št.: 347-8601614. D NAJDI NAS NA FACEBOOKU PrimorskiD / Primorshi TRŽAŠKA Sobota, 19. marca 2016 7 Čestitke Dragi VALI. Petelinčki in kokoške, vsi imamo te radi in veseli smo, ker imaš nas rad, saj za baritone si dragocen zaklad. Ob tvojem jubileju ti zbor srčno želi, da vedno energije pri nas bi polnil se prihodnje dni. □ Obvestila ŽUPNIJA IN ŠKOFIJSKO SVETIŠČE sv. Jožefa iz Ricmanj vabi danes, 19. marca, na slovesno praznovanje farnega zavetnika. Razpored sv. maš: ob 9.00 za hrvaške romarje, vodi g. Mihael Palfi; ob 11.00 slovesno evharistično slavje v čast sv. Jožefu in ob 15. obletnici škofovskega posvečenja bo vodil tržaški škof mons. Giampaolo Crepaldi ob somaševanju škofijskih duhovnikov v italijanskem in slovenskem jeziku; ob 15.30 za romarje iz župnije sv. Sergija, sv. mašo bo daroval don Lorenzo Maria Vatti; ob 17.00 za slovenske romarje, sv. mašo bo daroval g. Franc Pohajač ob petju združenega zbora ZCPZ iz Trsta. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM, Dunajska 35 - Opčine, vabi danes (izjemoma), 19. marca, ob 20. uri na predavanje »Vsesplošna kriza odnosov -zakaj in kako iz nje«. Predaval bo Christian Gostečnik (doktor klinične psihologije, teologije, družinski in zakonski terapevt, supervizor, univerzitetni prof., vodja številnih terapevtskih skupin v Sloveniji, avtor mnogih uspešnic). DRUŠTVO OPLA vabi ob priliki odprte meje v gledališče F. Prešeren v Boljun-cu na razstavo - sejem danes, 19. in v nedeljo, 20. marca, od 9. do 20. ure. OBČINA DOLINA in občina Hrpelje-Kozina organizirata Odprte meje brez ovir. Danes, 19. marca, 9.00-20.00 razstavni sejem društva Opla; ob 20.00 koncert PO Divača v gledališču F. Prešerna (v sodelovanju s SKD F. Prešeren); nedelja, 20. marca, ob 8.00 pohod So-cerb - Botač (zahtevnejša pot) v sodelovanju s SPDT; ob 10.00 pohod po poti Prijateljstva z odhodom iz Sprejemnega centra naravnega Rezervata doline Glinščice (lažja pot) v sodelovanju s SPDT in s slovenske strani iz Beke; ob 11.00 uradno srečanje na meji v Bota-ču; ob 13.00 prihod na Beko, druženje s kulturnim programom in sejmom; 9.00-20.00 razstavni sejem društva Opla v gledališču F. Prešerna. ZDRUŽENJE STARŠEV COŠ P. TOMA-ŽIČ in OV E. Kralj iz Trebč vabi na velikonočni sejem, ki bo danes, 19. in v nedeljo, 20. marca, v Hiški u'd Ljenč-kice. Sejem bo odprt danes: 10.30-13.00 in 16.00-19.00; v nedeljo: 9.30-13.00 in 16.00-17.00. Ob tej priliki bo tudi razstava akademske slikarke Katerine Kalc, ki jo bomo odprli danes ob 17. uri. GODBENO DRUŠTVO V. PARMA -Trebče vabi na 4. Parmafešt, ki bo v nedeljo, 20. marca, ob 17. uri v Ljudskem domu v Trebčah! JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se v nedeljo, 20. marca, udeležijo čistilne akcije v Dual9h. Zbirno mesto je pri Združenje staršev COŠ Pinko Tomažič in OV Elvira Kralj Trebče vabi na 'eli/čOs/iac/u sejem Hiška od Ljenčkice sobota, 19. marec, 10.30 - 13.00 in 16.00 - 19.00 nedelja, 20. marec, 9.30 -13.00 in 16.00 - 17.00 Sejem spremlja razstava slikarke in ilustratorke Katerine Kalc Griždtdvin (nadvoz čez avtocesto) ob 9. uri. RADIJSKI ODER (70 let): Vpisujemo na tečaj lepe govorice in odrskega nastopanja za otroke, ki bo potekal v Finžgarjevem domu ob torkih od 16.30 do 18.00. Info in vpis (tudi sms) na tel. št. 348-6421551 (Lučka). Število gojencev omejeno! KMEČKA ZVEZA prireja v sodelovanju KGZ N.Gorica prikaz rezi oljke, ki bo v torek, 22. marca, ob 15.30 v oljčniku g. Bruna Križmana v bregu pod Križem v kraju »Faren« ledinsko ime »Podup«. Vodila ga bo agr. Irena Vrhovnik. Prijave na KZ-TS ali na tel. št.: 040-362941. OBČINA TRST - Urad za odnose z javnostjo se predstavlja na trgu v Križu pri Ljudskem domu v torek, 22. marca, od 10. do 12. ure. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, sklicuje v torek, 22. marca, ob 20. uri v drugem sklicanju, redni občni zbor, ki je letos informativnega značaja. SKD IGO GRUDEN obvešča, da še vedno poteka vpis na tečaja somatskih gibov, ki se bosta pričela v torek, 22. in v četrtek, 24. marca, v društvenih prostorih v Nabrežini. Urnik vadbe: 17.0018.00. Vpis in pojasnila na tel.: 3496483822. TPPZ PINKO TOMAŽIČ vabi člane na redni občni zbor, ki bo v torek, 22. marca, v prvem sklicanju ob 17. uri in v drugem ob 20. uri na sedežu na Pa-dričah. VISOKOŠOLSKI SKLAD SERGIJ TON- ČIČ sporoča, da bo redni občni zbor v torek, 22. marca, v Dijaškem domu Srečko Kosovel v Trstu ob 18.30 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicu. Vljudno vabljeni člani, dobrotniki in prijatelji, ki jih zanima delovanje sklada. TEČAJ ZBOROVSKEGA DIRIGIRANJA bo vodil Stojan Kuret v soboto, 9. aprila, v prostorih Glasbene matice v Ro-janu, Ul. Montorsino 2. Pripravljalno srečanje bo v soboto, 2. aprila, zjutraj, ko bodo dirigenti skupaj s Petro Gras-si predelali program tečaja. Rok prijave do 25. marca na trst@glasbenama-tica.org, info na tel. 339-1115880 (Petra Grassi). OMPZ F. BARAGA vabi otroke in dijake k pevskim vajam, ki bodo ob torkih, ob 16.30 v župnijskih prostorih na Kon-tovelu. Skupaj z animatorji lanskega oratorija bomo ponovili staro in se učili novo. KMEČKA ZVEZA obvešča, da je rok za predstavitev prošenj za nakup lesenih sodov podaljšan do 29. marca. Najnižja vrednost nakupa 5.000 evrov, za Tržaško pa 3.000 evrov. Prošnji je treba predložiti tehnični opis investicije ter poročilo o izbiri predračuna med tremi predloženimi ponudbami. Za info so na razpolago uradi KZ v Trstu, Gorici in Čedadu. SKD TABOR - Prosvetni dom - Opčine vabi na redni občni zbor: prvi sklic v torek, 29. marca in drugi v sredo, 30. marca, ob 20.30. SDGZ prireja 4. in 6. aprila, od 14. do 18. ure v Obrtni coni Zgonik, tečaj »Usposabljanje odgovornih pri upravljanju in izvajanju sistema HACCP v živilskem sektorju.« Prijavnice so dostopne na www.sdgz.it. Prijave zbiramo do četrtka, 31. marca, po mailu ali faksu. ZSKD prireja tečaj za mentorje otroških in mladinskih gledaliških skupin ter učitelje z dramatičarko Kim Komljanec, 3.-4. in 10.-11. septembra, 10.00-17.00. Prijava do 31. marca. Info na www.zskd.eu, info@zskd.eu ali 040635626. EKOLOŠKA SOBOTA - AcegasApsAm-ga in rajonski svet za Zahodni Kras prirejata zbiranje kosovnih odpadkov (pohištvo, žimnice, železni predmeti, hladilniki, pralni stroji, računalniki, laki, barve, olja, pnevmatike, akumulatorje idr.) v soboto, 2. aprila, od 10. do 18. ure v »Mandriji« na Proseku (na parkirišču). REDNI OBČNI ZBOR SKD F. PREŠEREN ob 20. uri v občinskem gledališču v Bo-ljuncu: prvi sklic v ponedeljek, 4. aprila; drugi sklic v torek, 5. aprila. TEČAJ ZA POKUŠEVALCE VIN - ONAV (Vsedržavno združenje pokuševalcev vina) prireja tečaj za pokuševalce, ki bo začel pri Domju v ponedeljek, 4. apri- la, in bo trajal 18 lekcij. Potekal bo ob ponedeljkih in četrtkih, od 20.30 do 22.30. Informacije: onavtrieste.jim-do.com, trieste@onav.it. 0 Prireditve KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA DIVAČA prirejata Občina Dolina in SKD F. Prešeren, v sklopu »Odprte meje«, danes, 19. marca, ob 20. uri v občinskem gledališču v Boljuncu. SKD LIPA iz Bazovice vabi v Bazovski dom na ogled razstave Animus modne oblikovalke Ivane Arduini. Urnik: danes, 19., od 18. do 19. ure in nedelja, 20. marca, od 11. do 12. ure. SKD RDEČA ZVEZDA vabi starše, da pripeljejo svoje otroke danes, 19. marca, ob 14.30 v društvene prostore v Salež na ogled animiranega filma Kosmati zobni mišek (2006, sinhroniziran v slovenščino). SKD SLAVEC Ricmanje - Log vabi na »Ricmanjski teden 2016« v Kulturnem domu: danes, 19. marca, ob 20.00 koncert Zdr. MePZ Slavec - Slovenec in nastop dramske skupine KD Kraški dom in Razvojnega združenja Repen-tabor z veseloigro Dobra letina. SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempolaju na pomladno razstavo: slik Neve Pertot, izdelkov krožka kleklanja SKD Tabor in običajev ob Veliki noči ter na sejem pirhov in ročnih del danes, 19. in v nedeljo, 20. marca, 16.00-18.00 (v nedeljo tudi 9.45-11.00). SKLAD MITJA ČUK vabi na ogled razstave »Blagor ženskam« v Bambičevo galerijo na Opčinah. Martin Marche-sich - Brušeni dragi in okrasni kamni, v sodelovanju z zlatarji in oblikovalci nakita; Tjaša Škapin - modna oblikovalka; Marko Civardi - umetniške fotografije. Urnik razstave danes, 19. in nedeljo, 20. marca: 10.00-12.00 ter 14.00-18.00. ZBORI ZSKD NA REVIJI PRIMORSKA POJE: MoPZ Tabor - Opčine, MeŠZ Nediške Doline - Špeter in SLPZ Doberdob danes, 19. marca, ob 20. uri v OŠ v Vrtovinu; MePZ Naše vasi - Tipana, MePZ Skala - Slovan-Gropada in MoPZ Skala - Gabrje v nedeljo, 20. marca, ob 17. uri v Kulturnem domu v Hrpeljah. KD KRAŠKI DOM vabi na ogled komedije v tržaškem narečju, v izvedbi gledališke skupine Proposte teatrali »Ses-so, bugie e papagai«. Predstava bo v nedeljo, 20. marca, ob 18. uri v Kulturnem domu na Colu. KULTURNI DOM PROSEK KONTOVEL vabi na ogled komedije prosvetnega društva Štandrež Pokojna gospejina mama, v režiji Jožeta Hrovata, ki bo v nedeljo, 20. marca, ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku. SKD IVAN GRBEC, Škedenjska ul. 124, toplo vabi na ogled razstave Sinestezi-ja likovnice Sophie Vinci, ki je odprta v torek, četrtek, in soboto, od 17. do 19. ure ter v sredo, petek in nedeljo, od 10. do 12. ure. SKD VESNA prireja v nedeljo, 20. marca, ob 17. uri v Domu Alberta Sirka gostovanje mladinske skupine KD Kraški slavček iz Kobjeglave z otroško igro Mojca Pokrajculja. Sledila bo ustvar- Slovenski klub v sodelovanju s Šumom vabi ob svetovnem dnevu poezije v nedeljo, 20. marca, ob 11. uri v Ljudski vrt na Pesem za begunce Pesniško matinejo pred Kosovelovim kipom bodo izoblikovali mladi literarni in glasbeni ustvarjalci, pesniki in pisatelji ter vsi, ki bodo želeli prebrati pesem za begunce. jalna delavnica za otroke. SLOVENSKI KLUB vabi ob svetovnem pesniškem dogodku »Pesem za begunce« v nedeljo, 20. marca, v Ljudski vrt v Trstu. Tokratno pesniško matinejo ob svetovnem dnevu poezije pred Kosovelovim kipom, bodo sooblikovali mladi pesniki in vsi, ki bi radi javno prebrali pesem za begunce. Pričetek ob 11. uri. DSI vabi v ponedeljek, 21. marca, ob 20.30 v Peterlinovo dvorano, na duhovno pripravo na Veliko noč. Velikonočno misel bo podal pridigar Gašper Rudolf. DRUŠTVO RETE D.P.I. vabi na ogled fotografske literarne razstave »Ženske iz našega zornega kota«, ki bo na ogled do srede, 23. marca, na Opčinah, Pro-seška ul. 35 (nasproti cerkve). Urnik: 9.00-15.00 in 18.00-22.00. ZALOŽBA MLADIKA vabi v sredo, 23. marca, na predstavitev knjig Marije Pir-jevec »Questa Trieste...« in Alojza Rebule »La danza delle ombre«. Na srečanju bodo sodelovali: avtorica Marija Pirjevec, prevajalka Neva Zaghet, pre-učevalka Magda Jevnikar, časnikar Alessandro Mezzena Lona in pesnik Roberto Dedenaro. V Kavarni San Marco (Ul. Battisti 14) v Trstu ob 18. uri. ZALOŽBI ZTT IN MLADIKA TER TS360, Trg Oberdan 7, vabijo v sredo, 23. marca, ob 10. uri na Kavo s knjigo s pesnikom Borisom A. Novakom ob izidu drugega dela pesnitve Vrata nepovratna z naslovom Čas očetov. O knjigi se bo z avtorjem pogovarjala Bogomila Kravos. SLOVENSKI KULTURNI KLUB v sodelovanju s Komisijo za enake možnosti Pokrajine Trst, vabi na dvojezično kulturno prireditev z naslovom »Vrtnice na obzorju«, posvečeno zamejskim pesnicam. Uvodna misel: igralka Nikla Petruška Panizon, glasbene točke: gojenci Glasbene matice, umetniško branje pesmi: mladi recitatorji Gledališke skupine SKK. Povezuje Jasmina Gruden. Kavarna San Marco (Ul. Battisti 18), v četrtek, 24. marca, ob 18.00. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE in Krožek Arci Falisca vabita v četrtek, 24. marca, ob 18. uri v Ljudski dom Zora Perello v Škednju, Škedenjska ul. 114, na večer posvečen trem ženskam ške-denjskega krožka (Bianchi Furlan, De-vani Pizziga in Marghet Mazzoni). Sodelujejo ŽPZ Grbec, Tatjana Malalan in Adriana Giacchettti. 1915 - ŽENSKE V ZALEDJU SOŠKE FRONTE: NŠK vabi v Gregorčičevo dvorano, Ul. sv. Frančiška 20, 2. nadstropje, na ogled razstave. Urnik: od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure. RAZSTAVA »POŠTNI URAD PRIPOVEDUJE« na ogled do 2. aprila, od ponedeljka do sobote, 16.00-19.00. Organizirajo Italijanske pošte, Rajonski svet za vzhodni Kras, SKD Tabor - Prosvetni dom - Opčine. KONCERT REVIJE PRIMORSKA POJE v organizaciji SKD Slavko Škamperle, Zbora Tončka Čok, MePZ Jacobus Gallus, ŽePZ Ivan Grbec, ŽePZ Barkovlje in pod pokroviteljstvom ZSKD bo v Trstu pri Sv. Ivanu na Stadionu 1. ma- SKD SLAVEC Ricmanje - Log Ricmanjski teden 2016 koncert ZMePZ Slavec-Slovenec pevovodja Danijel Grbec dramska skupina KD Kraški dom in RZ Repentabor veseloigra v narečju DOBRA LETINA režija Anja Škabar ob 20.00 v Kulturnem domu v Ricmanjih ja v nedeljo, 3. aprila, ob 17. uri. Nastopajo ŽVS Rožmarinke DU Pivka (dir. Ernesta Mevlja), ŽePZ Miren Oreho-vlje (dir. Miran Rustja), Burja - MePZ DU Postojna (dir. Mirjna Možina Če-pirlo), MePZ Jože Srebrnič Deskle (dir. Adela Jerončič), MePZ Vrtojba (dir. Zdravko Leban), Vokalna skupina Grlica Budanje (dir. Katerina Kodele Zad-nikar) in MoVS Sraka (dir. Patrick Quaggiato). KONCERT REVIJE PRIMORSKA POJE v organizaciji MoPZ Vasilij Mirk, MePZ Rdeča zvezda, MoPZ Vesna, SDD Jaka Štoka pod pokroviteljstvom ZSKD bo v nedeljo, 10. aprila, ob 17. uri na Proseku v Kulturnem domu Pro-sek - Kontovel. Nastopili bodo Fantje pod latnikom (dir. Manuel Purger), MoPZ Lig (dir. Aleš Rupnik), MePZ Triglav Split (dir. Tatjana Kurajica), MoPZ Fran Venturini (dir. Ivan Tavčar), Idrijski oktet (dir. Elizabeta Lampe) in MoPZ Pivka (dir. Marcel Štefanič). KONCERT REVIJE PRIMORSKA POJE v organizaciji SKD Primorsko-Mačko-lje in SKD Jože Rapotec - Prebeneg pod pokroviteljstvom ZSKD bo v petek, 15. aprila, ob 20. uri v Občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Nastopajo MePZ Georgios (dir. Sašo Fajon), ŽeCPS Zgonik (dir. Zulejka Devetak), Združeni MePZ Repentabor (dir. Kristina Cotič), MePZ Faros Piran (dir. Sašo Fajon), VS Slavna (dir. Jelka Bajec Mikuletič), MoVS Tabor Kalc 1869 Knežak (dir. Jana Biščak) in MoPZ Mirko Filej Gorica (dir. Zdravko Klanjscek). Prispevki Ob obletnici Otonove smrti darujejo svojci 50,00 evrov za Sklad Oton Berce. V spomin na Cvetko Radovič darujeta družini Petelin in Misson 100,00 evrov za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin na Giuliota darujeta Ado in Kati 30,00 evrov za ŠD Kontovel. V spomin na drago Vittorio Novak in Otilia Štefančiča darujeta Dorica in Edi Filipčič 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Ob 41. obletnici smrti dragega brata Darija daruje Slava Starc z družino 30,00 evrov za ŠD Kontovel. V spomin na Giuliota Gulicha darujeta Mirella in Lara Gulich 100,00 evrov za MoPZ Vasilij Mirk. V spomin na Giuliota Gulicha darujeta Mirko in Milena Štoka 20,00 evrov za MoPZ Vasilij Mirk. V spomin na dobrega moža in očeta Roberta Perica daruje domača družina 70,00 evrov za cerkev na Padričah. V spomin na Rudija Budo daruje mama 50,00 evrov za MoPZ Valentin Vodnik iz Doline in 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Dolini. Ob obletnici smrti dragega Sergija Canteta daruje družina 50,00 evrov za SKD Igo Gruden. V spomin na Viktorja Košuto darujejo družine Gruden 60,00 evrov za AŠD Mladina. 8 Sobota, 19. marca 2016 TRŽAŠKA Primorski boljunec - Z učnimi delavnicami začetek pobude Odprte meje brez ovir Spoznavali hrano in poslušali zvoke narave Danes v Boljuncu razstavni sejem in koncert divaške godbe, jutri tradicionalni pohod Otroški živžav je zaznamoval včerajšnji uvod v tridnevno pobudo Odprte meje brez ovir, ki jo ob priložnosti 35. obletnice Odprte meje prirejata občini Dolina in Hrpelje-Kozina. Na sporedu so bile namreč učne delavnice za šole. Tako so v sprejemnem centru Naravnega rezervata doline Glinščice otroci v skupinah sodelovali v igri Pappamundi: gre za igro, ki je stekla v dogovoru med dolinsko občinsko upravo, domačo večstopenjsko šolo in fundacijo Elic ob podpori Pokrajine Trst in katere cilj je spoznavanje hrane, vezane na teritorij oz. tega, kje in kaj ljudje proizvajajo oz. s čim se hranijo. Druga delavnica je potekala v dolini reke Glinščice, kjer so učenci pod vodstvom gozdnih straž iz Didaktičnega naravoslovnega centra v Bazovici poslušali glasove narave, kot npr. žuborenje vode ali ptičje petje. V srenjski hiši v Boljuncu pa je stekel ogled razstave društva Zenobi o prvi svetovni vojni Pogled s Primorja. V okviru pobude Odprte meje brez ovir bo danes (in tudi jutri) v gledališču France Prešeren v Boljuncu med 9. in 20. uro razstavni sejem društva Opla, ob 20. uri pa kon- Učenci so sodelovali pri igri »Pappamundi« (levo in spodaj), v dolini Glinščice pa so spoznavali naravo fotodamj@n cert Pihalnega orkestra Divača. Jutri pa bo ob 8. uri v sodelovanju s SPDT stekel pohod od Socerba do Botača, ob 10. uri pa bo iz sprejemnega centra v Boljuncu oz. z Beke krenil Pohod prijateljstva. Pohodniki se bodo ob 11. uri srečali v Botaču, nato bodo šli do Beke, kjer bo ob 13. uri druženje s kulturnim programom in sejmom. boljunec - Danes ob 20. uri Koncert Pihalnega orkestra Divača Pihalni orkester Divača bo nastopil danes ob 20. uri v gledališču Franceta Prešerna v Boljuncu. Ustanovljen je bil ustanovljen leta 1955 in je lansko leto praznoval 60 let neprekinjenega delovanja. Orkester je v svoji zgodovini organiziral veliko samostojnih koncertov ter koncertov z drugimi orkestri, pevskimi zbori, solisti in drugimi glasbenimi zasedbami. Koncert z najdaljšo tradicijo je božično novoletni koncert v Divači. Redno se udeležujejo tekmovanj tako doma, kot v tujini. Posebnost orkestra je predvsem poseganje po nekoliko drugačnih glasbenih izkušnjah. Tako so pred nekaj leti izpeljali samostojni projekt s skupino Terra Mystica, v lanskem letu pa skupaj s Pihalnim orkestrom Koper kot 100-članski orkester turnejo po Primorski (Kobarid, Sežana, Koper). Ob zaključku lanskega leta so občinstvu predstavili tudi sodelovanje s kitaristom Matjažem Klopčičem, ko so skupaj izvedli skladbe skupine Metallica. Za svoje delo je orkester prejel Priznanje Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti za izredne dosežke na področju kulture. Že vrsto let deluje orkester pod vodstvom dirigenta Borisa Benčiča, društvu pa predseduje Dobrivoje Subič. trst - Danes Razglasitev najboljših mladih pesnikov Mednarodni pesniški natečaj Devinski grad (Castello di Duino), ki v teh dneh poteka na različnih koncih Trsta, bo jutri doživel epilog, ko bodo v Devinskem gradu nagradili najboljše pesnike od 16. do 30. leta starosti. Danes pa bodo nagradili mlade pesnike, ki so se pomerili v kategoriji šol in kategoriji mladih. Nagrajevanje najboljših šol se bo ob 9.30 začelo v veliki dvorani liceja Dante Alighieri v Ul. Giustiniano št. 3, kjer bodo razglasili zmagovalce. Prva nagrada bo šla v roke zavodu Il Guercino iz Ferrare in zavodu Malignani iz Vidma, na drugo in tretje mesto so se uvrstile tudi šole iz tujine. Popoldne, in sicer ob 15.30, se bo dogajanje preselilo v dvorano občinskega sveta, kjer bodo nagradili pesnike med 9. in 16. letom starosti. Svečani dogodek bodo oplemenitili z glasbenimi točkami violinistov. Po podelitvi je predviden tudi vodeni ogled Trsta, ko bodo pesniki lahko spoznavali osrednje tržaške znamenitosti. Pestro dogajanje se bo ob 17.30 zaključilo v kavarni-knjigarni Knulp v Ul. Madonna del Mare s projekcijo dokumentarca La spada invisibile režiserja Massimiliana Cocozze. ffitttS slovensko ^ stalno tfV1 gledališče 1JW NOVA UPRIZORITEV! Jean Baptiste Poquelin Molière AMFITRION režiserka Renata Vidič DANES, 19. marec, ob 19.00 nedelja, 20. marec, ob 16.00 ponovitve se nadaljujejo do 30. aprila v Mali dvorani SSG z italijanskimi nadnapisi Cenjene abonente prosimo, da obvestijo blagajno v primeru odsotnosti! Blagajna SSG: +39 040 2452616 (od pon. do pet. 10.00-15.00) www.teaterssg.com PRIHODNOST KRASA PO TVOJE bendim __ idej /'endemmia delleAee Imaš v mislih inovativno idejo, ki jo želiš uiesničiti na območju Krasa? Zaupaj jo Lokalni skupini Kras in si zagotovi dostop do brezplačnih storitev in finančnih sredstev, namenjenih teritoriju. Izpolni do 30. aprila 2016 vprašalnik na spletni strani www.galcarso.eu/questionario. Sodeluj na srečanju, ki bo 21. marca 2016 ob 15.45 uri v KONGRESNEM CENTRU - AREA SCIENCE PARK - PADRIČE LOKALNA AKCIJSKA SKUPINA KRAS ¡nfo@galcarso.eu CARSO GRUPPO DI AZIONE LOCALE / Primorshi TRŽAŠKA Sobota, 19. marca 2016 9 trst - Mednarodna akcija WWF Ura za Zemljo: Ugasnimo luči V boj proti podnebnim spremembam gredo tudi pravične trgovine in lokali V okviru svetovne pobude Ura za Zemljo (Earth Hour), ki je namenjena boju proti podnebnim spremembam, bomo danes tudi v Trstu za eno uro ugasnili luči. Svetovna pobuda organizacije WWF je namenjena solidarnosti s petino svetovnega prebivalstva, ki nima dostopa do elektrike, in boju proti podnebnim spremembam. Od prve izvedbe v Sydneyu leta 2007, ko je 2,2 milijona prebivalcev Sydneya ugasnilo luči za eno uro, do lanske izvedbe 2015 je akcija prerasla v svetovni dogodek, pri katerem je doslej sodelovalo sedem tisoč mest, 170 držav in dve milijardi ljudi. V Italiji bomo simbolično ugašanje luči na glavnih znamenitostih povezali z Uro druženja ob večerji, ki bo prijazna do narave in do ljudi. Organizacija WWF je v sodelovanju s konzorcijem Altromerca-to, najpomembnejšo organizacijo za pravično trgovino v Italiji, ki je povezana tudi s Trgovinami sveta, lansirala novo pobudo, ki je pomembna tudi za ozavešča-nje o drugih dejanjih, s katerimi lahko posamezniki naredimo več za kakovostnejše okolje in zdravje. V Trstu sta k akciji pristopili tržaški trgovini Mosaico in Senza Confini - Brez Meja, ki sta v dogovoru z WWF k sodelovanju pritegnili nekatere gostince v mestnem središču; predvsem tiste, ki imajo gostilno med Velikim trgom in Ul. Torino. Lokali, ki so pristopili k akciji (Mug, Le Barettine, Hostaria Malcanton, Al Bagatto, pekarna Ro.Mi in Ego), bodo drevi med 18.30 in 20. uro ob soju sveč ponujali aperitiv ali večerjo, za katero bodo uporabili sestavine iz pravičnih trgovin. Naj še povemo, da sta k akciji pristopila tudi Občina Trst, ki bo pročelje Mestne hiše zatemnila med 20.30 in 21.30, in zavod PromoTurismo FVG. trst - Skladišče idej Nagrada pomlad žensk sopranistki Danieli Mazzucato Pokrajinska uprava to nagrado podeljuje zaslužnim Tržačankam Nagrado spomlad žensk je Danieli Mazzucato izročila Maria Teresa Bassa Poropat Nagrada primavera di donne (pomlad žensk), ki jo pokrajinska uprava podeljuje zaslužnim Tržačankam, je tokrat šla v roke sopranistki Danieli Mazzucato. Svečana podelitev nagrade je včeraj potekala v Skladišču idej, kjer so nagrajenko s svojo navzočnostjo počastili prijatelji in ljudje iz gledališkega sveta. Med občinstvom je bilo videti predsednika Stalnega gledališča FJK Miloša Bu-dina in predstojnika Operne hiše Verdi Stefana Paceja. Mazzucatojevi je nagrado izročila predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat, ki je v svojem nagovoru izpostavila vsestranskost pevke, ki je s svojim glasom osvojila italijanske in mednarodne odre. Pohvalne besede na račun Daniele Mazzucato je izrekel tudi muzikolog in glasbeni kritik Gianni Gori, ki je izpostavil predvsem njeno uglašenost in prefinjenost. Vidno ganjena sopranistka se je zahvalila pokrajinski upravi in izpostavila, kaj vse ji je v preteklosti dalo mesto Trst. trebče - Hvalevredna pobuda v« • Domačini bodo odstranili odpadke in obleke Oblačila, ki so jih na trebensko zemljišče po prehajanju meje odvrgli begunci fotodamj@n Tečaj HACCP za odgovorne za higieno živil Slovensko deželno gospodarsko združenje prireja v aprilu 8 urni tečaj HACCP - higiena živil za odgovorne. Tečaj bo 4. in 6. aprila ob 14.30 na sedežu SDGZ v Trstu (Ul. Cicerone 8). Vse interesente prosimo, da izpolnjeno in podpisano prijavnico pošljejo po faksu 0406724850 ali po elektronski pošti info@sdgz.it najkasneje do 31.03.2016. Dodatne informacije na spletni in FB strani SDGZ Ob zapuščeni cesti v Dolih, ki se tik pred trebenskim uvozom avtocestnega priključka odcepi od pokrajinske ceste št. 35, se že dalj časa kopičijo odpadki, ki jih zapuščajo neznanci. Ob divjem odlagališču pa so se pojavila še oblačila, ki jih po prehajanju meje v gozdu zapuščajo begunci. Trebenci so se odločili organizirati čistilno akcijo, ki bo na sporedu jutri zjutraj. Zbrali se bodo ob 9. uri pri nadvozu. Jusarji so v imenu vaščanov in vaških društev ter s pomočjo predsednika vzhodnokraškega sveta Marka Milkovica naslovili pismo na podjetje AcegasApsAmga, v katerem obveščajo, da bo v nedeljo na sporedu akcija ob zapuščeni cesti, ki že dolgo sameva in je zaradi tega primerna za nezakonito odlaganje odpadkov. Podjetje AcegasApsAmga bo dalo na razpolago zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov, med katerimi so poleg oblačil tudi kosovni odpadki in plastični izdelki. briščiki - Irski dnevi Več tisoč obiskovalcev Več kot štiri tisoč ljudi se je udeležilo četrtkovega prvega večera tridnevnega irskega festivala pri Briščikih. Obiskovalci so cenili ponudbo dobro založenih stojnic v »zeleno-belem« keltskem naselju, seveda pa so uživali ob dobri glasbi skupin Tiresia Folk Brunch, Chasin Hooley in Modena City Ramblers, o katerih bomo še poročali. Prireditelj je Drugamuzika, pokrovitelj pa Občina Zgonik. Vstop je brezplačen. Sinoči so bili na vrsti koncerti skupin Drunken Lullabies, Figli di Puff in Irish Stew od Sindidun, največ pričakovanja pa vlada za današnji dan. Pri Briščikih bodo vrata odprli že ob 14. uri, na prireditvenem prostoru se bo popoldne mogoče pomeriti v tipičnih irskih oziroma keltskih veščinah, kot so met kopja (v priredbi tržaškega društva Clan dei Tre Draghi), lokostrelstvo (društvo kraških lokostrelcev), irski plesi za otroke in odrasle (Gend d'Ys -plesna akademija iz Milana), irska harfa (s Tatiano Donis) in keltska glasba (z Guidom Pecorellijem Gowenom). Glasba bo prišla na vrsto ob 19. uri. Prva bosta nastopila ansambel Girotondo d'arpe in Accademia di danze irlandesi, sledili bodo koncerti skupin The Jesse Janes, Wooden Legs in Blood or Whiskey, znamenitega benda iz Dublina. Za konec pa še U2 Real Tribute. S Trga Oberdan vozijo avtobusi v Briščike in nazaj vse do poznih nočnih ur. bani - Neupoštevanje prepovedi dostopa za vozila, težja od petih ton Ko tovornjak pride na »obisk« ... Gre za mobilni center za opravljanje tehničnih pregledov ministrstva za infrastrukture in transport - Huda kri pri prebivalcih Od leve: velik tovornjak na nadvozu čez cesto 202, prepoved dostopa za težka vozila in parkirani tovornjak pred bivšo vojašnico Monte Cimone Pred časom je Občina Trst namestila signalizacijo, ki vozilom, katerih teža presega pet ton (z izjemo avtobusov), prepoveduje vožnjo po dotrajanem nadvozu čez pokrajinsko cesto št. 35 (bivšo državno cesto št. 202 oz. Trbiško cesto), po katerem teče cesta, ki pelje v Bane, pa tudi vožnjo po vasi sami. A kaže, da se na prepoved kdo tudi požvižga, kot npr. generalna teritorialna direkcija za severovzhod pri italijanskem ministrstvu za infrastrukture in transport. Prebivalci Banov namreč ugotavljajo, da se od časa do časa v vasi pojavi velik tovornjak, ki je pravzaprav mobilni center za opravljanje tehničnih pregledov. Verjetno ga je marsikdo že videl na območju bivšega mejnega prehoda pri Fer-netičih, kjer občasno opravljajo tehnične preglede zlasti tovornjakov, a tudi drugih vozil, ki pripeljejo iz Slovenije. Občan je v objektiv ujel tovornjak med vožnjo po ba-novskem nadvozu, fotografiral pa ga je tudi ustavljenega pri tamkajšnji nekdanji vojašnici Monte Cimone. Pri tem je pristavil, da tovornjak pripelje v Bane okoli 18. ure, od tam pa odpelje naslednje jutro okoli 7. ure. To se sicer ne dogaja vsak dan, vendar zadeva povzroča veliko hude krvi med krajevnim prebivalstvom, ki se je moralo v preteklosti že večkrat soočiti s problemom prisotnosti tovornjakov, ki so v vas zavozili zaradi zavajajočih informacij satelitskega navigacijskega sistema. Pred časom so tudi zahtevali rušenje dotrajanega mostu in izgradnjo dveh krožišč, ki bi Bane povezovali s pokrajinskima cestama št. 1 in 35. 1 G Sobota, 19. marca 2G16 KULTURA Primorski ki y Če bi vladal svetu* Umberto Eco (1932 - 2G16) ansa formacije lahko hitro postanejo predmet manipulacij. Pa še en primer. Eden mojih vnukov je petnajst let star in mi pripoveduje, da mnogi njegovi prijatelji verjamejo v teorije zarote, o katerih berejo na spletu. Mladi so tako prepuščeni na milost in nemilost po med-mrežju ponujenih informacij. Imamo torej opraviti tudi s pomanjkanjem nadzora in to je ogromen problem. Vse vlade bi morale stremeti k izboljšanju kakovosti izobrazbe. Pred prvo svetovno vojno je bilo v Italiji le 20% oseb s končano osnovnošolsko izobrazbo. Danes so problem univerze - tveganje obstaja, ko omilimo vpisne pogoje in tako omogočimo čim več ljudem dostop do visokošolskega izobraževanja, s tem pa je žal ogrožena kvaliteta študija. Nekaj takšnega smo pred nedavnim storili v Italiji in rezultat je prav tragičen. Sedaj so prva tri leta študija prelahka - študentom ni več potrebno brati knjig z več kot sto stranmi. Tisti, ki o teh zadevah odločajo, bi morali razumeti, da so na poti odraščanja potrebni izzivi. Ko sem bil sam na Prav je, da čim več ljudi študira na univerzi, a ne na račun nižanja kvalitete študija Umberto Eco Pred natanko mesecem dni je v Milanu umrl filozof, pisatelj, jezikoslovec Umberto Eco. V spomin na prodornega misleca, ki je znal nagovoriti široke množice, objavljamo prevod enega zadnjih Ecovih člankov, ki ga je januarja objavila londonska revija Prospect. Za naše bralce ga je prevedel Miloš Pahor, za kar se mu iskreno zahvaljujemo. Na vprašanje, kaj bi počel, če bi odločal o usodi sveta, lahko odgovorim zgolj hipotetično, saj ni najmanjše možnosti, da bi do tega v resnici prišlo. Ker pa sem z leti postajal vse bolj sovražno razpoložen do človeštva, bi absolutno moč nad njim najverjetneje izkoristil tako, da bi ga prepustil samouničenju - izginilo bi, sam pa bi bil srečnejši. Ljudje, kakršen sem, torej intelektualci, opravljamo svoje delo predvsem s pisanjem člankov, kdaj pa kdaj morda tudi protestiramo, toda sveta ne moremo spremeniti. Kar lahko storimo, se največkrat zreducira zgolj na podporo politiki empatije. V tem smislu bi izpostavil podporo izjavi Angele Merkel, s katero je nemško ljudstvo opogumila k sprejetju sirskih beguncev. Spremenila je podobo nemškega naroda v očeh vsega sveta. Nemcev ne bomo več dojemali zgolj kot pripadnike SS enot Adolfa Hitlerja. To je nekaj, kar lahko omogoči politik. Kaj pa mladi? Zelo pomembno se mi zdi, da se čim prej naučijo filtrirati in kritično presojati informacije, ki so dostopne na internetu. V tem oziru se morajo postaviti v pozicijo dvoma, torej mišljenja, ne pa informacij sprejemati kot nekaj samoumevnega. To je težka naloga. Sam uporabljam wikipe-dijo in vem, da ji v 99% lahko zaupam, ne pa v celoti. Naj navedem kar svoj primer. Znanci so mi povedali, da sem na svoji strani omenjen kot prvi od trinajstih otrok, poročil pa da sem kar hčerko svojega založnika. Ne prvo ne drugo ni res. Vidite, tudi internetne in- univerzi, sem za posamezne izpite prebiral tudi po tisoč strani, pa nisem umrl! Poučevanje jezikov je po mojem mnenju edino, kar bi moralo biti v šolah nekaj nujnega in samoumevnega. Če pojem Evrope obstaja, temelji na vzajemnem poznavanju jezikov. V dveh njenih največjih članicah, Franciji in Angliji, se zdi, da večina tamkajšnjih prebivalcev pozna le lasten jezik. Pa ni tako zelo daleč nazaj, ko so v Angliji poučevali latinščino, kar je pomenilo, da je bila večina ljudi vešča tega jezika. Obstaja zgodba o angleškem generalu, ki je bil med indijsko vstajo v 19. stoletju poslan v tamkajšnjo provinco Sindh. Za šalo je v London poslal telegram v latinščini z naslovom »Peccavi«, kar v prevodu pomeni »grešil sem«. Pri tem ni presenetljivo, da se je znal pošaliti tudi v latinščini, temveč (z današnjega vidika) še bolj dejstvo, da so ga njegovi kolegi v Londonu razumeli. Moj vnuk se je v preteklih dveh letih učil stare grščine. Morda še ne bi mogel prebirati Homerja v izvirniku, a na ta način je razvil osnove za razumevanje grške civilizacije, se pravi del tistega, čemur rečemo »encyclios«, kar pomeni zaokrožen pregled vse človeške vednosti, kakor tudi sicer pojasnjujemo besedo enciklopedija. Človek je religiozno bitje. Psi niso religiozni. Res je, da lajajo v luno, toda po vsej verjetnosti ne zaradi religije. Človek pa teži k temu, da išče razloge za situacijo, v kateri se nahaja. V čudovitem zapisu G. K. Chestertona najdemo tudi naslednje: »Ko ljudje prenehajo verjeti v Boga, ne pomeni, da ne verjamejo v nič, pač pa verjamejo vsemu.« Vladar sveta, kakršen bi bil (hipotetično) sam, ne more uničiti religije. Lahko si ne-ver-nik, ateist ali agnostik, kljub temu pa moraš priznati, da velika večina ljudi potrebuje religiozna prepričanja. Karl Marx je rekel, da je religija opij za ljudstvo, ker ljudi potiska v pasivnost. Religija pa je lahko tudi kokain ljudstva in vedno ima vsaj dvojno funkcijo: podaja odgovore na določena temeljna vprašanja, včasih pa ljudi vodi v boj z ne-verniki. V obeh primerih gre za karakteristike, ki so lastne človeku in človeštvu, vendar pa je specifična človekova lastnost tudi to, da zmore ljubiti. Nazadnje, če bi jaz vladal svetu, bi ljudi prisilil, da bi prebrali vse moje knjige in bi tako postali pametni, kot sem sam. Predvsem pa, ne bi jim bilo potrebno verjeti, da morajo imeti svetovnega vladarja! K vsemu povedanemu naj dodam, kako gledam na različna mnenja o čemerkoli, tudi o sebi. Že v principu me razburijo pozitivna mnenja, če so pozitivna iz napačnih razlogov. Včasih pa se me posebej dotaknejo celo negativna mnenja, če iz njih izhaja, da sem razumel (tudi) nekaj resničnega. Zelo pa me razburijo neumna negativna mnenja, a v redu, tudi to je del igre. * Umberto Eco - If I ruled the world Encourage more people to attend university, but don't make courses easier Revija Prospect, London, januar 2016 TOMIZZEV DUH Rešimo »Galeb«, potopimo ga! Piše Milan Rakovac_ Razmišljam, ljubi in potrpežljivi bralci, če vas ne bi prav vsako soboto moril s temnimi temami današnjega časa. Naj vam torej raje pripovedujem prave zgodbe. Kot je ta današnja, resnična in vznemirljiva, pa tudi žalostna: bo Titov Galeb, ladja, ki so jo dvakrat dvigali z morskega dna in je postala eno najslavnejših plovil, še tretjič potopljen? Ladjo za prevoz sadja pod imenom Ramb III, ki so jo Angleži 1941. potopili pri Bengaziju, so dvignili z dna in jo v tržaški ladjedelnici San Marco spremenili v nemški mi-nonosec Kiebitz, ki je med 2. svetovno vojno položil čez 5000 morskih min v vode severnega Jadrana. Zavezniška aviacija ga je vnovič potopila na Reki 1944., z dna pa so ga spet potegnili 1948. in ga prenovili v šolsko ladjo Jugoslovanske vojne mornarice. Pod imenom Galeb je postal občasna ladijska rezidenca, s katero je Josip Broz in persona plul po morjih in oceanih. V skupno 478 dnevih potovanj in 85.000 preplutih morskih miljah je po Aziji, Afriki in Latinski Ameriki gradil Gibanje neuvrščenih. Z nejevero berem: »Titovo ladjo Vis nameravajo potopiti, pa ne zato, da bi s tem dejanjem kdo politično obračunaval s preteklostjo, temveč iz preprostega razloga, da bi kot prva namenoma potopljena ladja postal potapljaška atrakcija. Je naslednji na vrsti tudi Titov Galeb? Potopitev Visa utegne odpreti tudi vprašanje Galeba, ki že leta rjavi na mrtvem privezu v reškem pristanišču brez kakršnekoli zamisli, kaj bi bilo z zanimivo ladjo možno narediti.« Rešiti ladjo tako, da jo potopiš? Zanimivo. Čudoviti novi svet: podvodna arheologija plus podvodni turizem ... Odkar je potapljanje zaradi dostopne in sodobne opreme postalo množičen šport, se vse več ljudi profesionalno in ljubiteljsko potaplja in si ogleduje galeje, kondure in sagene, pa velikanke Titanic, Radetzky, Baron Gautsch ... Toda: nova kultura zahteva nove-sta-re ladje, ladje pa ne tonejo kot nekoč, ne? No, torej bomo ladjo lepo potopili, da si jo bodo turisti-pota-pljači lahko ogledovali. Zakaj pa si je ne bi ogledovali na površini? Mar plovna ladja ni dobra za plovbo? Ah, ne, sedaj je trend gledati potopljene ladje. Samo lani je več kot 3000 potapljačev obiskalo čudovito linijsko ladjo Baron Gautsch, pravi avstrijski Titanik, ki je 1914. potonila blizu Rovinja, kjer je nasedla na lastne, avstrijske mine, saj ji vojaška mornarica ni posredovala map s koordinatami ... Turistična organizacija sedaj za vsak potop zaračuna po 20 evrov, skupaj 60.000. Dober prihodek, ni kaj. Razumeli boste in mi ne zamerili, če sem malce oseben: del življenja sem bil pomorščak, poklic sem kalil na šolski jadrnici Jadran in s kuterji na vesla vlekel 700 ton težko ladjo okoli Cresa do Lošinja. Na ladji Vis sem služboval kot prvi častnik, na Galebu kot mlad poročnik korvete, sam sebi sem se zdel pomembnejši od admirala, potem v Aleksandriji kot mlajši častnik za zveze ... Pet ladij je, ki mi v življenju pomenijo zelo veliko: jadrnica Jadran, rušilec Split, torpedni čoln TČ-142, admiralska ladja Vis in slavni Galeb. Vse to je sedaj v rezalnicah, pretopljeno v razne kovine, na dnu morja ali na poti tja. Uh! Najljubši mi je sicer trajekt Marina (da Trieste fin' a Zara ...), ki je čudežno preživel in se sedaj kot krasen hotel bohoti na reškem obrežju. Nekatere ladje tako preživijo, druge morajo potoniti, da bi »živele«. Ne Reki jim ni vseeno kaj bo z Galebom, čeprav je Mestni svet na mizi že nekajkrat imel predlog za njegovo potopitev. Župan Vojko Obersnel ga je razumel kot provokacijo okoli jugoslovanske dediščine in napovedoval prenovo, do katere pa do danes ni prišlo. Županja bližnje Kraljevice, kraja z veliko ladjedelnico, predlaga: »... Ladja naj se potopi v akvato-riju pred Kraljevico, ki je zgodovinsko povezana s Titom. V prostorskem načrtu imamo predvidene kar tri lokacije za potapljanje, torej lahko projekt izpeljemo precej enostavno. Iz tega lahko naredimo dobro zgodbo o potapljaškem turizmu na Kvarneru, pa še ladjo bi pred propadom lahko ohranili relativno poceni in od nje imeli koristi.« Če bo ta predlog sprejet, predlagam, da se iz vodoodpornih materialov v ladijskem salonu postavijo poprsja svetovnih osebnosti, ki so kdajkoli stopili na krov Galeba. Churchill, Hruščov, danska kraljica Frederika, grški kralj Pavel, etiopski cesar Haile Selase, Naser, Nehru, Burgiba, Sukarno, Nkrumah, Seku Ture, ciprski nadškof Makarios ... Pa še vsi slavni pisatelji, režiserji, dirigenti, igralci in slikarji, ki jih je »diktator« gostil . Mirko Žeželj, moj spoštovani profesor zgodovine, je imel običaj reči, da se je treba v »zgodovino potopiti«, če jo hočemo razumeti. No, pa se bomo potopili vanjo, v potopljeno zgodovino 20. stoletja. Mi digo pero che i fa 'ste robe solo per insem-piar la gente, diria Carpinteri & Faraguna ... moda - Ob razstavi mlade o Navdihi David B TRST - Na sedežu kulturnega društva Lipa v Bazovici je do jutri na ogled zanimiva razstava mlade modne oblikovalke Ivane Ar-duini, ki je nastala za njeno diplomsko nalogo na priznani milanski Novi akademiji za dizajn (Naba) - smer modnega oblikovanja. V Trstu se je prvič predstavila s samostojno razstavo svojih modnih osnutkov v prostorih Narodne in študijske knjižnice, tokrat pa se predstavlja z razstavo, na kateri so poleg osnutkov in izvirnih finaliziranih oblačil na ogled še izbrane tipologije tekstila ter fotografije manekenk z izdelanimi unikatnimi oblačili. V teku študija je namreč Ivana Arduini prišla s svojimi deli v ožji izbor projekta Star/Dust, ki se je zaključil z mednarodnim defilejem. V pogovoru z obetavno modno kreator-ko smo marsikaj izvedeli o njeni ustvarjalni poti, usmeritvi in vsebinskih iztočnicah, ki so jo vodile v izpeljavi celovitega razstavnega projekta, preko katerega občutimo, da so oblačila pomembni nositelji globlje sporočilnosti in močno vpeta v kulturni kontekst. Pri modnem oblikovanju so vedno v ospredju naše sanje, saj se ne oblačimo preprosto zato, da bi nas ne zeblo, ali da bi se zaščitili pred soncem in dežjem. Oblačenje predstavlja pomembno obliko komunikacije. Kaj vas je pri tej umetniški zvrsti najprej pritegnilo, da ste se odločili za ta študij? Med obiskovanjem geometrske smeri zavoda Zois me je med predmeti najbolj navduševalo prav tehnično risanje, zato sem takoj po maturi razmišljala o študiju oblikovanja. To je področje, ki se nenehno razvija, specialističnih smeri in možnosti je v več. Ko smo se v domačem krogu o tem po- j« govarjali, se je pozornost ustavila na skicir- št kah, ki sem jih ob prostem času polnila z ri- v sanjem modnih osnutkov. Takrat smo bili p namenjeni v Milan in smo si ogledali šolo č za dizajn. Med vsemi oddelki me je ta smer z najbolj navdušila. č Sprejemne izpite ste uspešno prestali, u izbrani študij prav tako uspešno zaključili z zagovorom diplome. Kako je študij vplival g na vaša začetna pričakovanja, kateri pred- p meti so vam najbolj ležali in kako so usme- č rili vašo likovno rast? ti Najbolj so me navduševali predmeti, s z katerimi sem se prvič soočila; to sta na pri- ti mer zgodovina umetnosti in zgodovina ko-stumografije, pri katerih je dejansko vez s pre- k teklostjo zelo prisotna in pomembna. Zelo me je navduševalo tudi laboratorijsko delo, saj se sk modno tržišče stalno spreminja in manufak- je tura, specializacija ročne spretnosti ali kom- v binacija le te s strojno produkcijo predstavljata g pomemben izziv, ki ga ne gre prezreti. Mod- se ni oblikovalec je obenem dober poznavalec ra- n zličnih tipologij tekstila, sistemov tinktur in o natisnjenih okrasnih vzorcev. iz _dnevnik_ KULTURA Sobota , 19. marca 2016 1 1 blikovalke Ivane Arduini nila sta jo ¡owie in Jung Animus, razstava mlade oblikovalke Ivane Arduini, je v Bazovici na ogled samo še danes in jutri fotodamj@n Prav zato, ker so oblačila odeta v pra-ljični svet in vanje pogosto projiciramo svoj čustva, se ne zavedamo, da predpostavlja tudij v tej smeri poznavanje zelo različnih eščin, od antropologije do tehnologije, iredvsem pa veliko eksperimentiranja in na-rtovanja. Oblikovalec pozna, zna, ne po-abimo pa, da gre za kreativno in tanko-utno osebo. Kam bi radi usmerili svoje stvarjalne energije? Še najbolj me priteguje svet kostumo-rafije, gledališča, ki dovoljuje, da se zbrano osvetiš vsakemu modelu posebej. Leži mi ro-no krojenje in rada eksperimentiram nove shnike in manipulacije na tkanini. Zelo me anima tudi sestava tkanin in raziskovanje na-snjenih okrasnih vzorcev. Kako pa je nastal projekt Animus, po aterem nosi naslov tudi vaša razstava? Akademija nas je usmerila, naj v sklopu kupne tematike Star/Dust avtonomno razvi-:mo svoj načrt. David Bowie me je navdiho-al, simbolično sem njegov lik povezala z Jun-ovo razlago androginije. Svoji diplomski nalogi em zato dala naslov Animus ter se tematsko avezala na sedemdeseta leta. Na razstavi je na gled sedem izvirnih oblačil, ki sem jih najprej delala v obliki osnutka, nato pozorno izbrala tkanine, nekatere sem natisnila s specifičnimi vzorci, ki sem jih digitalno izdelala. To so vzorci za srajce. Prva je nastala po Van Goghovi sliki Kavarniška terasa ponoči, druge pa so povzete po impresionističnih slikah. Te podobe večplastno digitalno obdelujem za tisk, tako nastanejo novi vzorci. Pri načrtovanju tega sklopa oblačil sem bila pozorna obenem na možnosti kombinacije med posameznimi oblekami. Poleg oblek in osnutkov so na razstavi tudi fotografije, kjer zaživijo obleke v realnih situacijah ... Eksterierji so posneti v parku v Parmi, medtem ko so pogledi na notranje dvorišče nastali v samostanu v Milanu. Razstavo modne oblikovalke Ivane Arduini si lahko ogledamo še danes od 18. do 19. ure in jutri od 11. do 12. ure. Jasna Merku svetovni dan poezije - Jutri pred Kosovelovim kipom v Trstu Pesem za begunce TRST - 21. marec ni samo prvi dan pomladi, temveč tudi svetovni dan poezije. V teh dneh se vrstijo razni dogodki, ki nas tako ali drugače popeljejo med pesniške verze. Tako na primer Skupina-Gruppo 85 prireja že danes sprehod po pesniškem Trstu. Zbirališče ob 16. uri na Trgu Benco (na Korzu), od koder bodo udeleženci, ki jih bo vodila Patrizia Vas-cotto, krenili po Ulici del Monte do Sv. Justa, Sv. Vida, starega mesta ... in spotoma spoznavali pesnike in verze, ki pripovedujejo o Trstu. Med že tradicionalnimi dogodki ob svetovnem dnevu poezije je nedeljska pesniška matineja, ki jo v tržaškem Ljudskem vrtu prireja Slovenski klub. Letošnje druženje pa bo imelo posebno noto. V društvu so se namreč odločili, da se pridružijo svetovnemu pesniškemu dogodku Pesem za begunce - A Poem for Refugees, za katerega so dali pobudo grški pesniki, podprl pa ga je tudi Visoki komisa-riat Organizacije združenih narodov za begunce. K sodelovanju so povabili mlade zmagovalce nekaterih literarnih natečajev, a tudi uveljavljene besedne ustvarjalce. Svojo prisotnost so potrdili Samant- Žal vsakodnevni prizori begunske bede ha Gruden, Tina Sbarbato, Majda Artač, Roberto Dedenaro, Marko Kravos, Boris Pangerc, Igor Pison, Marko Sosič ... Svoje pesmi bo prebral tudi begunec, ki je zatočišče našel v tržaškem ICS, mikrofon pa bo na razpolago vsem, ki bodo želeli ja- ansa vno prebrati »pesem za begunce«. Za glasbene intermezze bosta poskrbela trobentača Denis Daneu in Niccolo Zam-piron. Pesniško branje bo od 11. ure dalje potekalo pri Kosovelovem kipu (ob slabem vremenu pa v glorieti za njim). Srečko Kosovel bi včeraj slavil rojstni dan. Nadarjeni sežanski pesnik se je namreč rodil 18. marca 1904 (medtem ko bo 27. maja letos minilo devetdeset let od njegove prezgodnje smrti). Ob njegovem rojstnem dnevu in skorajšnjem svetovnem dnevu poezije, ki ga obeležujemo 21. marca, objavljamo pesem Bori. Kosovelove besede so zelo aktualne tudi danes, ko drugi ljudje stopajo po gmajnah in morda sprašujejo bore, ali vedo, kako se godi njihovim tisoče kilometrov oddaljenim družinam ... Srečko Kosovel: Bori Bori, bori v tihi grozi, bori, bori v nemi grozi, bori, bori, bori, bori! Bori, bori, temni bori kakor stražniki pod goro, preko kamenite gmajne težko, trudno šepetajo. Kadar bolna duša skloni v jasni noči se čez gore, čujem pritajene zvoke in ne morem več zaspati. »Trudno sanjajoči bori, ali umirajo mi bratje, ali umira moja mati, ali kliče me moj oče?« Brez odgovora vršijo kakor v trudnih, ubitih sanjah, ko da umira moja mati, ko da kliče me moj oče, ko da so mi bolni bratje. ples - Nocoj Bach eMotion s plesalko Tanjo Skok TRST- Drevi ob 20.30 bosta v mali Bartolijevi dvorani gledališča Rossetti nastopila slovenska plesalka in koreografinja Tanja Skok ter španski glasbenik Xavier Diaz - Latorre, eden vodilnih godcev na baročno lutnjo; njuna predstava z naslovom Bach eMotion spada v niz Festival Danza 2.0 in Wunderkammer. Koncertno-plesna predstava Bach eMotion sloni na glasbi Jea-na - Ferya Rebela in Johanna Sebastiana Bacha ter spaja plesno tradicijo 18. stoletja s sodobnim plesom. Tanja Skok deluje v Sloveniji že trinajst let, predvsem na področju sodobnega plesa. Diplomirala in magistrirala je na London Contemporary Dance School. Kot plesalka je sodelovala s številnimi koreografi. Intenzivno se poglablja v zgodovinske plese - renesanso in barok. Poleg tega sodeluje pri ansamblu sodobnega plesa EnKnapGroup. ssg - Nastop skupine Balletto di Siena Butterfly, ljubezenska zgodba med nežno deklico in lahkomiselnim mladeničem TRST - Zgodba o nežni japonski deklici Čo Čo San, glavni junakinji priljubljene Puccinijeve opere Madame Butterfly, in o njeni ljubezni do lahkomiselnega oficirja ameriške mornarice Pinkertona je zaživela tudi v plesni interpretaciji italijanske baletne skupine Balletto di Siena; predstava z naslovom Butterfly je bila na sporedu v četrtek, 17. marca, v tržaškem Kulturnem domu v okviru modrega abonmajskega programa Slovenskega stalnega gledališča. Balletto di Siena je dokaj mlada, a zelo solidna baletna skupina; leta 2011 jo ustanovil Marco Batti, plesalec, koreograf in baletni učitelj, ki v svojem poklicu združuje prvine klasičnega in sodobnega baleta. K ustanovitvi skupine ga je spodbudila želja, da bi mladim plesalcem omogočil vključevanje v stalno plesno skupino z uveljavljenimi plesalci in koreografi, kar bi jim omogočilo dopolnjevanje poklicne izobrazbe in spoznavanje baletnega okolj »od znotraj«. Battijeva sta tudi koreografija in režija baleta Butterfly; avtor glasbe je Riccardo Joshua Moretti, ki je sicer med izvirne skladbe vključil priredbo dveh najbolj znanih Puccinijevih arij. Balet Butterfly se vključuje v projekt plesne postavitve opernih del, v katerega spada tudi odčitava Carmen v moški preobleki z naslovom Carmen, el traidor. Kakorkoli že, Battijeva Butterfly, katere zgodba sledi Giacosovemu libretu, izpostavlja čisto ljubezen romantične Čo Čo San, kar v predstavi ponazarjajo tudi njena bela oblačila. V naslovni vlogi nastopa Camille Granet, Pinkertona pleše Giuseppe Giacalone, njunega sinka Filippo De Sal, prijatelja Sharplessa Francesco Palmitesta, ameriško ženo Kate Arianna Griffini. Jasna in solidno odplesana predstava, v kateri pa je bila sporočilna sila nekoliko zabrisana, je bila gledalcem Kulturnega doma kar všeč. (bov) 1 2 Sobota, 19. marca 2016 APrimorski r dnevnik O w Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorskl.eu gorica - Nadškofija vložila prošnjo v občinskem tehničnem uradu Če bo dovoljenje izdano, bivalniki še vsaj eno leto V bivalniku Zdravnikov brez meja Nadškofija je včeraj na goriški občini vložila prošnjo za pridobitev začasnega gradbenega dovoljenja, s katerim bi podaljšali delovanje sprejemnega središča za prosilce za azil v Podturnu. Z nadškofije pojasnjujejo, da so jih k vložitvi prošnje pozvali predstavniki raznih krajevnih institucij, ki si prizadevajo, da bi na dvorišču nekda- ronke - Regeni Na dan z resnico! Resolucija v občinskem svetu Občinski svetniki v Ronkah bodo na ponedeljkovem zasedanju občinskega sveta odobrili predlog resolucije, s katerim zahtevajo, naj Egipt pove vso resnico o umoru mladega raziskovalca Giulia Regenija iz Fiumicella in naj odgovorne zaupa pravici. Resolucijo sta predlagala načelnika svetniških skupin Luigi Bon (SKP) in Massimiliano Violin (SEL), podprli so jo že Francesco Pisapia (Demokratska stranka), Mauro Ben-venuto (Insieme per Ronchi) in Umberto Miniussi (Citta Comune). »Razkriti je treba vzroke, zaradi katerih so Giulia Regenija ubili. Pritisniti je treba na egiptovsko vlado, da razišče zadevo. Ugotoviti je treba, kdo je zahteval Giuliovo smrt in kdo ga je zatem tudi ubil,« poudarjajo ronški občinski svetniki, ki bodo podprli tudi kampanjo organizacije Amnesty International in podpisali peticijo #JusticeFor-Giulio, s katero mednarodna javnost zahteva resnico. Občinski svetniki že vnaprej pozivajo ronškega župana Roberta Fontanota, naj takoj po odobritvi pošlje resolucijo županu iz Fiumicella Enniu Scridelu, predsednici deželne vlade Debori Serracchiani in predsedniku goriške pokrajine Enricu Gherghetti. foto stefano bizzi njega vrtca Sv. Jožefa Zdravniki brez meja lahko še naprej nudili pomoč in zavetišče pribežnikom. Če bi ne vložili prošnje, bi morali Zdravniki brez meja na podlagi urbanistične zakonodaje odstraniti bivalnike v roku devetdesetih dni od njihove namestitve, to se pravi do današnjega dne. Zdaj bodo proš- Zdravniki brez meja zagotavljajo na dvorišču nekdanjega vrtca Sv. Jožefa v Podturnu zavetišče osemdesetim beguncem njo pregledali v tehničnem uradu goriške občine; na nadškofiji seveda pričakujejo pozitiven odgovor, po njihovem mnenju bi se na občini kvečjemu lahko odločili le za kako priporočilo tehnične narave. Ali bo prošnja sprejeta, bo vsekakor znano v prihodnjih dneh. Če bodo v tehničnem uradu ocenili, da je prošnja sprejemljiva, bodo izdali Salezijanci skrbijo za mladoletnike Mladoletni begunci v salezijanski menzi Med pribežniki, ki bežijo iz Afganistana in Pakistana pred talibani, so tudi številni mladoletniki. Od oktobra lanskega leta so nekateri med njimi nastanjeni v zavodu San Luigi v Ulici Don Bosco v Gorici, kjer zanje skrbi salezijanska neprofitna organizacija La Viarte iz kraja Santa Maria La Lon-ga, ki se s tovrstnimi storitvami ukvarja tudi v raznih krajih po videmski pokrajini. V teh dneh je v zavodu med 30 in 40 mladoletnih pribežnikov. Stroške za njihovo bivanje mora po zakonu kriti goriška občina. enoletno dovoljenje, ki ga bo mogoče podaljšati še za dve leti. »V pričakovanju na odgovor lahko bivalniki ostanejo na svojem mestu,« opozarjajo z nadškofije. Z goriške občine pojasnjujejo, da je odločitev o izdaji začasnega gradbenega dovoljenja izključno tehnične narave. »Ne gre za politično odločitev,« pristavljajo. »Če bodo v tehničnem uradu prižgali zeleno luč, bom zahteval, naj dežela zniža število gostov v središču Nazareno,« poudarja goriški župan Et-tore Romoli, po katerem je v načrtu deželnega odbornika Giannija Torrentija za razporeditev pribežnikov po vsej deželi za Gorico predvidena prisotnost 70 do 80 beguncev, medtem ko jih je v resnici precej več. »V središču Nazareno je nastanjenih 150 beguncev, v bivalnikih na dvorišču nekdanjega vrtca Sv. Jožefa v Podturnu jih je 80. V raznih stanovanjih po mestu je v okviru projekta Sprar dobilo zatočišče 37 beguncev; eno izmed stanovanj je dala na razpolago goriška občina,« razlaga občinska odbornica Silvana Romano. V zadnjih tednih se je število novih prišlecev zelo znižalo; včeraj so jih v Geno- vo odpeljali petdeset. »Pred dvema tednoma je bilo nekaj dni, ko v Gorico ni prišel prav noben pribežnik. Te dni prihajajo po trije ali štirje. Pozna se, da so v Makedoniji zaprli mejo, saj zatem po balkanski poti ni prišel več skoraj nihče. Novi prišleci večinoma prihajajo iz Nemčije, kjer se je med Afganistanci razširila neresnična novica, da jih bo Nemčija vrnila Afganistanu,« pravi Bejza Kudič, predsednica združenja Insie-me con voi; njegovi prostovoljci vsak dan v župnišču pri Madonini pripravljajo večerjo pribežnikom, ki so nastanjeni v bivalni-kih Zdravnikov brez meja. »S prihodom človekoljubne organizacije v Gorico so se razmere zelo izboljšale. Pri Madonini ne spi več nihče, pred prihodom Zdravnikov brez meja je v župnišču spalo 120 ljudi - večinoma kar na tleh. Zdaj je župnišče na razpolago le v primeru nujne potrebe; na voljo je 25 mest, ostale pribežnike bi eventuelno namestili v šotor, ki ga je Karitas postavila na dvorišču. Upam, da bodo Zdravniki brez meja dobili dovoljenje za svoje bivalnike, saj bi njihov odhod predstavljal pravo katastrofo,« zaključuje Bejza Kudič. (dr) ronke - Videonadzor Po dveh letih bodo končno vklopili štiri videokamere Videokamera v Ronkah bonaventura V Ronkah so pred dvema letoma občinski video nadzorni sistem okrepili s štirimi videokamerami, ki še vedno ne delujejo. Postavili so jih pred osnovno šolo Leonardo Brumati v Ulici Ca-pitello, pred šolo Vittorino da Feltre v Ulici DAnnunzio, pred vrtcem L'Aqui-lone v Ulici Stagni in pred parkom Excelsior v Ulici Roma, vendar jih zatem niso povezali na video nadzorni sistem. Pred nekaj leti je ronška občina sodelovala z drugimi občinami iz tržiške-ga mestnega okrožja pri snovanju skupnega informatskega sistema. Kasneje so se v Ronkah odločili, da bodo šli po svoje, saj naj bi tako prihranili nekaj denarja. Tržiško občino, ki je bila nosilec projekta, so zaprosili za opremo, s pomočjo katere bi štiri videokamere priklopi-li na video nadzorni sistem. Iz Tržiča so jim odgovorili, da morajo plačati 40.000 evrov. Ronška občina je poravnala polovico zneska z obljubo, da bo za ostali del plačila poskrbela, ko bo dobila gesla za uporabo novih videokamer. »Rešili smo končno vse težave in bomo v kratkem lahko začeli uporabljati nove videokamere,« zagotavlja ronški občinski odbornik Enrico Masara in pojasnjuje, da so že dobili tudi sredstva za postavitev še nekaterih videokamer. Sile javnega reda so občinski upravi svetovale, naj video nadzorni sistem razširi na Trg San Tommaso, na središče Soleschiana, na Ulico Redipuglia in na območje pred večstopenjsko šolo Leonardo Da Vinci, kjer je bilo v zadnjih letih več vandalskih dejanj. Ronška občina sicer ima na voljo 20.000 evrov za vzdrževanje video nadzornega sistema, 10.000 evrov za nakup novih videokamer, 1650 evrov za vzdrževanje že nameščenih vi-deokamer in 8000 evrov za nakup novih uniform za mestne redarje. gorica - Gradbišče na pokopališču Kar osemdeset žar čaka na kraj zadnjega počitka Osemdeset žar s pepelom in s posmrtnimi ostanki na glavnem goriškem pokopališču čaka na primeren kraj zadnjega počitka. V nekaterih primerih čakanje traja že dve leti. V kratkem pa naj bi bil problem rešen, saj bodo prostorsko stisko olajšali z izgradnjo novega pokopališkega kompleksa, je včeraj na županstvu napovedal pristojni odbornik Ales-sandro Vascotto. Gradbena dela potekajo na območju desno od pokopališkega vhoda, kjer sta že urejena kostnica in kolumba-rij z vdolbinami za shranjevanje žar. Prostora je v njiju zmanjkalo, zato je občina razpisala natečaj za izvajalca del. Izbira je padla na tržiško podjetje Devescovi, ki je že položilo temelje in del nove konstrukcije. V njej bo 120 vdolbin za žare s pepelom ali kostmi ter še 27 mest za krste, ki bodo na voljo predvidoma s koncem aprila. Za gradbena dela, ki bodo skupno trajala poltretji mesec, bo občina plačala 39.770 evrov, a se bo strošek že kmalu povrnil, zagotavlja odbornik Vascotto. Uporaba vdolbine za žaro bo svojce pokojnika stala približno 350 evrov. Z ozi-rom na okoliščino, da na pokop čaka okrog osemdeset žar, na občini računajo, da bo v blagajno takoj priteklo okrog 28.000 evrov. Na voljo bo še preostalih 39 vdolbin, ki jih bodo oddali do leta 2017, saj načrtujejo prekop posmrtnih ostankov na še enem delu glavnega pokopališča. To Nastaja nov pokopališki kompleks naj bi navrglo dodatnih 13.000 evrov. Če ne bo zastojev, bodo dela zaključena še ta mesec, v aprilu bodo opravili obvezno ko-lavdiranje, predvidoma s koncem aprila pa bo občina poklicala svojce umrlih, ki čakajo na prostor za žaro v kolumbariju. Kar 60.000 evrov naj bi občinska uprava prejela od oddaje 27 novih mest bumbaca za krste; cena za vsako znaša 2500 evrov. Pravico do mesta za krsto v novem pokopališkem kompleksu bodo imeli tudi tisti, ki čakajo na prostor za žaro s posmrtnimi ostanki svojca, sebi pa želijo že sedaj zagotoviti prostor za krsto, h kateri bo žara položena. Pogoj bo, da so že dopolnili sedemdeseto leto starosti. / Primorshi GORIŠKA Sobota, 19. marca 2016 1 3 goriška - Več deset tisoč evrov za sanacijo Divja odlagališča drago stanejo davkoplačevalce V številnih občinah iz goriške pokrajine imajo velike težave z divjimi odlagališči in z nedovoljenim odlaganjem odpadkov ob robu cest, zelenic in parkov. Za sanacijo odlagališč in za odvoz odpadkov tako iz naravnega kot urbanega okolja poskrbi podjetje ISA - Isontina Ambiente, ki svoje storitve zatem zaračuna posameznim občinam. Občinske uprave stroške krijejo z davkom TASI, ki je zato višji, kjer ima podjetje ISA več dela z divjimi odlagališči in s pobiranjem odpadkov z roba cest. Davkoplačevalci zato letno prispevajo kar nekaj evrov za čiščenje divjih odlagališč in za pobiranje odpadkov, ki jih nekateri ma-lomarneži puščajo ob robu cest, zelenic in mestnih parkov, sredi gmajne in gozdov. V večini občin je omenjeni strošek vključen v znesek, ki gre za odvažanje odpadkov; le ponekod točno vedo, kolikšen je letni strošek za pobiranje odpadkov z roba cest in zelenic. To še zlasti velja za Tržič in Ronke, kjer imajo na pokrajinski ravni največ težav z nedovoljenim odlaganjem odpadkov. Tržiška občina letno porabi okrog 150.000 evrov, v Ronkah znaša strošek za pobiranje odpadkov z roba cest in iz naravnega okolja približno 30.000 evrov. V tržiški občini je največ odpadkov v perifernih območjih, vendar se najdejo tudi v samem mestnem središču. Ker je bil v nekaterih ulicah položaj že nevzdržen, so se na tržiški občini odločili, da bosta skupaj z mestnimi redarji za poostren nadzor nad odlaganjem odpadkov skrbela še dva okoljska pomočnika. V nekaj tednih dela sta izdala petnajst dvestoevrskih glob. Ron-ška občina je pred koncem lanskega leta namenila pet tisoč evrov sanaciji divjega odlagališča gradbenega materiala nad Sel-cami; poverjeno podjetje je očistilo tudi Ulico Metlika v Romjanu in park v So-leschianu. Ronška občinska odbornica Elena Cettul pojasnjuje, da obvestila občanov zbirajo tudi preko elektronske pošte. »Z novim občinskim pravilnikom so tudi kazni strožje, čeprav je še vedno težko izslediti storilce. Lani smo skupno naložili 26 glob,« pravi Cettulova. V Doberdobu je strošek za sanacijo odlagališč in za pobiranje odpadkov z roba cest vključen v znesek, ki ga plačujejo podjetju ISA; kakorkoli, župan Fabio Vi-sintin ocenjuje, da gre letno za odvoz odpadkov iz naravnega okolja več deset tisoč evrov. Še višjo vsoto porabi goriška občina, kjer gre kar nekaj denarja tudi za vsakodnevno praznjenje 700 košev za odpadke, ki so razpršeni po občini. V koših se občasno znajdejo tudi vreče, polne najrazličnejših smeti, kar se pogosto dogaja tudi ob zabojnikih za steklo. »Na žalost za- Prizorišče kresovanja v Štandrežu (levo), v Ulici Brass (zgoraj) SOVODNJE radi nekaterih vsi po vrsti plačujemo višje račune za odvoz odpadkov. V nekaterih predelih mesta se znova in znova nabirajo odpadki - na križišču med ulicama Fa-vetti in Carducci, med ulicama Formica in Rafut, med ulicama Brass in Ascoli... Res ni mogoče zahtevati, da bi povsod postavili videokamere; dovolj bi bilo, da bi bili Vreče z odpadki ob zabojnikih za steklo v Štandrežu (zgoraj) in divje odlagališče na soškem bregu ob robu Rojc (levo) foto d. radetč ljudje malce bolj spoštljivi do okolja,« poudarja goriški občinski odbornik Francesco Del Sordi. Z divjimi odlagališči imajo kar nekaj težav tudi v doberdobski občini, kjer bo zaradi tega ravno danes čistilna akcija. Udeleženci se bodo zbrali pred županstvom ob 8. uri, kjer bodo dobili vreče za zbiranje od- Med krajani vse večja okoljska ozaveščenost Po sovodenjski občini je razpršenih veliko manj odpadkov in divjih odlagališč kot v preteklosti, domačini so vse bolj okoljsko ozaveščeni. »V zadnjih letih smo večkrat zaprosili deželo za prispevke za sanacijo divjih odlagališč. V okolici vasi se je stanje izboljšalo; domačini so na vprašanje čistega okolja bolj dovzetni, tako da tudi sami poberejo odpadke z roba cest,« poudarja so-vodenjska županja Alenka Florenin in pojasnjuje, da se je zvišal tudi delež odpadkov, ki ga namenijo recikliranju. »Presegli smo 70 odstotkov recikliranih odpadkov.« Županja poudarja, da je treba v primeru divjih odlagališč poseči čim prej, saj se le tako prepreči, da bi se v naravi nabirali novi odpadki. Da se je stanje izboljšalo, potrjujejo ribiči društva Vipava, ki že več let v pomladanskem času izpeljejo čistilno akcijo - letošnja bo v nedeljo, 3. aprila, z zbirališčem ob 8.30 pred ribiškim domom. Po njihovih besedah je v zadnjih letih v sovodenjski občini manj odpadkov kot v preteklosti; k temu so sicer prispevali tudi sami, saj so že očistili kar nekaj krajev ob Soči, Vipavi in drugod po občini. padkov in bodo razdeljeni v skupine. »V prejšnjih letih smo z odpadki napolnili kontejner,« pravi doberdobski župan Fabio Vizintin in pojasnjuje, da je čistilna akcija vključena v pobudo zveze Legambiente Očistimo svet. Odpadke bodo pobirali zlasti z roba cest, v Jamljah jih je posebno veliko ob ovinku na začetku vasi. (dr) gorica - Velika noč Na gradu pikniki, v Raštelu tržnica Lansko piknikiranje na gradu Vabilo, namenjeno zlasti Goričanom, da velikonočni ponedeljek preživijo v grajskem naselju, se je lani obrestovalo. Zato bodo grad in zelenice pod njim zaživele tudi letos dan po Veliki noči. Da bo dogajanje še bolj pestro, so se občini pri organizaciji pridružili združenji Smile Events in Le Nuove vie ter grajski lokal Taverna al Museo. Letošnja novost bo obrtna tržnica, ki jo bodo priredili v Raštelu. Povabili so kvalitetne ponudnike, ki bodo s stojnicami zasedli celotno ulico, je povedal predstavnik združenja Le Nuove vie. Tamkajšnji trgovci bodo lahko izbirali, če bodo odprli trgovine, več pa naj bi jih bilo odprtih na oljčno nedeljo. Na preživljanje prazničnega dneva v grajskem okolju vabijo predvsem družine, druščine prijateljev in tudi posameznike v iskanju družbe. Prosto bodo lahko izbrali svoj zeleni kotiček za piknik. Kdor želi, lahko hrano prinese s seboj. Kdor pa si nima namena naložiti niti truda priprave, bo lahko kupil velikonočno malico v lokalu Taverna al Museo. Na dvorišču lokala bo vsem na voljo tudi vse potrebno za peko mesa na žaru, saj drugje v grajskem naselju je prižiganje ognja prepovedano. Organizatorji napovedujejo tudi sprostilne igre za odrasle in še zlasti za otroke. Prirejali jih bodo od 10.30 dalje. V popoldanskem času od 15. ure dalje bodo za otroke organizirali lov na velikonočna jajca, ki je lani izzval veliko navdušenje. Odrasli se bodo lahko kratkočasili s kvartanjem ali v malem nogometu. Kdor bo želel, si bo lahko ogledal notranjost gradu; kakor že lani bo na velikonočni ponedeljek vstop izjemoma brezplačen. Nad praznikom visi seveda Damo-klejev meč vremena, grajsko piknikiranje pa bodo izvedli v vsakem primeru, zagotavljajo organizatorji z občinsko odborni-co Arianno Bellan na čelu. gorica - Za dolgoletno sodelovanje Kulturni dom je počastil Milana Kučana s plaketo Prvega slovenskega predsednika Milana Kučana je goriški Kulturni dom počastil s priznanjem za dolgoletno sodelovanje. Ob Kučanovi udeležbi je pred kratkim namreč potekala v Gorici predstavitev knjige zgodovinarja Boža Repeta Milan Kučan - Prvi predsednik (založba Modrijan, 2015); dogodek v okviru niza Srečanja z avtorjem sta priredila Kulturni dom in Slovenska kulturno gospodarska zveza. Ob tej priložnosti je predsednik Kulturnega doma, Igor Komel, izročil gostu plaketo kot znamenje hvaležnosti za dolgoletno sodelovanje. Gre za umetniški izdelek po zamisli tržaškega slikarja Klavdija Palčiča, ki ga je Ivan Skubin spekel v japonski raku tehniki žganja gline. Milan Kučan in Igor Komel gorica - Danes in jutri na pobudo sklada FAI Pomladna dneva Trud slovenskih dijakovpoplačajmo tako, da na kraju vprašajmo slovenskega vodiča Vsako leto v pomladnem času sklad FAI odpira javnosti palače in kraje, ki so običajno nedostopni ali težko dostopni. Vanje vabi turiste, predvsem pa domačine, ki nemalokrat slabo poznajo lastni kraji. Pomladna dneva v organizaciji goriške delegacije sklada FAI bosta danes in jutri, ko bodo obiskovalcem odprli pet palač, povezanih z družino Ritter, ki je s svojo podjetnostjo zaznamovala Gorico. Njena je zasluga, da je mesto postalo industrijsko središče, da je ob industrijski coni v Stražcah nastalo delavsko naselje, da je Stražce in Podgoro povezala t.i. pašarela, da je bila zgrajena Južna postaja, saj je bila tako vplivna, da je s pritiskom na cesarsko oblast dosegla preusmeritev železniške proge. Obiskovalce bodo vodili po Vili Ritter v Stražcah (Ulica Brigata Pavia 140), po palači Attemsov Svetokriških, nekoč mestni rezidenci Ritterjev, danes sedežu občinske uprave, po metodistični cerkvi v Diazovi ulici in po palači Trgovinske zbornice v Ulici Crispi, ki se je iz časa Ritterjev ohranila le v Morellijevi ulici, medtem ko sega današnji sedež zbornice v trideseta leta prejšnjega stoletja. Poleg štirih palač bodo odprli še vrata vile Fundacije Russiz pri Koprivnem, ki je bila podeželska rezidenca Ritterjev in kjer so njihovi dediči ustanovili tudi dobrodelni zavod. Do vile bodo peljali avtobusi APT. Ogledi bodo možni danes med 10. uro in 17.30, jutri pa med 10. in 17. uro. Dijaki tretjih razredov slovenskega licejskega pola iz Gorice bodo oba dneva zagotavljali strokovno vodstvo v slovenščini. Njihov trud poplačajmo tako, da na kraju vprašajmo slovenskega vodiča. 1 4 Sobota, 19. marca 2016 GORIŠKA Primorski ki Ji šempeter - Tragični dogodek na urgenci Vodstvo ponudilo odstop, odločali bodo po preiskavi Direktorica bolnišnice Nataša Fikfak k.m. Direktorica šempetrske bolnišnice Nataša Fikfak in njeni pomočnici Dunja Savnik Winkler ter Klara Bavčar so včeraj zaradi tragičnega dogodka na urgenci ponudile svoje odstope. Svet zavoda, ki je zasedal včeraj, je sprejel sklep, da bodo o tem odločali po končani preiskavi. Podporo vodstvu so pisno izrazili v kolegiju predstojnikov in okoli 190 zaposlenih. Na včerajšnji seji sveta zavoda šem-petrske bolnišnice, ki se je začela z minuto molka, so se svetniki seznanili s poročilom direktorice in tehničnega sektorja bolnišnice o poteku dogodkov na tragični 10. marec, ko je v urgentnem centru zaradi tehnične napake umrl 52-letni pacient. Kot je znano, je prišlo pri postopku oživljanja do zamenjave kisika z dušikovim oksidulom zaradi napake na napeljavi, ki je bila že odkrita in odpravljena. Kdo je odgovoren za napako še ni znano, kriminalistična preiskava še poteka. Svetniki so bili seznanjeni so bili tudi s tem, da je napaka odpravljena in je ur-gentni center varen. »Tik pred sejo je svet zavoda dobil tudi dopis, v katerem nas kolegij predstojnikov seznanja s tem, da jim je bil danes ponujen odstop tako direktorice kot tudi obeh pomočnic. Svetujejo nam, da tega odstopa ne sprejmemo. Svet zavoda se je nato odločil, da do konca preiskave o tem ne bo razpravljal in bo počakal na končne izsledke. Takrat bomo sprejemali odločitve,« je včeraj medijem pojasnila predsednica sveta zavoda bolnišnice, Anita Manfreda. Povedala je tudi, da je vodstvo bolnišnice v stalnem kontaktu z družino pokojnika. Svet zavoda je po besedah predsednice prejel dve pismi podpore vodstvu. Prvo pismo od kolegija predstojnikov, drugo pa od zaposlenih v bolnišnici. Slednjega je podpisalo 189 od 937 zaposlenih v bolnišnici. Svet zavoda je včeraj sprejel še en sklep, in sicer, da do zaključka preiskave vodstvo bolnišnice sodeluje le s preiskovalci in medijev ne daje izjav. Sklep je utemeljen s tem, da se zaščiti osebna integriteta vodstva bolnišnice. (km) nova gorica - Ambulanta Bolnikov še ni bilo, pomoč pa ze prihaja Včeraj je z delovanjem začela novo-goriška pro bono ambulanta. »Danes nismo sicer imeli nobenega pacienta ali pa klica na telefonsko številko, na kateri sem dosegljiva, kar pa ni prav nič presenetljivega. Ljudje se morajo navaditi na to, da obstajamo. Obenem gre za neke vrste vprašanje dostojanstva, tudi čez to morajo. Saj tudi na Rdeči križ in na Karitas se ljudje najprej težko odpravijo,« je za Primorski dnevnik povedala Liljana Remec, diplomirana medicinska sestra in ena od pobudnic projekta. Tudi če včeraj ambulanta ni sprejela nobenega pacienta, je bilo v barvito opremljenih prostorih čutiti prijeten utrip dogajanja. Ob našem prihodu se je ravno poslavljala upokojena zobozdravnica, ki je prišla malo naokoli in obenem ponudila svojo pomoč, ko smo se poslavljali, pa je prišel gospod in ambulanti v dar prinesel polno torbo zdravil. Vsake pomoči so v ambulanti veseli, tako materialne kot strokovne. »Zdravila sedaj k sreči imamo. S pomočjo Radia Robin zbiramo donaci-je za nakup EKG aparata. Predvsem bi od malih donatorjev potrebovali pomoč na naš transakcijski račun, da sploh lahko preživimo. Stroški bodo, vsaj tekoči, čeprav ne bomo potratni, a vsaka stvar nekaj stane ...,« opozarja Remčeva. Novogoriška pro bono ambulanta deluje v okviru Hiše dobrot, ki deluje pod okriljem Čezvesoljske zombi cerkve blaženega zvonjenja, prizadevajo pa si za dosego statusa humanitarne pravne osebe. Na ta način bi bilo njihovo delovanje cenejše. »Od tega statusa je odvisna naša najemnina, plačevanje davka državi od vsake donacije, pot do različnih razpisov . Kot pravna oseba se namreč želimo financirati sami.« Ko bodo uredili status, bodo zaprosili tudi za stacionaren telefon in brezplačno telefonsko številko. »Zato, da bi ljudje imeli čim manj stroškov,« poudarja sogovornica. Zaenkrat bo pro bono ambulanta odprta enkrat tedensko, dokler se zadeve ne Medicinska sestra Liljana Remec v pro bono ambulanti, ki deluje v prostorih skupnostnega centra na Bidovčevi ulici v Novi Gorici foto k.m. Delijo vrečke za odpadke Podjetje ISA - Isontina ambiente je začelo deliti vreče za zbiranje odpadkov po raznih občinah iz goriške pokrajine. Kjer stanovalcev ne bo doma, bodo v poštnem nabiralniku pustili navodila za prevzem vrečk na mestih, ki so jih izbrale posamezne občine. Poganjki projektov V goriškem Kinemaxu bo danes ob 9.30 zaključno srečanje natečaja »Poganjki projektov«, namenjenega šolarjem. Protagonisti dogodka bodo šolniki in otroci, ki so se udeležili natečaja. Orgelski koncert V metodistični cerkvi v Ulici Diaz v Gorici bo danes ob 18. uri orgelski koncert; prireja ga zveza metodističnih in valdeških cerkva iz Italije. Nastopila bosta Jolando Scarpa in Martina Seleni. Muzejska zbirka zaprta V času od 29. marca do 11. aprila bo na Gradu Dobrovo mednarodno glasbeno tekmovanje Svirel, zato bo muzejska zbirka v gradu zaprta za ogled, sporočajo iz Goriškega muzeja in obiskovalce prosijo za razumevanje. (km) Judovska dediščina Člani italijanskega Touring Cluba se bodo jutri odpravili na odkrivanje goriške judovske dediščine. Zbrali se bodo ob 10. uri pred sinagogo v Gorici. Impastato danes v Vilešu V nakupovalnem središču Tiare v Vilešu bo danes ob 17. uri nastopil italijanski komik Gianluca Impastato. V Sovodnje se danes vrača sejem Na sejmu je bogata zlasti ponudba krajevnih pridelovalcev H gostilni Pri Francetu v Sovodnjah - ob glavni vaški cesti - se danes vrača kmetijski in obrtni sejmi, ki se je lepo prijel in je zato vladalo zanj veliko pričakovanje. Od 8. do 13. ure bodo na prizorišču stojnice s ponudbo krajevnih pridelovalcev, obrtnikov, rejcev domačih živali ... Letošnja glavna novost bo, da bo sejem potekal tudi večkrat mesečno, in sicer 2. in 16. aprila, 7. in 21. maja, 4. in 18. junija itd. vpeljejo. »Ko bom videla, da se frekvenca veča, da so se ljudje sprostili, da vedo, kje smo, da so prebrodili zadržke, potem bomo delovali glede na povpraševanje,« poudarja Remčeva, ki je na telefonski številki 00386-(0)70818102 dosegljiva tudi izven delovnega časa ambulante. »Ljudje potrebujejo tudi nasvete. Ko je človek v stiski, je stres tako velik, da razum odpove. Takrat ne veš, na koga bi se obrnil. Za vsakega si bomo vzeli čas,« zagotavlja Remčeva. V Goriški regiji - gre za trinajst občin - je po podatkih Hiše dobrot 650 zdravstveno nezavarovanih ljudi. Statistično gledano ima približno 50 ljudi mesečno blokirano zdravstveno kartico. Potencialni uporabniki ambulante so po njenih besedah prekarni delavci, mali samostojni podjetniki, ki z dohodkom komaj preživijo in si plačila zavarovanja ne morejo privoščiti in vsi tisti, ki se tako ali drugače znajdejo v t.i. sivi coni. Novogoriška pro bono ambulanta deluje v prostorih skupnostnega centra na Bidovčevi ulici. Objekt - šlo je za samski dom nekdanjega podjetja Primorje - je na dražbi odkupila novogoriška mestna občina in ga preuredila. Katja Munih goriška Konec aprila državni shod krvodajalcev Na Goriškem bo med 21. in 24. aprilom 55. državni kongres krvodajalske organizacije Fidas. Prva dva dneva se bodo krvodajalci zbrali v Gradežu, zatem bo v nedeljo, 24. aprila, v Gorici zaključni praznik s 35. dnevom krvodajalca. Organizatorji pričakujejo iz Italije 10.000 ljudi. Na kongresu se bodo spomnili stoletnice vstopa italijanske vojske v Gorico v prvi svetovni vojni, poklonili se bodo tudi spominu na dolgoletnega predsednika goriškega krvodajalskega združenja Egidia Bragagnola, ki je umrl leta 2014. Kongres bodo predstavili danes na občini v Gorici. gorica - Obnova Saurove ulice Gradbišče se seli pred županstvo Obnovljeni odsek Saurove ulice V Gorici se zaključuje prvi del obnove Saurove ulice, in sicer odseka med sodiščem in trgom pred županstvom, kjer je za pretlakovanje cestišča s porfirnimi kockami odgovorno podjetje Irisacqua, ki je v zadnjih dvajsetih letih opravilo vrsto vzdrževalnih del na vodovodnem omrežju in vsakič pokrpalo cesto z asfaltom. V ponedeljek, 21. marca, bodo ponovno odprli prometu križišče z ulicama Barzellini in Cascino, kjer bo prometni režim še nekaj časa spremenjen. Ulica Barzellini bo enosmerna, po njej se bo mogoče zapeljati iz Kapucinske ulice; na križišču s Saurovo ulico bo mogoče zaviti v levo proti ulicama XXIV Maggio in Vittorio Veneto ali pa nadaljevati z vožnjo po Ulici Cascino proti bumbaca Korzu Italia. Gradbišče se bo premaknilo na trg pred županstvom, kjer bodo zaprli Ulico De Gasperi. Kdor bo privozil iz Ulice Crispi, bo lahko svojo pot nadaljeval le do trga pred županstvom. Gradbena dela na tem odseku bodo predvidoma trajala en mesec, zatem bo na vrsti zaključni del obnovitvenega posega pred sodiščem do križišča z Ulico XXIV Maggio. Obenem se v mestu nadaljujejo obnovitvena dela, ki jih opravlja podjetje Ace-gasApsAmga. Zaključili so se že posegi v Svetoivanski, Ascolijevi in Oberdanovi ulici; v kratkem se bodo delavci preselili na Verdijev korzo in v Morellijevo ulico, napovedujejo na občini. Začelo se je tudi urejanje novega parkirišča v Ulici Cipriani. / Primorshi GORIŠKA Sobota, 19. marca 2016 1 5 Na sedežu Jezera danes znova »prauca z varšta« Druga »prauca« v letošnji sezoni je bila na sporedu decembra na sedežu društva Jezero v Doberdobu. Oblikovala jo je pravljičarka Martina Šolc, ki se ukvarja s pripovedovanjem pravljic že vrsto let: nastopila je že v knjižnicah v Sovodnjah in v Gorici, po raznih društvih, vrtcih in šolah. Šolčeva se je izobraževala na mednarodni šoli za ilustriranje v Sarmedeju, ki jo vodi priznana pravljičarka, pevka in zbirateljica slovenskih ljudskih pesmi Ljoba Jenče. Martina Šolc je decembra potegnila »z varšta prauco« o dobri Zvezdici, nagajivi Terezki in seveda Sv. Miklavžu. S svojim pripovedovanjem je očarala otroke in jih na krilih Decembrski pravljici je sledila ustvarjalna delavnica domišljije odpeljala v čudovit pravljični svet. Najprej jih je vprašala, kaj jim je prinesel Miklavž in otroci so našteli dolg seznam igrač, sladkarij in knjig. Nato so skupaj zapeli in zaplesali pesmico, malo so se razgibali in otroci so že bili umirjeni in pripravljeni na poslušanje. Pravljici je sledila likovna delavnica. Otroci so slikali s čopiči, rezali, lepili in nastali so raznoliki in barvani božični okraski. V društvu Jezero so nad uspehom pobude zelo zadovoljni, saj so »Prauce z varšta« ponovno pritegnile številno skupino otrok: bilo jih je več kot dvajset. Naslednja »prauca« bo danes ob 15.30 v društvenih prostorih. Ženski pogledi drevi na Bukovju Ena izmed razstavljenih fotografij Na sedežu društva Briški grič v Števerja-nu bo nocoj ob 20. uri tradicionalni umetniški poklon ob dnevu slovenske kulture in dnevu žena. Na programu je odprtje fotografske razstave »Ženski pogledi«, ki jo prireja Skupina 75, razstavljali bosta Chiara Srebernic in Anja Čop, predstavila ju bo Lorella Klun. Kulturni program bodo oblikovali Mali briški slavčki, recitator-ji Odra mladih in ženski pevski zbor Kras iz Opatjega sela, govornica bo Tina Novak Samec. Fotografinja Anja Čop pripada kategoriji popotnikov: oborožena z nikoli potešeno željo po znanju, z možem in dvema otrokoma potuje po svetu z vojaškim kamionom, ki so ga preuredili v avtodom; pri tem pa z občutkom in tehnično izkušenostjo ujame utrip evropskih in afriških dežel ter krajev Srednjega vzhoda. Njena ljubezen do narave preseva skozi sleherni pritisk na sprožilec fotoaparata: tako v široko zasnovanih vedutah in v barvah drhteče energije, kot tudi v malih obredih človeka, ki so neločljivo povezani z elementi. Anjine posnetke so objavili v raznih revijah in v ugledni National Geographic. Njen projekt »Nepredstavljivi Iran« je startal med raziskavo v puščavah, se je med potjo povečal, prešel mimo blagih grafizmov peščenih sipin do spekta-kularnih barvnih tonalitet jezer in pokrajin, pri čemer se avtorica ne odpove raziskovanju odnosov med človekom in teritorijem: med obsijanimi uličicami, v katerih pramen sence prinese začasno olajšanje otroku, ali ob gledanju ukrotitev divjih konj v Kashanu na robu puščave. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, Ul. Olivers 70, tel. 048180220. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. Gledališče 21. GLEDALIŠKI FESTIVAL »UN CA-STELLO DI ... MUSICAL & RISATE« v Kulturnem domu v Gorici: danes, 19. marca, ob 20.30 »Mai Far la Lady!« (Collettivo Terzo Teatro (režija Mauro Fontanini); predprodaja v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/A v Gorici, tel. 0481-30212. KOMIGO BABY v Kulturnem domu v Gorici: v nedeljo, 20. marca, ob 11. uri »Lunožer - zgodba o princu z imenom Vito in strašnem Lunožerju«, nastopa skupina BimboTeater iz Ljubljane; informacije tel. 0481-33288. KOMIGO 2016 V GORICI: v Kulturnem domu v ponedeljek, 21. marca, ob 20.30 »Ikarus - Kronološki in zgodovinski opis razmer Slovencev na Goriškem 1914-1925« (Rok Sanda); vstopnice pri blagajni Kulturnega doma, www.kulturnidom.it. V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: v torek, 22. marca, ob 20.45 »Decamero-ne vizi, virtu, passioni« (prosto po Boc-cacciu, igra Stefano Accorsi). Komedijo »Non ti pago«, ki je bila napovedana za 8. april, so preložili na sredo, 11. maja. Za izvenabonmajski nastop Vitto-ria Sgarbija o baročnem slikarju Ca-ravaggiu, ki bo v soboto, 16. aprila, ob 20.45 je v teku predprodaja vstopnic; informacije po tel. 0481-383602 (od ponedeljka do sobote 17.00-19.00). V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ, Drevored 20. septembra 85, bo v torek, 19. aprila, ob 20.30 muzikal »Cvetje v jeseni«; nakup vstopnic do četrtka, 31. marca, pri blagajni Kulturnega centra Lojze Bratuž, tel. 0481531445, info@centerbratuz.org. V KULTURNEM DRUŠTVU GRGAR: v nedeljo, 20. marca, ob 18. uri ponovitev poetične komedije »Zidarja« (Radoš Bolčina, Robert Cotič, Zarja Pavlin); www.kdgrgar.com. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: danes, 19. marca, ob 21. uri »La sagra della primavera« in »Bolero« (nastopajo plesalci MM Contemporary Dance Company); informacije po tel. 0481-532317, info@artistiasso-ciatigorizia.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: danes, 19. marca, ob 20. uri »Draga Jelena Ser-gejevna« (Ljudmila Razumovska); informacije po tel. 003865-3352247, blagajna@sng-ng.si. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.30 »Kung Fu Panda 3«; 20.00 - 22.10 »Ave, Cesare!«. Dvorana 2: 15.40 - 17.45 - 19.50 -22.00 »Room«. Dvorana 3: 16.00 »Ave, Cesare!«; 18.00 - 19.50 - 22.00 »Weekend«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 16.45 -18.30 - 20.20 »Kung Fu Panda 3«; 22.20 »Risorto«. Dvorana 2: 16.00 »Zootropolis«; 18.00 - 20.15 - 22.15 »Ave, Cesare!«. Dvorana 3: 15.30 - 17.40 - 20.00 -22.10 »Truth - Il prezzo della verita«. Dvorana 4: 15.20 »Risorto«; 17.30 -19.50 - 22.15 »The Divergent Series: Allegiant«. Dvorana 5: 15.30 - 22.10 »Forever Young«; 17.15 - 20.10 »Suffragette«. fl Razstave V TRŽIČU: v kavarni Carducci v Ul. Du-ca dAosta 83 bo danes, 19. marca ob 18. uri odprtje fotografske razstave Katie Bonaventura »Nascondigli #02«, predstavila jo bo Roberta Russi; na ogled bo do 31. marca 7.30-22.00, zaprto ob ponedeljkih. 4 Koncerti V CERKVI V ŠTANDREŽU bo danes, 19. marca, ob 20. uri koncert sakralne glasbe zbora Slovenske filharmonije (dirigentka Martina Batič, na orgle igra Gašper Banovec). Prireja ZCPZ Gorica; vstop prost. V MARTINŠČINI: v gostilni Al Poeta bo danes, 19. marca, ob 21. uri koncert v sklopu niza »Giovani cantautori a km 0«. Nastopila bo Paola Rosato ob spremljavi kitarista Sergia Gianga-spera; vstop prost, informacije in prijave po tel. 0481-99903. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: v ponedeljek, 21. marca, ob 20.15 »Artis - Quartet Vienna (Peter Schuhmayer - violina, Johannes Meissl - violina, Herbert Kefer - viola, Othmar Mueller - violončelo); informacije po tel. 00386-53354010, blagajna@kulturnidom-ng.si. GLASBENA MATICA Gorica prireja 9. srečanje komornih skupin z naslovom »Z glasbo v pomlad«. Nastop učencev Glasbene matice bo v Kulturnem domu Jožef Češčut v Sovodnjah v sredo, 23. marca, ob 18. uri. H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA V GORICI IN DIJAŠKI DOM prirejata predavanje za starše »Prednosti dvojezične vzgoje in šolanja« v ponedeljek, 21. marca, ob 17.30 v Dijaškem domu, Ul. Monte-santo (Svetogorska ul.) 84 v Gorici. Predavali bosta psihologinja Suzana Pertot in jezikoslovka Matejka Grgič; informacije po tel. 0481-533495. S Izleti 3. ENOGASTRONOMSKI POHOD KRAŠKIH DOBROT 2016 bo v nedeljo, 10. aprila, s startom pred centrom Danica na Vrhu med 8.30 in 10. uro. 10 km dolga proga bo označena, po poti bodo stojnice s kraškimi dobrotami, na Debeli griži si bodo pohodniki lahko ogledali kaverne v spremstvu in ob razlagi znanih raziskovalcev preteklosti Mitje Jurna in Marca Mantinija; ob plačilu startnine bodo udeleženci prejeli bone za degustacije in topel obrok ob zaključku pohoda. V centru Danica bo na ogled razstava o prvi svetovni vojni raziskovalke preteklosti Branke Sul-li iz Trsta; zaželena je prijava med 30. marcem in 7. aprilom na info@po-hod.it, informacije www.pohod.it. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v petek, 27. maja, enodnevni izlet na Goli otok in na druge otoke Kvarnerskega zaliva. Vpisujejo po tel. 0481-884156 (Andrej F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-882183 (Dragica V.), 048178138 (Sonja Š.). Obvezna sta veljavni osebni dokument in davčna koda. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi člane na 6-dnevno potovanje od 12. do 17. septembra v »Nemčijo - 25 let po padcu zidu« za ogled Berlina in drugih pomembnih mest; informacije in vpisi na društvenem sedežu na Korzu Verdi 51/int. v Gorici ob sredah od 10. do 11. ure. Obvezna sta osebni veljavni dokument in davčna številka. SPDG prireja v nedeljo, 20. marca, 1. kolesarski izlet MTB sezone 2016 v okolici Gorice. Zbirališče na parkirišču goriškega sejmišča v nedeljo, 20. marca, ob 8.30; informacije po tel. 328-8292397 (Robert). Obvezna čelada, zaželena prijava udeležencev. SPDG prireja od 22. do 28. junija izlet v Apenine z ogledom parka Velino -Sirente v pokrajini Aquila, sledil bo vzpon na najvišja vrhova (nad 2400 m) v omejeni skupini. Predviden je tudi ogled kulturnih in arheoloških zanimivosti. Avtobus bo odpeljal iz Gorice. □ Obvestila BARVANJE PIRHOV: tradicionalna velikonočna delavnica bo v četrtek, 24. marca, ob 15.30 na sedežu kulturnega društva Briški grič v Števerjanu. Vsak udeleženec naj prinese s sabo 6 kuhanih jajc; informacije: Tamara (tel. 347-0162172). PARTIZANSKA KNJIŽNICA sekcije VZPI-ANPI Dol-Jamlje v večnamenskem centru v Jamljah, Prvomajska ul. 20, je odprta vsako soboto od 17. do 19. ure. TEČAJ ZBOROVSKEGA DIRIGIRANJA bo vodil Stojan Kuret v soboto, 9. aprila, v prostorih Glasbene matice v Rojanu (Ul. Montorsino 2). Pripravljalno srečanje bo v soboto, 2. aprila, zjutraj, ko bodo dirigenti skupaj s Petro Grassi predelali program tečaja. Rok prijave do 25. marca na trst@glasbenamatica.org, informacije po tel. 339-1115880 (Petra Grassi, umetniški vodja tečaja). VELIKONOČNI PRIKAZ DELA AŠZ OLYMPIA bo v ponedeljek, 21. marca, ob 17. uri v telovadnici na Drev. 20. septembra v Gorici. Nastopile bodo skupine gymplay, ritmike, orodne telovadbe in show dance. VSEDRŽAVNO ZDRUŽENJE POKU-ŠEVALCEV žganih pijač (ANAG) Fur-lanije Julijske krajine prireja tečaj za po-kuševalce žganih pijač v enoteki v Krminu (Trg XXIV Maggio) od 30. marca do 27. aprila vsako sredo med 20. uro in 22.30; informacije in vpisovanje: Franca Cipolla (tel. 393-1999202, francac45@gmail.com), Bruno Fortunato (tel. 338-9490408, fortunatobru-no@libero.it), anag.fvg@tiscali.it. KD SOVODNJE IN SD KARNIVAL prirejata velikonočno delavnico za otroke in pravljico o velikonočnem zajčku v četrtek, 24. marca, ob 15.30 v spodnji dvorani doma Jožef Češčut v Sovodnjah. Nujna predhodna najava do 22. marca zaradi nabave materialov po tel. 0481-882262, 338-4309606 (Karin po 18. uri). 0 Prireditve ZADRUGA GORIŠKA MOHORJEVA prireja v ponedeljek, 21. marca, ob 17. uri v galeriji Ars na Travniku v Gorici okroglo mizo z naslovom »Slovenski katoliški tisk v luči novega zakonskega osnutka o tisku. Težave in izzivi«. Sodelovali bodo Ezio Gosgnach (odgovorni urednik Doma), Mauro Ungaro (član vsedržavnega izvršnega odbora FISC in odgovorni urednik Voce isontina), Igor Gabrovec (deželni svetnik SSk), Cristiano Degano (predsednik novinarske zbornice FJK), Tamara Blažina (poslanka Demokratske stranke). Srečanje bo povezoval Peter Černic (predsednik upravnega odbora Zadruge Goriška Mohorjeva). MUZEJSKI TORKOV VEČER na Gradu Kromberk pri Novi Gorici bo v torek, 22. marca, ob 20. uri: Renato Pod-bersič bo predaval na temo »Duhovna oskrba goriških beguncev med prvo svetovno vojno«. GOLJUFIJE IN TATVINE: informativno srečanje o preventivi bo v ponedeljek, 21. marca, ob 20. uri v dvorani kulturnega društva Danica na Vrhu. Kapetan karabinjerjev Lorenzo Pella bo predaval o tatvinah, vlomih v domove in zaščiti starejših ljudi pred goljufijami. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v sredo, 30. marca, ob 18.30 v Tumovi dvorani v Gorici na Korzu Verdi 51 predavanje o zgodovini ruskega jezika in književnosti. Predavala bo prof. Nataša Marcon. 0 Mali oglasi BRIŠKO SKRINJO, starinsko, s tipično poslikavo prodam; tel. 338-6603682. Pogrebi DANES V GORICI: 10.40, Renata Si-monit (iz splošne bolnišnice ob 10.30) v cerkvi v Svetogorski ul. in na pokopališču; 11.30, Alvaro Deiust (iz splošne bolnišnice ob 11.20) v cerkvi pri Madonini in na glavnem pokopališču. DANES V ŠTANDREŽU: 11.00, Nico-letta Matarrese por. Pellegrino (iz splošne bolnišnice ob 10.50) v cerkvi, sledila bo upepelitev. DANES V GRADIŠČU: 10.30, Maria Romanut vd. Pellican (iz hiše za starejše občane v Čedadu ob 9.50) v stolnici in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 9.30, Odette Bressan vd. Pacorini (iz bolnišnice ob 9.15) v cerkvi Sv. Jožefa, sledila bo upepeli-tev; 10.50, Giuseppe Brienza, blagoslov v bolnišnici, sledila bo upepelitev. DANES V TURJAKU: 12.30, Maria Bic-ciato vd. Massarutto (iz hiše žalosti v Ul. Giuseppe Verdi 3 ob 12.20) v cerkvi in na pokopališču. 16 Sobota, 19. marca 2016 MNENJA, RUBRIKE Primorski ki Ji nova gorica - Minister Počivalšek in nagrajeni gospodarstveniki na prireditvi Gospodarstvenik Primorske 201 5 »Slovenijo moramo spremeniti« »Ne gre za to, da Slovenijo razlagamo, gre za to, da jo moramo spremeniti,« je bila sklepna misel ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška, ki se je skupaj s prejemniki naziva Gospodarstvenik Primorske 2015 v torek zvečer v novo-goriški Perli udeležil pogovora o aktualnih gospodarskih vprašanjih. Minister poudarja, da Slovenija živi od gospodarstva in napoveduje določene spremembe, ki naj bi gospodarstvenikom olajšale poslovanje. »Slovenija živi od gospodarstva, to Sodobni je njen vitalni del. Znotraj tega pa je izvozni del tisti, ki ustvarja 75 odstotkov gospodarske rasti in približno toliko bruto družbenega proizvoda, čeprav smo veseli, da se v zadnjem letu, dveh pojavlja tudi rast privatne potrošnje. To pomeni, da smo prišli do stabilne osnove, ki nam omogoča, da rezultate, ki so se začeli po 2008 slabšati, obrnemo navzgor. Razlogov za pretirano veselje in delitev v tem trenutku ni, ampak se moramo obrniti k temu, da mi na vladni strani zagotovimo pogoje za še boljšo konkurenčnost slovenskega gospo- suznji v Loški dolini Darja Kocbek Državna avtocestna družba Dars je v tem tednu državljanom sporočila, da je za izvajalca elektronskega cestni-njenja za tovornjake in avtobuse na slovenskih avtocestah med štirimi ponudniki, ki so se prijavili na razpis, izbrala konzorcij Telekoma Slovenije in norveške družbe Q-Free. To ponudbo, ki je vredna 100 milijonov evrov, so v avtocestni družbi ocenili kot najbolj ugodno. Državljanom v Darsu zagotavljajo, da so ocenjevanju ponudb upoštevali merila, ki so bila vnaprej opredeljena v razpisni dokumentaciji. Ta so bila skrajšanje roka za vzpostavitev, ponudbena cena in raven tehničnih storitev. To je bil že tretji razpis za izbiro izvajalca za vzpostavitev elektronskega cestninjenja, a tudi zanj še ni gotovo, da bo uspešen. Že decembra, ko so odprli ponudbe, je možnost, da bodo v primeru, če ne bodo izbrani, vložili zahtevek za revizijo, napovedal direktor Kapsch TrafficComa Jože Hebar. Zdaj pravi, da bodo zadevo najprej preučili in se nato odločali o nadaljnjih korakih. Kapsch TrafficCom bi sistem elektronskega cestninjenja postavil za 115 milijonov evrov, kar pomeni, da je njegova ponudba med vsemi najdražja. Enako pravijo tudi v kranjski družbi Iskratel, ki so oddali 110 milijonov evrov vredno ponudbo skupaj s slovaško družbo Skytoll. Četrti ponudnik je bila celjska družba Cetis, ki bi sistem elektronskega cestninjenja za tovornjake in avtobuse za 114,6 milijona evrov vzpostavila skupaj z družbama Autostrada in Inženiring Informatika. Ker gre za veliko denarja, predvsem pa obete po velikih zaslužkih tudi po vzpostavitvi sistema, so za pridobitev posla tisti, ki dobro služijo že leta s sedanjim sistemom cestninjenja, in tisti, ki bi jim ta posel z vzpostavitvijo novega sistema radi prevzeli, pripravljeni narediti tako rekoč vse. To je tudi eden od glavnih razlogov, da je bil tokratni razpis že tretji. Prvega je Dars objavil leta 2011, a ga ni mogel končati, ker ga je leta 2012 ustavila vlada. Drugi razpis je bil objavljen leta 2013 in je padel na podlagi odločitve državne revizijske komisije. Če bo tokratni razpis izveden in bo posel vendarle dobil konzorcij Telekoma Slovenije in norveške družbe Q-Free, bodo zmagovalci boja za potico z imenom elektronsko cestninje-nje tovornjakov in avtobusov izvajalci sedanjega sistema. Slovenska hči družbe Q-Fee je namreč majhna slovenska družba Traffic Design, ki je razvila sedanji sistem ABC, s katerim služi milijone evrov vse od uvedbe cestnine na slovenskih avtocestah. Da nekateri posamezniki na pod- lagi različnih pogodb z državnimi podjetji, kot je Dars, leta dobro služijo, za državljane ni nič novega. Veliko bolj kot zaradi prerivanja ob Darsovem koritu so bili v zadnjih dneh presenečeni nad odkritji davčne inšpekcije, ki je v nočni raciji odkrila, da v Loški dolini nekateri služijo s tujimi delavci tako, da jih zaposlijo na črno in jih tako obravnavajo kot sužnje, saj nikjer niso registrirani. Ti delavci ne vedo niti tega, za katero podjetje delajo, niso prijavljeni na naslovu, kjer prebivajo. Delati morajo po 12 ur na dan vključno s sobotami, plača 145 evrov na mesec, ki jo dobijo na roko, seveda ne zadostuje, da bi lahko odšli domov. Večina teh delavcev je iz Bolgarije, Srbije in Kosova. S sodobnimi sužnji menda trguje več podjetij, ki sodelujejo z družbo Gozdno gospodarstvo Postojna. Čeprav inšpektorji pravijo, da so odkrili trgovino z ljudmi, izvajalcem ne grozi niti zapečatenje podjetja. Tudi kazenske ovadbe, obsodbe in zapora (od enega do deset let) se jim ni treba zelo bati. Četudi bi inšpektorjem sume o trgovini z ljudmi uspelo zbrati, ni rečeno, da bi jih sodišče upoštevalo, če pa jih bi, ne bi bilo nič novega, če bi zadeve pred zaključkom postopka in izrekom sodbe zastarale. Pod vse hujšim pritiskom so tudi delavci podjetja Alpina iz Žirov, ki izdeluje čevlje za nekatere vrhunske tekače na smučeh. To podjetje je zaradi preteklega izčrpavanja in s tem preza-dolžitve lani pristalo na Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB). Ta je nastavila novo direktorico Barbaro Vtič Vraničar, katere glavna naloga je prestrukturirati podjetje, torej zmanjšati stroške, da ga bo DUTB lahko prodala s čim večjim dobičkom. Načrt za prestrukturiranje je pripravila nemška svetovalna družba Admetam za 77 tisoč evrov na mesec. Delavci se izvedbi tega načrta niso uprli zgolj zato, ker predvideva odpuščanje, ampak tudi zato, ker predvideva krčenje razvoja. Brez razvoja Alpina, ki bo prihodnje leto praznovala 70 let, seveda nima prihodnosti, zato delavci zahtevajo odpoklic direktorice. Ta se je na to zahtevo odzvala z grožnjo, da bodo vsa samovoljna in nezakonita dejanja posameznikov in skupin z zakonom sankcionirana na delovnem, odškodninskem in kazenskem področju. Kdor ne bo molčal in delal po njenih navodilih, lahko torej računa, da bo izgubil zaposlitev in bo moral za svoja dejanja kazensko odgovarjati. Državljani Barbari Vtič Vraničar predlagajo, naj najprej zahteva odgovornost od tistih, ki so Alpino preza-dolžili in jo spravili v sedanje težave. darstva, da bomo s to rastjo nadaljevali,« je uvodoma povedal minister in poudaril, da je kljub majhnosti države njeno gospodarstvo veliko. V Nemčijo po njegovih besedah Slovenija izvozi več kot izvozi Grčija, Portugalska, Kanada ... »Menjava z našim največjim trgovinskim partnerjem je v lanskem letu znašala skupaj s storitvami preko 11,5 milijarde. Če pogledamo, da to ustvari država z dvema milijonoma prebivalcev, so to fascinantne številke. Na nas je torej, da ustvarjamo pogoje, za to, da bo naše gospodarstvo, še posebej izvozno, imelo pogoje, s katerimi se oni srečujejo na tujih trgih. Tu gre za mednarodno igro in v tem pogledu moramo narediti nekaj pomembnih korakov naprej. Prvi je zmanjšanje administrativnih ovir, ki so na vseh področjih, pomembne korake pričakuje že v letošnjem letu.« Nadaljnji koraki, ki jih je minister omenil, so še povezani s stroški delovne sile, davčno reformo in delovno pravno zakonodajo, ki mora biti bolj fleksibilna. Besedo so nato dobili nagrajeni primorski gospodarstveniki. Dragomir Matic, predsednik uprave Luke Koper je povedal, da se ob izjemnih rezultatih Luka Koper srečuje tudi z izjemnimi težavami zaradi ozkega železniškega grla med Koprom in Divačo. »Vsekakor je treba s tem pohiteti oziroma menim, da že zamujamo. Ni dovolj le igrati in si podajati žogo, treba je dati tudi gol. Če želimo napredek in rast podjetja, potrebujemo ljudi, ki so pripravljeni sprejeti odgovornost in začeti stvari premikati,« je poudaril. Da je v poslu treba znati tudi tvegati, je pristavil Kristjan Mugerli, direktor gradbenega podjetja CPG Gorica. »Glede na to, da naj bi obseg gradbenih del po nekaterih ocenah letos padel za 30 do 40 odstotkov, boste začeli gledati čez mejo?« se je glasilo vpraša- Z okrogle mize v Novi Gorici nje Ingrid Kašca Bucik, novinarke Radia Koper, ki je vodila pogovor. »Mi že gledamo čez mejo, a žal ne vidimo daleč. Slovenska podjetja malokrat uspejo dobiti delo na razpisih v tujini, tuja pa v Sloveniji lažje,« je odvrnil Mugerli. Marko Prunk, ki ima na italijanski strani 6 trgovin in v njih 24 zaposlenih, pod blagovno znamko Prunk pa združenih 21 obratov in v Sloveniji za- Slovenija izvozi v Nemčijo več kot Grčija, Portugalska, Kanada... poslenih 100 ljudi, po drugi strani zagotavlja, da proizvodnje ne namerava seliti v Italijo. »Meso made in Slovenija je boljše kot made in Italija! Lahko smo srečni, da imamo takšno surovino v Sloveniji.« Prunk, ki je sicer odkupil štiri Mi-pove mesnice, v Mipovem kompleksu v Kromberku ne vidi poslovne priložno- km sti. »Kompleks je energetsko preveč potraten. Grajen je bil v letih, ko se na energetsko učinkovitost ni gledalo,« je prepričan. Smo kar hitro rastoče podjetje in zato plačujemo določeno ceno . Mlada podjetja pogrešamo inercijo, ki jo veliki, uveljavljeni sistemi že imajo,« je opozoril Jernej Čopi iz podjetja Ensol 360. »Lani nas je bilo v podjetju 85. Toliko ljudi je ustvarilo deset milijonov dolarjev izvoza izven Evrope,« je nadaljeval Ivo Boscarol, direktor Pipistrela. »Ti ljudje so v lanskem letu ustvarili 1,7 milijona dobička, a jih še vedno ne morem nagraditi, da bi ob koncu leta dobiček z njimi delil, ker mi ga država dvakrat obdavči, oni pa pridejo v višjo dohodninsko lestvico, zato pravijo naj jim nagrade raje ne dam. Upam, da bo prišel čas, ko bo v Sloveniji gospodarski minister tisti, ki bo najpomembnejši v vladi. Upam, da bomo postavili gospodarstvo na tisto mesto, ki mu gre,« je zaključil Boscarol. Katja Munih EDINOST TA TEDEN Edinost se je pred sto leti zavzemala za večjo vlogo žensk, predvsem v posveti. »Danes mi je razpravljati zopet o jako važnem vprašanju, katero je še ledina, na katerem raste osat in bodeče trnje, katero se nam zajeda v živo meso na našem narodnem telesu. Moški spol ima vse polno društev za vse sloje in stanove — pa žena? Res, da nam nudijo naši možje svoja društva ter nas vabijo, da sodelujemo žnjimi. Tudi so nam toli prijazni, da se za nas zavzemajo ter nas celo branijo pred ozkoriščevalci. Hvalevredna je taka vljudnost in zanimanje za naše ženstvo, kar kaže, da so se naši možje otresli nekdanje nizkosrčnosti ter vedo, da ne veljajo več oni zastareli predsodki, kateri so veljali še ne dolgo, da namreč žena ne sme imeti širjega obzorja, nego je ono njene kuhinje in skromne sobice, in ako se popne čez te meje, da postane nekak ženski nestvor. Svitati se je začelo tudi pri nas, ker so jeli izginjati predsodki, da žena ni žena, ako se ne vrti po kuhinji, sobi in ne sedi pri šivalnem stroju. Za to pač ni treba duha. Malo dobre volje, včasih tudi brez te, pa je žena dober avtomat, a njena uboga duša PRED 100 LETI je vkovana v staroveške železne oklope, kjer hira in umira. Prosveta je vendar za vse ljudi enaka. Stvarnik ni postavil ni-kakih mej ter ni dal prednosti nikomur; pač pa je odgrnil zagri-njalo ter odkril krasote stvarstva vsakemu zemljanu, torej tudi ženi. Tudi ona sme zreti v obličje Stvarnika. Tudi ona je dedinja vse neskončne lepote in dobrote. Da, tudi žena je otrok božji in kot taka ima vse pravice stvarstva. V naravi ni nikake meje, narava je za vse in za vsakogar; zato tudi za slovensko ženo. Dajte ženi, naj se razvija duševno; ne ovirajte jej vida v daljavo, ne zapirajte jej vrat prosvete. Ne kažite jej, da jo vodite na konopcu. Pustite, naj skuša hoditi sama. Nestalni bodo prvi koraki, ali zato bo pazila, da se ne spotakne. In ako bo videla, da jo nihče ne nadzoruje, bo smelejša; krepkejši bodo njeni koraki. Obzorje se jej bo širilo, njen pogled se jej bo bistril, njeno čelo bo vedro. Zavedati se bo začela svojega dostojanstva, svoje naloge, svojega poklica. Iskala bo primernega mesta, kjer bo lahko več koristila celoti. Dvigala bo pogled v višine kreposti ter se ne bo poniževala, da bi ublatila svoje dostojanstvo človeka, še manj pa žene.« TA TEDEN w P H IhD H S KIDH E VjH IK PRED 50 LETI Dan žena so v teh dneh proslavili tudi v Prosvetnem domu v Gorici. »V velikem številu, kakor vsako leto, so prišle slovenske žene poslušat govor in program, si stisnit roko, kakor vsako leto doslej. Srečale so se stare znanke, malce so se razklepetale med seboj, malce si potožile, malce pa posmejale, tako kot vsako leto doslej. Bil je ženski praznik, vse je bilo namenjeno samo njim, od mimoze, ki so jo dajali pri vratih, do programa in prigrizka. Na lepo okrašen oder je najprej stopila gospa Toma-šičeva, vzgojiteljica v Dijaškem domu, ki je s toplimi besedami govorila o pomenu ženskega praznika tako v svetu kot pri nas. V naši ožji domovini spomnila se je Jelinčičeve mame, zveste obiskovalke proslav ženskega dneva, ki je ni več med nami. Opozorila je prisotne na grozote vietnamske vojne, ki pobira na tisoče ljudi in predstavlja nevarno žarišče v svetu; pozdravila je novo predsednico Indije Indiro Ghandi. Posebno pozornost je govornica posvetila domačim vprašanjem, tistim, ki zadevajo ženski svet zaradi gospodarskih razlogov, še prav posebno pa narodnostnih, ter je ob tej priliki zlasti naglasila vlogo slovenske matere pri vzgoji otrok ter čuvanju izročil, jezika in kulture na tem koščku slovenske zemlje. Sledil je bogat spored, ki so ga skoraj v celoti pripravili člani števerjanskega prosvetnega društva Briški grič. Morda bi bilo prav, če bi o njem spregovorili nekoliko več. Društvo se je tokrat pojavilo z nekaterimi novostmi, ki kažejo domiselnost in dosti dobre volje. Inštrumentalisti Briškega slavčka so se nam predstavili v spremljavi kvarteta in due-tov. Pozanimali smo se, kdo je dal pobudo za popestritev njihovega prosvetnega dela in kdo jih je pripravil za nastop, pa so nam pokazali harmonikarja Iveta Klanjščka; on je nosil levji delež za vse skupaj, on in pa njegovi domači, kjer so se vadili. Zelo občuteno je bilo tudi branje Kajuhovega nenapisanega pisma iz ječe, ki ga je recitiral dijak Karel Čer-nic, moški zbor Briški grič pa je pod vodstvom Silvana Križ-mančiča zapel nekaj pesmi iz svojega programa.« Sobota, 19. marca 2016 1 J Oblak proti Messiju NYON - Na sedežu Evropske nogometne zveze so izžrebali pare četrtfinala lige prvakov. Slovenski reprezentant Jan Oblak bo s svojim Atleticom iz Madrida igral proti branilki naslova Barceloni. Drugi pari so Wolfsburg - Real Madrid, Bayern - Benfica in Paris St. Germain - Manchester City. Prvi četrtfinalni tekmi bosta 5. aprila, in sicer Bayern - Benfica in Barcelona - Atletico, dan pozneje pa bosta še obračuna Wolfsburg - Real Madrid in PSG - Manchester City. Povratne tekme bodo teden dni pozneje, 12. in 13. aprila. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorskl.eu E Klopp spet v Dortmundu NYON - Žrebu parov četrtfinala lige prvakov je sledil žreb evropske lige, ki se je poigral z usodo favoritov, saj bo že v četrt-finalnih dvobojih Jürgen Klopp s svojim Liverpoolom nastopil proti svojemu nekdanjemu moštvu Borussia Dortmund. V španskem derbiju se bosta spopadla Athletic Bilbao in Sevilla, portugalska Braga se bo pomerila z ukrajinskim Šahtarjem, Villar-real pa bo nastopil proti praški Sparti, ki je presenetljivo izločila Lazio. Prve tekme bodo 7., povratne pa 14. aprila. formula 1 - V Avstraliji jutri ob 6. uri prva od letošnjih 21 velikih nagrad v sezoni Boj proti Mercedesu in dolgčasu Srebrne puščice na prostih treningih najhitrejše - Ferrari želi prekiniti sušo, dirk pa ne bo predvajala nobena slovenska televizija MELBOURNE - Poleg nove sezone v motociklističnem kraljevskem razredu MotoGP so včeraj prvič zarjoveli motorji bolidov formule 1, saj sta se na tradicionalnem prizorišču v Avstraliji začela prva uradna prosta treninga 67. svetovnega prvenstva F1. Zima je sicer postregla z zelo skopimi podatki in informacijami v primerjavi s preteklostjo, prav zaradi tega pa je bila v središču pozornosti reforma sistema kvalifikacij, saj organizatorji predvsem želijo, da bi premagali dolgčas iz zadnjih let. Kvalifikacije in spremembe Glavna novost letošnje sezone je torej nov sistem kvalifikacij, ki je sicer že dobil prve kritike, npr. Vettlove in Laudo-ve. Po novem bodo namreč dirkači vozili na izpadanje, tako da bo po nekaj začetnih minutah v vsakem od treh obdobij vsakih 90 sekund odpadel najpočas-nejši, na koncu pa bosta v boju za najboljši položaj samo še dva dirkača. Najverjetneje bodo omenjene spremembe le začasne, saj formula 1 še vedno išče neko pravo alternativo za sobotno dogajanje na stezi. Spremenil se je tudi zvok motorjev, ki naj bi bil ponovno nekoliko bolj podoben tistemu »pristnemu«, ki je bil med navijači najbolj priljubljen. Motorji sicer ostajajo enaki, šestvaljni hibridni s pomočjo turbinskega polnilnika, a naj bi z novim izpušnim sistemom poskrbeli za udarnejši zvok. Proizvajalec pnevmatik Pirelli bo ekipam dobavljal še peto, ul-tramehko različico gum za dirke. Gume bodo zdaj označene z oranžno, belo, rumeno, rdečo in po novem še vijoličasto barvo glede na trdoto materiala. Nazadnje bodo lani uvedene spremembe oz. omejitve pri komunikaciji prek radijskih zvez letos še strožje, s čimer naj bi dirkačem vrnili nekaj samostojnega odločanja, ki so ga v zadnjih letih že povsem prepustili strokovnjakom v boksih. Ker pa je sam Bernie Ecclestone pred kratkim izjavil, da je formula 1 postala dolgočasna, bodo kraljevski razred motošporta korenito spremenili naslednje leto, ko bodo spet uvedli veliko temeljnih sprememb v tehničnih pravilih tekmovanja. Mercedes in Ferrari Tako kot v prejšnjih sezonah bo vlogo absolutnega favorita za končni dir-kaški in konstruktorski naslov odigral Mercedes. Nemško moštvo je namreč osvojilo 32 od zadnjih 38 dirk, saj je Mercedes najbolje izkoristil spremembe v pravilniku od uvedbe hibridnih turbo še-stvaljnikov. Lewis Hamilton bo tako na-skakoval tretji zaporedni naslov oz. četrti naslov v karieri, njegov prvi tekmec -na papirju - pa bo sotekmovalec Nico Rosberg. Gre za značajsko popolnoma različni osebi, saj je Lewis Hamilton pravi »show-man«, medtem ko velja Rosberg za pravega intelektualca znotraj karavane F1, saj brezhibno obvlada 5 jezikov, zelo skrbno pa pazi na to, da zaščiti svoje zasebno življenje, medtem ko je Hamilton pravi ljubitelj javnega razkazovanja Ali bo Nicu Rosbergu letos vendarle uspelo premagati večnega moštvenega tekmeca Lewisa Hamiltona? ansa svojih ekscesov. Omenjena dirkača pa bosta morala paziti na izredno motiviranega Sebastiana Vettla, ki si je po eni sami - vrhunski - sezoni pri Ferrariju že zaslužil 100-odstotno zaupanje tehničnega štaba in navijačev Scuderie. Seb je bil lani edini, ki je odščipnil Mercedesu tri zmage. Letos so mu v Maranellu pripravili še bolj konkurenčen dirkalnik, ki so ga načrtovali več kot leto dni, nastal pa je tako, kot ga je želela trojica inženirjev James Allison, Simone Resta in Mattia Binotto. Zimska testiranja so sicer pokazala, da je Mercedes ohranil premoč. Bil je daleč najboljši pri vzdržljivosti in številu opravljenih testnih kilometrov. Lewis Hamilton je bil tudi najhitrejši na včerajšnjih prostih treningih, ki ju je pogojeval dež, medtem ko naj bi bile razmere na stezi za jutrišnjo dirko (start ob 6. uri) odlične. Novinci in povratniki Na papirju sta torej Mercedes in Ferrari (poleg odličnih predstav Sebastiana Vettla lahko letos pričakujemo tudi motiviranega Kimija Raikkonena) korak ali celo več korakov pred vsemi ostalimi, na preboj pa upajo tudi pri Red Bul-lu (Daniel Ricciardo in Daniil Kvjat), kjer na zmago čakajo že več kot poldrugo leto. Stransko vlogo naj bi odigravala ostala moštva, med katerimi pa je letos kar nekaj sprememb. V dirkaški karavani je en popoln novinec, ameriško moštvo Haas, ki je onkraj Atlantika že uveljavljeno ime v avtomobilskem športu, v formuli 1 pa začetnik. Renault ne bo imel takšnega statusa, saj je s prevzemom Lotusa spet prišel do tovarniške ekipe. Pri Ma-norju pa bodo imeli za novinca oba dirkača: prvi Indonezijec v zgodovini formule 1 bo Rio Haryanto, Pascal Wehrlein, učenec Mercedesove dirkaške šole, a doslej bolj znan iz prvenstva DTM, pa bo četrti nemški dirkač v formuli 1 v 2016. Tretji novinec je Jolyon Palmer, še en sin znanega očeta v formuli 1 po Ma-xu Verstappnu in Carlosu Sainzu mlajšemu, saj je njegov oče nekdanji dirkač Jonathan Palmer. Pri Renaultu pa bo spet vozil tudi Kevin Magnussen, ki že ima nekaj izkušenj v formuli 1. Magnussen bo zamenjal Pastorja Maldonada, enega izmed najbolj znanih »plačljivih« dirkačev zadnjega obdobja. Fernando Alonso in Jenson Button pa zagotovo nista plačljiva dirkača, temveč odlično plačana dirkača, ki bosta tudi letos pred zahtevno nalogo. Svetovna prvaka sestavljata zvezdniški dvojec Honde, ki pa še vedno ni konkurenčna, tako da marsikdo namiguje - in primis Jacques Villeneuve - da cilja Alonso le na mastne denarce. Najdaljša sezona in TV Potem ko so se v preteklih letih moštva pritoževala, da je sezona formule 1 predolga in preobremenjujoča s finančnega vidika zaradi številnih dirk in dolgih potovanj, se je Bernie Ecclestone naposled odločil, da bo sezono.....podaljšal. Letos nas čaka doslej najdaljša sezona v zgodovini F1, saj bo prvič v koledarju kar 21 dirk. Na sceno se vrača dirka v Nemčiji s Hockenheimom, ki ga ni bilo v zadnjih dveh sezonah, letošnji novinec pa bo Azerbajdžan, kjer bo 10. junija ulična dirka za VN Evrope. Nam najbližje velike nagrade bodo potekale na dirkališču v Spielbergu v Avstriji (3. julija), v Budimpešti (24. julija) in v Monzi (4. septembra), sezona pa se bo zaključila 27. novembra v Abu Dabiju. Sicer bo F1 ponekod skorajda lažje spremljati na samem prizorišču, saj nobena slovenska televizija ne bo niti v živo niti v posnetku prenašala dirk formule 1. V Italiji bo javna televizija Rai v živo predvajala le deset VN, preostalih enajst pa z zamikom, saj ima ekskluzivne pravice plačljiva televizija Sky, ki bo v živo predvajala vse dirke, sploh pa bo priredila skupno 630 ur oddaj. Formulo 1 bodo lepo pokrivali v Avstriji, kjer bo nacionalna televizija na svojem prvem programu ORF1 v živo prenašala tako kvalifikacije kot tudi dirke f1, prav tako kot madžarska televizija M4 Sport. Albert Voncina APrimorski ~ dnevnik nogomet - Fifa Preizkušali bodo posledice četrte menjave ZÜRICH - Mednarodna nogometna zveza (Fifa) bo na avgustovskem olimpijskem turnirju v Rio de Janeiru preizkušala novost. Ekipe bodo lahko opravile četrto menjavo na tekmah, ki bodo šle v podaljške. Podobno bodo preizkusili tudi na novembrskem ženskem svetovnem prvenstvu do 20 let in na decembrskem klubskem svetovnem prvenstvu. Fifa skuša s tem ugotoviti, ali bodo četrto menjavo uporabili v taktične namene ali v dobro nogometaša oz. nogo-metašice. Prav tako bodo opazovali, če bi štiri menjave lahko imele nepošten vpliv na igro, predvsem zaradi tega, ker lahko vse štiri menjave ekipe opravijo v podaljških. S tem lahko zamenjajo več kot tretjino moštva. Danes Roma - Inter V italijanski nogometni A-li-gi bodo danes odigrali dve tekmi 30. kroga prvenstva. Ob 18. uri se bosta spopadla Empoli in Palermo, ob 20.45 pa se bosta na Olimpicu pomerila tretjeuvrščena Roma in petouvrščeni Inter. Tržaška Alma po Sky Rokometaši moštva Principe Trieste bodo danes ob 19. uri nastopili v Bocnu, medtem ko bodo košarkarji tržaške Alme igrali jutri v tržaški športni palači ob 14.15 proti Ravenni. Neobičajen termin so tokrat narekovale televizijske pravice, saj bo tekmo v neposrednem prenosu predvajala plačljiva televizija Sky na kanalu SkySport2. Podaljšal bo pogodbo Trener Juventusa Massimi-liano Allegri naj bi v ponedeljek ali v torek podaljšal pogodbo s turinskim klubom. Strateg iz Livorna naj bi Juventus vodil do leta 2018, odšteli pa naj bi mu približno pet milijonov evrov na sezono. skoki - Robert Kranjec in Peter Prevc navdušila 22.500 navijačev Slovenski dan PLANICA - Včerajšnja preizkušnja smučarjev skakalcev na letalnici v Planici je poskrbela za pravo slovensko zmagoslavje. Prvo mesto je s skokoma 224,5 in 236 metrov osvojil Robert Kranjec, ki je za 7,1 točke ugnal četrtkovega zmagovalca Petra Prevca, ki je 218 metrom iz prve serije v drugo dodal 242 metrov. Tretji je bil Norvežan Johann Andre Forfang. Peter Prevc je sicer v drugi seriji poskrbel za najdaljši letošnji polet v Planici in pristal na 242 metrih. Tedaj je dvignil temperaturo do vrelišča, množica 22.500 navijačev pa je ponorela po drugem skoku Roberta Kranjca, ki se je povzpel do prvega mesta in tako pri skorajda 35 letih postal najstarejši evropski zmagovalec tekme v smučarskih skokih. Peter Prevc pa se je vsekakor veselil drugega mesta, saj je s Kranjcem na ramenih nasmejan pozdravil številno publiko. Danes bo v Planici ekipna tekma z začetkom ob 10. uri, ki bo pomembna tudi zaradi pokala narodov, kjer je včeraj Slovenija prehitela Nemčijo. (sta, av) »naša planica« - Jutri zbiranje ob 3.45 Razprodano! Mi gremo v Planico »Sold out« ali po naše razprodano. Naš izlet, ki ga skupaj z ZSŠDI, Zadrugo Primorski dnevnik in potovalno agencijo Aurora Viaggi, je torej uspešnica. Avtobusa ZSŠDI bosta jutri (ali danes ponoči) ob 4. uri polna odpeljala na finale svetovnega pokala v smučarskih skokih v Planico. Za slovenskega »orla« (in druge) bo v dolini Pod Poncami navijala tudi stogla-va množica s tržaškega in goriškega konca. Avtobusa bosta ob 4.00 odpeljala s tržaškega Trga Oberdan. Zbiranje ob 3.45 (prosimo za točnost). Ob 4.20 bodo v avtobus stopili izletniki v Sesljanu. Ob 4.40 pa še v Vilešu (na parkirišču pred trgovskim središčem Tiare). Odhod iz Planice je predviden ob 14. uri. Prihod domov pa okrog 17. ure. Vreme bo sončno, v Planici pa so razmere še vedno zimske. Svetujemo vam, da se dobro oblečete in pazite na dobro obutev, saj bo predvsem v jutranjih urah mraz. S seboj vzemite si tudi kaj za pod zob. Kdor bo ostal doma, bo lahko »našo« Planico spremljal po naši facebook strani Primorski_sport. 1 B Sobota, 19. marca 2016 ŠPORT Primorski invalidski šport - Trinajsto mednarodno tekmovanje v režiji VZS Mitja Čuk Zmagali so prav vsi košarka - Dom Ponovno Domači šport Danes Sobota, 19. marca 2016 NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA - 15.00 pri Domju: Domio -Breg; 15.00 v Marianu: Mariano - Sovodnje DEŽELNI MLADINCI - 17.30 v Fojdi: Ol3 - Kras Repen POKRAJINSKI MLADINCI - 18.15 v Štarancanu: Staranzano - Sovodnje KOŠARKA DEŽELNA C-LIGA SILVER - 17.30 v Vidmu, Ul. Marangoni: Ubc - Breg UNDER 15 - 17.30 pri Briščikih: Jadran - Basket 4 TS ODBOJKA ŽENSKA C-LIGA - 18.00 v Repnu: Zalet Sloga -Sant'Andrea MOŠKA C-LIGA - 18.00 v Červinjanu: Ausa Pav -Sloga Tabor MOŠKA D-LIGA - 20.00 v Gorici, Špacapan: Olympia - Val; 20.30 v Sovodnjah: Soča - Cus 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 19.30 v Nabrežini: Zalet Sokol - Cus TS UNDER 16 ŽENSKE - 15.15 v Trstu, Ul. della Valle: Le Volpi - Zalet Sokol; 15.30 na Proseku: Zalet Kontovel - Azzurra UNDER 14 ŽENSKE - 16.00 v San Giovanniju al Natisone: Wimmer Holz - Mavrica Arcobaleno HOKEJ NA ROLERJIH A1-LIGA - 20.00 na Opčinah, Pikelc: Polet ZKB Kwins - Forli ALPSKO SMUČANJE 34. ZAMEJSKO SMUČARSKO PRVENSTVO - 9.30 v Forniju di Sopra (organizator ŠD Mladina) Jutri Nedelja, 20. marca 2016 NOGOMET ELITNA LIGA - 15.00 v Križu: Vesna - Rivignano; 15.00 v Torviscosi: Torviscosa - Kras Repen PROMOCIJSKA LIGA - 15.00 v Štandrežu: Juventina - Zaule; 15.00 v Gonarsu: Gonars - Primorec 1. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Doberdobu: Mladost - Turriaco; 15.00 v Bazovici: Zarja - Gradese 2. AMATERSKA LIGA - 15.00 na Padričah: Gaja -Ruda; 15.00 v Gorici: Azzurra - Primorje DEŽELNI NARASČAJNIKI - 10.30 v Prati: Prata -Kras Repen NAJMLAJŠI 2002 - 10.30 na Padričah: Kras Repen - Torre NAJMLAJŠI - 10.30 v Miljah: Muglia - Zarja; 10.30 v Gorici, Ul. Colonia: Azzurra - Juventina; 10.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Cervignano ODBOJKA MOŠKA B2-LIGA - 17.30 v San Dona di Piave: Bibione - Olympia; 18.00 v Trebaselghe: Trebaseleghe - Sloga Tabor Televita ŽENSKA D-LIGA - 18.00 v Codroipu: Codroipo -Zalet Kontovel 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 11.30 v Trstu, Ul. Svevo: Virtus@olympiavolley Team - Zalet Sloga UNDER 19 MOŠKI - 18.00 v Vidmu: Aurora Volley - Sloga Tabor UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 na Opčinah: Zalet Dvigala Barich - Poggivolley; 11.00 v Krminu: Cormons - Mavrica Arcobaleno; 11.00 v Vilešu: Villesse - Soča Olympia UNDER 15 MOŠKI - 11.00 v Cordenonsu: Futura Cordenons - Val KOŠARKA DEŽELNA C-LIGA SILVER - 19.00 v Trstu, 1. maj: Bor Radenska - Romans UNDER 18 - 11.00 v Dolini: Breg - Basket 4 TS UNDER 14 ELITE - 11.00 v Štarancanu: Pall. Monfalcone - Bor UNDER 14 - 15.00 v Gorici, Kulturni dom: Dom -Basket 4 TS ALPSKO SMUČANJE 28. POKAL PRIJATELJSTVA - 9.30 v Forniju di Sopra (organizator SK Devin) Osnovnošolski otroci so z bučnim navijanjem vseskozi spodbujali košarkarje in košarkarice na igrišču fotodamj@n BRIŠČIKI - Ko bi na vseh športnih prizoriščih vladalo vzdušje, ki smo mu bili priča na včerajšnjem že 13. košarkarskem mednarodnem turnirju Zmagajmo vsi v režiji VZS Mitja Čuk. Ploskanje in navijanje osnovnošolcev s Proseka, Cola in Opčin, sodelovanje dijakov humanističnega lice-ja Slomšek iz Trsta, predvsem pa košarkarji in košarkarice centrov oz. društev VZS Mitja Čuk, Giuliano Schultz iz Medee, Le Pri-mizie iz Červinjana, CEST iz Trsta, Ovi Jarše in Levstikov trg iz Ljubljane, VDC iz Nove Gorice in prvič tudi Oaza iz Sarajeva so poskrbeli za enkratno vzdušje v telovadnici pri Briščikih. Športno jutro je med drugim oplemenitil nastop osnovnošolcev, ki so zaplesali ob himni ZSŠDI »Skupaj zmoremo«. Prireditve se je udeležil tudi predsednik ZSŠDI Ivan Peterlin, pozdravila pa je predsednica VZS M. Čuk Stanka Čuk, medtem ko je tekme sodil Marko Švab. Na koncu so vsem športnikom podelili enak pokal, po nagrajevanju pa so se vsi protagonisti včerajšnjega jutra zbrali na skupnem kosilu in družabnosti. Naj poudarimo, da je sklad VZS M. Čuk navezal odlične slike s centrom Oaza iz Sarajeva, tako da se bodo košarkarji VZS v prihodnosti tudi odpravili na tovrsten turnir v Bosno. (av) uspešni Starenergy - Dom 61:62 (9:12, 31:31, 48:44) Dom: Voncina, Sanzin, Tercic 9, M. Zavadlav 12, G. Zavadlav 31, Col-lenzini 8, Feri 2, Čotar, Grusovin. Trener: Dellisanti. Košarkarji Doma so prekinili daljše obdobje suše z zmago v tretjem krogu play-outa. Kakovost srečanja je bila zelo nizka, saj sta obe ekipi nastopili v okrnjeni postavi. Kljub temu pa je bila tekma vseskozi napeta in izenačena, gostom pa je odločilen beg uspel v poslednjih sekundah. Tedaj so rdeči povedli s štirimi točkami naskoka, na koncu pa so slavili le s točko prednosti, saj je Starenergy dosegel trojko od table ob zvoku sirene. Naj omenimo, da so Collenzini, Gabrijel in Matej Zavadlav prebili na igrišču vseh 40 minut, Gabrijel Zavadlav pa je bil prvi strelec srečanja z 31 točkami, kar je polovica celotnega Domovega izkupička točk. Zelo dobro je ekipo tokrat vodil Tercic. (av) D-LIGA - Play-off: Sokol -Virtus Feletto 54:60 (Gallocchio 18, Babich 12); Play-out: Kontovel - Basket Cervignanese 66:65 (Starc 17, A. Daneu 15). odbojka - V Gorici danes derbi vodilnih Olympia želi zbežati, Val pa se ji približati Po premoru ženske D-lige in nato moške C- in D-lige bo odbojkarski spored tekem konec tedna končno ponovno popoln. Tokrat bo nedvomno v ospredju težko pričakovani goriški derbi moške D-lige med Olympio in Valom. V telovadnici športnega centra Špacapan na Vialu v Gorici se bosta danes ob 20. uri pomerili prva in druga sila prvenstva oz. Olympia in Val. Za prvo tekmo v Štandrežu se je zbralo res lepo število ljudi, ki je pospremilo zmago Olympie z 1:3. Mladi odbojkarji trenerja Battistija so takrat zadali Valu prvi poraz v sezoni, s šesto zmago na prav tolikih nastopih pa so se sami povzpeli na prvo mesto na lestvici. Vrh skupnega še naprej zasedajo, saj je Olympia prva (46 točk, 16 zmag na prav tolikih nastopih), med- nogomet - Danes v 1. amaterski ligi Pri Domju občinski derbi, Sovodnje za play-off Zarja bo jutri gostila Gradese, Mladost pa Turriaco V današnjem 25. krogu 1. amaterske lige bo pri Domju občinski derbi med domačo ekipo, ki je prva na lestvici, in dolinskim Bregom, ki je v sredo izgubil v zaostali tekmi proti Isontini. Položaj dolinskih »plavih« je na lestvici že zaskrbljujoč, saj so predzadnji (čeprav s tekmo manj) skupaj z Mladostjo (24 točk). Z dvema zmagama lahko ekipi hitro popravita položaj, saj so v razmahu štirih točk kar štiri ekipe. Breg mora torej danes vseeno poskusiti osvojiti vsaj piko. Pomembna tekma čaka tudi nogometaše Sovodenj, ki bodo igrali v gosteh v Marianu. Ekipa iz kraja, kjer se je rodil slavni vratar Dino Zoff, ima le dve točki več na lestvici. Prav toliko jih imata še Zarja in Cormo-nese. Če bo Sovodnje zmagale, bi se lahko celo vključile v boj za play-off. Varovanci trenerja Fabia Samba igrajo v drugem delu sezone kot prerojeni. Zarja in Mladost bosta igrala jutri. Bazovska ekipa bo na domačem igrišču gostila tretjeuvrščeni Gradese, ki ima le tri točke več na lestvici. Mladost čaka pomembna tekma v boju za obstanek. Rde-če-modri bodo v Doberdobu gostili Turriaco, ki ima le dve točki več na lestvici. (jng) tem ko je Val še vedno drugi (39 točk, 14 zmag in 2 poraza). Pomerili se bosta najboljši šesterki prvenstva, ni treba pa dodatno poudarjati, da bi si z zmago Olympia skorajda zagotovila neposredno napredovanje v C-ligo. Danes bodo igrali tudi nižjeuvrščeni odbojkarji Soče (20 točk), ki bodo ob 20.30 v telovadnici v Sovodnjah gostili tržaški CUS (24 točk). V moški odbojkarski B2-ligi bosta tako Sloga Tabor Televita kot Olympia nastopili šele jutri v gosteh. Od-bojkarji trenerja Jerončiča, ki delijo prvo mesto s Cordenonsom (34 točk), se bodo odpravili v Trebaseleghe, kjer jih ob 18. uri čaka srečanje proti šesti sili prvenstva (29 točk). Zadnjeuvršče-na Olympia (5 točk) pa bo ob 17.30 nastopila v kraju San Donà di Piave proti Bibioneju, ki zaostaja za Slogo Tabor Televita le tri točke. V gosteh bodo nastopili tudi odbojkarji Sloge Tabor (14 točk) v moški C-ligi, ki bodo danes ob 18. uri igrali v Červinjanu proti moštvu Ausa Pav (21 točk). V Repnu je moštvo iz Červinjana v prvem delu prvenstva zmagalo z 0:3, odbojkarji trenerja Ber-lota pa tokrat potrebujejo kako točko v boju za obstanek. Na domačem igrišču v Repnu bo v ženski deželni C-ligi igral Zalet Sloga, ki bo danes ob 18. uri nastopil proti moštvu Sant'Andrea S. Vito. Dvanaj-stouvrščene domače odbojkarice bi se v primeru treh točk na lestvici približale ravno nasprotnicam, ki imajo v skupnem seštevku pet točk več kot Zalet Sloga. Šele jutri ob 18. uri pa bodo igrale odbojkarice Zaleta Kontovela, ki se bodo za drugi krog drugega dela prvenstva odpravile na gostovanje v Codroipo proti moštvu Horizon Ri-sorgive. (av) veronika milič Poleti morje, pozimi hribi, spomladi kolo Ni ga športa, ki bi ga Veronika Milič apriorno zasovražila. Sedemindvajsetletna programerka iz Saleža goji namreč najrazličnejše športne panoge, s tem da svojo aktivnost prilagaja letnim časom oz. vremenskim razmeram. »Ljubim naravo, tako da se najraje ukvarjam s športi na prostem, od morja do hribov,« pravi Veronika, ki jo marsikdo pozna tudi kot zelo aktivno članico Jadralnega kluba Čupa in jadralsko instruktorico. »Pri Čupi sem jadralsko odraščala, tako da še vedno rada priskočim na pomoč. Sicer sem v zadnjem obdobju članica posadke jadrnice Tiburon,« poudarja sogovornica, ki je prava ljubiteljica morja. Poleg jadranja Veronika med poletnimi meseci drsa po vodni gladini s stand up paddling tehniko v Sesljanskem zalivu, ljubi pa tudi windsurf. »Sprijatelji razmišljamo, da bi poleti organizirali kake športne počitnice v Grčiji ali v Egiptu,« pravi sogovornica, ki po koncu poletne sezone najraje stopi na gorsko kolo. »Gorsko kolesarstvo sem vzljubila pred tremi leti. V bistvu se jeseni in spomladi odpravljam trikrat tedensko na krajše, približno 25 kilometrov dolge ture po Krasu in okolici, med vikendom pa prekolesarim tudi večje razdalje. Zaposlena sem v Bazovici v raziskovalnem središču Area Science Park, kjer tudi številni kolegi kolesarijo, tako da se po delovnem urniku skupaj odpravimo na krajši izlet. Razmišljam pa, da bi kdaj do službe prikolesarila iz Sale-ža, saj imamo v podjetju tudi prho,« poudarja Miličeva, ki na šport ne pozabi niti med zimskimi meseci. »Rada smučam, velikokrat pa se odpravljam tudi v hribe. Računam, da se bom letos poleti prvič povzpela na Triglav. Sicer sem v prejšnjih letih formo vzdrževala tudi z igranjem malega nogometa pri ŽNK Gorjansko, kjer je bilo vzdušje enkratno. Sedaj pa se z nogometom ukvarjam le poleti, ko z ekipo nastopamo na številnih turnirjih,« pojasnjuje sogovornica. Veronika se v prostem času najraje druži s prijatelji, ki so prav tako vsi aktivni športniki in športnice. Marsikdo pozna njene odlične sladice, sploh pa so njeno družinsko začasno osmico pred leti vzljubili tako na Tržaškem kot na Goriškem. »Res je, rada pečem sladice. Kar se pa tiče osmice, smo jo žal pred nekaj leti zaprli, še vedno pa nas več ljudi pokliče, saj bi radi rezervirali kako mizo za velikonočno obdobje,« zaključuje Veronika. (av) / Primorshi RADIO IN TV SPORED Sobota, 19. marca 2016 19 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Utrip evangelija 20.55 Sprehodi, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 7.00 8.00, 9.00, 13.30, 17.00, 20.00 Dnevnik, vreme in šport 7.05 Parlamento Settegior-ni 8.25 UnoMattina in famiglia 10.30 Buon-giorno benessere 11.00 Line Verde Oriz-zonti 12.00 La prova del cuoco 14.00 Line Bianca 15.00 Sabato In 16.15 Nad.: Legami 17.15 A Sua immagine 17.45 Passaggio a Nord-Ovest 18.45 Kviz: L'Eredita 20.35 Igra: Affari tuoi 21.10 Bailando con le stelle RAI2 7.00 Serija: The Millers 7.45 Serija: Heartland 9.10 Sulla Via di Damasco 9.45 Parlamento Punto Europa 10.15 Serija: Il nostro amico Charly 11.00 Mezzogiorno in famiglia 13.00 18.35, 20.30, 22.40, 23.45 Dnevnik in rubrike 13.25 Dribbling 13.45 14.55 Pole Position 13.55 Avtomobilizem: Formula 1, VN Avstralije (Melbourne), kvalifikacije 15.00 Serija: Last Cop - L'ultimo sbirro 15.45 Serija: Squadra Speciale Lip-sia 17.10 Sereno variabile 18.05 Viaggi da record 18.45 90° minuto - Serie B 19.35 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 21.05 Serija: Castle 21.50 Serija: Blue Bloods 22.55 Sabato Sprint RAI3 RAI4 13.25 The Voice of Italy 2016 16.15 Rookie Blue 17.45 Novice 17.50 Atlantis 18.35 Doctor Who 19.25 Rai Player 19.35 Common Law 21.10 Film: The Tourist (akc., '10, i. J. Depp, A. Jolie) 23.00 Criminal Minds RAI5 RAI MOVIE 13.2018.35 Rai Player 13.25 Film: The Last Keepers - Le ultime streghe (fant., '13) 15.00 Film: Come la prima volta (kom., '12) 16.40 Film: Jack & Sarah (dram., '95) 18.30 Novice 18.45 Film: Il fantasma dell'Opera (dram., '04, i. G. Butler) CANALES 6.00 8.00, 13.00, 19.55 Dnevnik in vreme 7.55 Prometne informacije 8.45 Un viaggio nel tempo 9.25 Super Partes 10.30 Super-cinema 11.00 Forum 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Amici di Maria 16.00 Nad.: Il segreto 16.30 Verissimo 18.45 Caduta libera! 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'in-vadenza 21.10 C'e posta per te si pa ti? 11.00 TV arhiv 11.55 Tednik 13.00 17.00, 18.55, 22.25 Poročila, šport in vreme 13.25 O živalih in ljudeh 13.50 Na vrtu 14.30 Dok.: Ambienti 15.00 Dok.: Generacija Zemlja - Kraj za življenje 16.00 Zaljubljeni v življenje 17.20 Posebna ponudba 18.05 Sladkanje z Rachel Allen 18.30 Ozare 19.25 Utrip 20.00 Vse je mogoče 21.35 Nad.: Fortitude ITALIA1 6.35 Risanke in otroške oddaje 10.15 Film: Lemonade Mouth (muzikal, '11) 12.2518.30 Dnevnik in vreme 13.0019.00 L'isola dei fa-mosi 13.20 Šport 13.55 Film: Batman - Il ri-torno (akc., '92, r. T. Burton, i. M. Keaton, D. DeVito, M. Pfeiffer) 16.30 Serija: The Flash 19.25 Film: Dragonball Evolution (fant., '09) 7.00 Serija: Zorro 7.50 Film: Gunga Din (pust., '39) 9.45 Film: Non ti pago! (kom., '42) 11.0012.25, 14.45 Rubrike 12.0014.00, 18.55, 23.50 Dnevnik, vreme in šport 15.00 Kolesarstvo: Milano - Sanremo 2016 17.10 Tv Talk 18.00 Per un pugno di libri 20.00 Blob 20.10 Che fuori tempo che fa 21.45 Scala Mercalli 14.00 20.35 Rai Player 14.10 Wild Italy 15.05 Wild Sudamerica 16.05 Gledališče: La bisbetica domata 18.30 Piano pianissimo 18.40 Novice 18.50 Strinarte 19.45 Memo - L'agenda culturale 20.45 Contact 21.15 Gledališče: La parola padre 22.55 Senza maschera 21.10 Film: Kung Fu Panda (anim., '08) 22.55 Film: The Breed - La razza del male (horor, '06) _IRIS_ 14.10 Film: Per amore... dei soldi (kom., '00) 15.55 Adesso cinema! 16.20 Film: We Are Marshall (dram., '06, i. M. McConaughey) 18.55 Film: Delitto al ristorante cinese (kom., It., '81) 20.50 Scuola di cult 21.00 Film: Fan-tozzi (kom., It., '75, i. P. Villaggio) 23.05 Film: Dottor Jekyll e gentile signora (kom., It., '79) _laz_ 7.30 13.30, 20.00, 0.50 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 12.00 Il pollice verde sono io 12.45 Magazine 7 14.00 Kronika 14.20 Film: Avventurieri ai confini del mondo (pust., '83, i. T. Selleck) 16.20 Serija: Jack Frost 18.00 Serija: Benjamin Lebel - Delitti D.O.C. 20.35 Otto e mezzo 21.10 Serija: L'ispettore Barnaby _lazd_ 6.20 11.00 Cuochi e fiamme 8.10 17.10 I menu di Benedetta 13.05 19.00 Chef per un giorno 15.10 Non ditelo alla sposa 18.55 Dnevnik 23.00 Film: Izgubljena ura (dram.) SLOVENIJA2 7.00 Najboljše jutro 8.20 Planica 2016: vrhunci včerajšnjega dne 8.25 Alpsko smučanje: SP (ž), slalom, 1. vožnja 9.25 Alpsko smučanje: SP (m), veleslalom, 1. vožnja 9.45 17.30 Smučarski poleti: ekipno (m) 12.00 Alpsko smučanje: SP (m), veleslalom, 2. vožnja 12.40 Biatlon: SP (ž), zasledovalna tekma 13.30 Alpsko smučanje: SP (ž), slalom, 2. vožnja 14.25 Biatlon: SP (m), zasledovalna tekma 15.25 Slovenija danes 16.45 Avtomobilizem 19.20 Infodrom 19.30 Dok.: Kdo si pa ti? 20.00 Film: Zgodilo se je v Saint-Tropezu (kom., Fr., '13) 21.35 Zvez-dana 22.20 Dok. serija: Neverjetni Jonathan Goodwin 23.05 Bleščica 23.40 Aritmija _KOPER_ 14.00 Čezmejna TV - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.35 Boben 15.35 Ljubezen do sveta 16.00 Webolution 16.35 Arhivski posnetki 17.25 23.30 Vsedanes - Aktualnost 18.00 O živalih in ljudeh 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vse-danes - Dnevnik 19.25 Šport 19.30 Jutri je nedelja 19.45 Avtomobilizem 20.00 Tednik 20.30 Film: Častitljiva Angelina (dram.) 22.15 Pozdravljeni 22.45 Vrt sanj _POP TV_ 7.00 Risanke in otroške serije 10.1013.15 Tv prodaja 10.25 Film: Dnevnik nabritega mulca - Pasji dnevi (kom.) 12.15 Čista hiša 13.30 Znan obraz ima svoj glas 16.10 Film: Popolna slika (rom., '97, i. J. Aniston) 18.10 Nad.: Takle mamo 18.55 Vreme in novice 21.15 Film: Holes - Buchi nel deserto (pust., '03, i. S. LaBeouf) 23.25 Film: Divina creatura (dram., It., '75) RAI PREMIUM 14.40 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 14.45 Nad.: Una grande famiglia 16.35 Rai Player 16.45 17.25 Ballando con le stelle 17.20 Novice 20.20 Nad.: Paura di amare 21.20 Nad.: Papa Luciani - Il sorri-so di Dio 23.40 Nad.: Tutto puo succedere _RETE4_ 7.05 Media Shopping 7.35 Serija: Quincy 9.30 Serija: Carabinieri 10.35 Donnavven-tura 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Ieri e oggi in TV 15.55 Nad.: Monk 16.50 Nad.: Poirot 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Film: Into the Sun (akc., '05, i. S. Seagal) 23.20 Film: The American (triler, '10, i. G. Clooney) 21.10 Film: Jerry Maguire (rom., '96, i. T. Cruise) 23.30 Film: In Good Company (rom., '04, i. S. Johansson) TELEQUATTRO 7.00 Sveglia Trieste! 10.30 Ring 13.00 Roto-calco Adnkronos 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.2017.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 13.35 Pronto, dottore... 13.55 Voci in piazza 18.00 21.00 Qui studio a voi stadio 19.05 Qua la zampa 19.10 Tg Confartigianato 20.00 La parola del Signore 23.30 Trieste in diretta _CIELO_ 11.0012.15 Buying & Selling 12.00 Novice 14.15 MasterChef USA 16.15 MasterChef Canada 18.15 Cucine da incubo 20.15 Top Gear UK 21.10 Film: Senso '45 (erot., '02) _DMAX_ 12.25 Affari a quattro ruote 13.15 Te l'ave-vo detto 14.50 17.20, 17.40, 19.50, 20.20, 23.00 Rugby Social Club 15.3018.00, 21.00 RBS 6 Nations 23.20 Incidenti di percorso 23.45 Salt Lake Garage SLOVENIJA1 6.05 Odmevi 7.00 Zgodbe iz školjke 7.15 18.40 Risanke in otroške serije 9.05 Kviz: Male sive celice 9.50 Kratki film: Guin in zmajevka 10.05 Infodrom 10.15 Dok.: Kdo 20.00 Film: Dobrodošel doma, Roscoe Jenkins (kom., '08, I. M. Lawrence) 22.15 Film: Veliki padec (dram., '11, i. K. Spacey) _KANAL A_ 7.00 Risanke 7.2511.55 Serija: Vzgoja za začetnike 7.50 19.30 Serija: Veliki pokovci 8.15 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 9.10 ŠKL - Šport mladih 9.45 Serija: Snowboarderji 10.45 TV prodaja 11.00 Serija: Detektiv na Floridi 12.25 Film: Ljubezen je slepa (kom., '01, i. G. Paltrow, J. Black) 14.35 Nogomet: Prva liga Telekom Slovenije: Maribor - Krka 16.50 Motociklizem: MotoGP, VN Katarja, kvalifikacije 20.00 Big Brother 21.30 V živo iz hiše Big Brother 22.15 Film: Divja tarča (kom.) Sobota, 19. marca Rai 4, ob 21.10 VREDNO OGLEDA The tourist ZDA, Francija 2010 Režija: Florian Henckel von Donnersmarck Igrajo: Johnny Depp, Angelina Jolie in Thimoty Dalton Režiser filma je Florian Henckel von Donnersmarck, nemški režiser, ki je z Življenjem drugih očaral ljubitelje sedme umetnosti, a tudi ameriško žirijo, ki mu je podelila oskarja za najboljši tujejezični film in hkrati zavidljivo ponudbo za snemanje bogate ameriške produkcije. Tako je nastal film z Angelino Jolie in Johnnyjem Deppom. Zgodba pripoveduje o Elise, ki si na begu pred oblastmi za naključno žrtev izbere nič hudega slutečega učitelja Franka. V Benetkah ga Elise očara in s tem zasledovalce prepriča, da je Frank njen bivši ljubimec, zelo iskan finančnik, ki je poneveril več milijard dolarjev. Ko se v zgodbo vmešajo hladnokrvni kriminalci, se presenečeni Frank znajde v smrtonosni nevarnosti, toda v zgodbi premetenih prevar nič ni tako, kot se lahko zdi na prvi pogled. PLANET TV 12.05 Ramsay rešuje kuhinje 13.00 Nan.: Mike in Molly 13.30 Nan.: Očka v predpasniku 14.00 Nan.: Nor, zmeden, normalen 14.45 Film: Skrivnost jezera (dram.) 16.40 20.00, 21.10 Bilo je nekoč 17.55 Bo-gnedaj, da bi crknu televizor 19.00 21.45 Danes 19.25 Planet kuha 19.50 Vreme in šport 22.05 Film: Mogočni Oz (pust., '13, i. J. Franco, M. Kunis) RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro: napovednik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Prva izmena: Pižama bar z Evgenom Banom; 9.50, 14.40, 18.30 Music box; 10.10 Prva izmena: Prepletanja o glasbi, sledi Music box; 11.15 Studio D - Pogled skozi čas, sledi Music box; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 30 minut country glasbe; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena: Inšpektor Gaber - kriminalistična nan., 6. del; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50, 7.00 Kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.40, 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Torklja; 11.00 Ob enajstih!; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 DiO; 16.16 Svežemodra selekcija; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Elektronika mix; 23.00 Za železno zaveso; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vreme in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 13.00, 14.35, 19.00, 20.00, 20.30, 23.00 Glasba; 11.00 L'alveare; 12.30 Dogodki dneva; 13.35 Ora musica; 14.00 Slot Parade/Anteprima classifica; 15.00 Souvenir d'Italy; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro - Hot Hits; 18.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik - Rosso di sera; 20.00 La radio a modo nostro (enkrat na mesec); 22.30 So-noricamente Puglia; 0.00 Nottetempo. DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A V oddaji "Ta rozajanski glas" ob 12.00 bo pogovor z Alessiom Buttolom o obnovitvenih delih na stavbi, kjer bo sedež muzeja Rozajanskih ljudi. Sledi "30 minut country glasbe", v katerih bo predstavljena zgoščenka bluegrass skupine Darrell Webb Band "Breaking Down The Barriers". Nediški zvon ob 14.10 prinaša med drugim intervju z Gabriello Cicigoi iz društva Kobilja glava, kjer že leta pripravljajo delavnico velikonočnih pirhov. V oddaji Jazz odtenki ob 17.10 bomo na predvečer pomladi slišali, kako so džezarji našli navdih za svoje stvaritve v letnem času, ki se pričenja. V Mali sceni ob 18.00 se bosta tudi danes mudila Inšpektor Gaber in njegova ekipa. Kriminalistična nanizanka je nastala v studiih Radia Slovenija. V glavni vlogi nastopa Borut Veselko. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2016 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2016 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasits@primorski.eu - oglasigo@primorski.eu Brezplačna tel.št. 800912775 Faks (TS) +39 040 7786339 Faks (GO) +39 0481 356329 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Sobota, 19. marca 2016 VREME, ZANIMIVOSTI Primorski ki Ji vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Iznad severnega Atlantika sega nad zahodno in srednjo Evropo ter nad Balkan območje visokega zračnega tlaka. S šibkimi vzhodnimi vetrovi doteka nad naše kraje razmeroma topel in suh zrak. Jasno do rahlo oblačno vreme bo, pihali bodo šibki krajevni vetrovi. V spodnji nižini se bodo ponoči lahko pojavljale meglice. Pretežno jasno bo, predvsem popoldne bo ponekod v vzhodni Sloveniji občasno zmerno oblačno. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do 1, v nekaterih alpskih dolinah do -5, ob morju okoli 4, najvišje dnevne pa od 12 do 18 stopinj C. M TOLMEČ O 3/16 Prevladovalo bo pretežno jasno vreme. Čez dan bo nekaj več spremenljivosti v predalpskem pasu in v zgornji nižini. Ponoči se bodo v spodnji nižini lahko pojavljale meglice. Pihali bodo šibki južni do jugozahodni vetrovi. Jutri bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo, ki jo bo zjutraj in deloma dopoldne več v severozahodni in osrednji Sloveniji. Čez dan bo v večjem delu Slovenije zapihal zahodni do jugozahodni veter. ¿^a}' CELOVEC " 02/17 TRBIŽ O -2/12 ČEDADo" 5/16 GORICA 7/17 0 S. GRADEC HS o 1/16 KRANJSKA G. X\ o.2/11 c^ ¿š O TRŽIČ «¡r* C^S 2/17 CELJE 1/17 O KRANJ O j-*-? N. GORICA O 2/17 LJUBLJANA °2/16 PORTOROŽ 6/15 $^UMAG POREČ ° <4} N. MESTO 2/17 O POSTOJNA O 1/14 KOČEVJE ¿^Cs. ° - ^ ■ * > ČRNOMELJ REKA \6/16 \ ä Sonce vzide ob 6.09 in zatone ^g ob 18.16 □ Dolžina dneva 12.07 Luna vzide ob 14.27 in zatone ob 4.38 1982 - V hribovitem svetu § zahodne Slovenije so namerili precejšnjo količino novega snega. Na Predelu je v 24 urah zapadlo 65 cm, na Mrzlem Studencu na Pokljuki 57 cm, v Davči nad Železniki 50 cm in v Breginju 45 cm snega. Danes: ob 1.45 najnižje -17 cm, ob 7.31 naj-Sj višje 28 cm, ob 13.46 najnižje -42 § cm, ob 20.05 najvišje 33 cm. S Jutri: ob 2.11 najnižje -24 cm, ob 8.06 naj-čl višje 33 cm, ob 14.16 najnižje -45 cm, ob 20.30 najvišje 39 cm. Morje je skoraj mirno, temperatura morja 10,2 stopinje C. ■M t" mg Z M Kanin - Na Zlebeh . . .400 Vogel ................310 Kranjska Gora.........50 Krvavec..............200 Cerkno...............100 Rogla ................140 Piancavallo...... . . . . 300 Forni di Sopra .......280 Zoncolan............250 Trbiž .................230 Osojščica ............130 Mokrine .............260 Ai Weiwei z novo pričesko ATENE - Kitajski umetnik in aktivist Ai Weiwei, ki je vključen v več projektov v podporo beguncem, je v četrtek izvedel novo umetniško akcijo. V begunskem taborišču v grškem Idomeniju ga je postrigel frizer begunec (na sliki AFP). Šlo je za simbolično dejanje, s katerim je želel umetnik opozoriti na tisoče beguncev, ki so na poti v Evropo obtičali v bedi. »To dejanje pomeni, da sem za vselej pustil svoje lase na tej zemlji in jih ne bom nikoli več dobil nazaj,« je simboliko akcije pojasnil Ai Weiwei. Umetnik se zelo posveča begunski problematiki. V soboto je postavil bleščeči bel klavir na razmočena, blatna tla begunskega taborišča Idomeni. Na klavir je zaigrala 24-letna begunka iz Sirije Nour Alkhzam, ki upa, da bo prišla do Nemčije, kjer jo čaka soprog. new york - Praznik Ircev, ki jih je v ZDA preko 33 milijonov Na paradi sv. Patricka letos prvič organizirano tudi homoseksualci NEW YORK - Na 5. aveniji v New Yorku je v četrtek ob irskem prazniku, dnevu sv. Patricka, znova potekala največja parada v ZDA. Tokrat je minila brez protestov homoseksualcev, ki so lahko sodelovali, so pa zato protestirali katoliki. Parade se je letos udeležil tudi ne-wyorški župan Bill De Blasio, ki jo je leta 2014 blokiral zaradi homoseksualnega vprašanja. Protestniki so zato molili tudi zanj, večina od več kot milijona gledalcev pa se za prepire ni zmenila, ampak je uživala v predstavi, kasneje pa po številnih irskih pubih v mestu. Tradicija parade ob dnevu sv. Pa-tricka v New Yorku sega daleč nazaj do sredine 18. stoletja. Vedno je šlo za proslavo irske dediščine, čeprav tudi prve parade niso minile brez težav. Irski priseljenci so tedaj veljali za čudna bitja še bolj čudne - katoliške - vere in tako kot temnopoltim ali Judom je bil tudi njim prepovedan vstop v določene lokale. V New Yorku je danes velika večina policistov in gasilcev irskega izvora, v 18. stoletju pa so bili lahko le na drugi strani rešetk. Irci so sčasoma mesto prevzeli skupaj z Italijani in dve največji etnični paradi paradi danes sta irska in italijanska, ki poteka na Kolumbov dan. Od 90. let dalje pa se je zaostrilo vprašanje organizirane udeležbe homoseksualcev na paradi. Najprej so jim nasprotovali, ker so bili pač homoseksualci, potem so jim organizatorji dovolili posamično udeležbo brez zunanjih izrazov spolne usmerjenosti, kot so transparenti. Homoseksualci so vlagali tožbe, ki so jih sodišča zavračala z razlago, da imajo organizatorji parade vso pravico odločanja o tem, koga bodo spustili zraven. Politični pritisk ni popustil in Bill De Blasio je z zavrnitvijo udeležbe poslal odmevno sporočilo, še večja tragedija pa je Na Novi Zelandiji dostava pic z roboti WELLINGTON - Ameriška veriga restavracij Domino bo na Novi Zelandiji začela preizkušati robotske dostavljavce pic, kar je podprla tudi novozelandska vlada. Stranke bodo ob naročilu prejele geslo, s katerim bodo nato na robotu odprle predel s pico. Datum začetka preizkusa še ni določen. Roboti dostavljavci so nekakšni štirikolesniki brez voznika, ki so jih razvili v Avstraliji. Imajo vgrajene senzorje za izogibanje oviram, v višino merijo slab meter in delujejo na baterije. V njih je ogrevan predel za do deset pic. Z njim bodo pice dostavljali na območju 20 kilometrov od restavracije. bila, ko je sponzorstvo parade odpovedalo najpomembnejše podjetje na ta dan, pivovarna Guinness, ki se ji je pridružila še pivovarna Heineken. Organizatorji so leta 2015 deloma popustili in dovolili udeležbo ene organizirane gej skupine, nakar je pivo spet teklo v potokih. Letos pa je prepoved za homoseksualce odpravljena in ljudje se lahko predajo tistemu, kar je na praznik irskega svetnika najpomembnejše. Na dan, ko so vsi v New Yor-ku Irci, čeprav niso Irci, je treba obleči nekaj zelenega in nazdraviti bogati dediščini. V ZDA danes živi 33,3 milijona ljudi irskega porekla, kar je več kot deset odstotkov vsega prebivalstva. Na irskem otoku na primer živi le 6,4 milijona ljudi. Največ Ircev je prišlo v ZDA po letu 1845, ko je na otoku izbruhni- la lakota zaradi propadanja krompirja. Številni Irci so šli skozi New York, kjer so živeli v revščini in zaničevanju, vendar niso bili lačni. V New Yorku so na spodnjem delu Manhattna pred desetletjem odprli muzej najemniških stanovanj iz druge polovice 19. stoletja. V zgradbi večinoma nemških priseljencev v predelu Mala Nemčija so obnovili eno samo stanovanje, v katerem je prebivala edina irska družina Moore. Družino je preživljal oče natakar, ki je dobival 20 dolarjev plače na mesec, stanarina za tri majhne sobice za veliko družino, pa je znašala osem dolarjev na mesec. Preživeli sta le dve od sedmih hčera in muzej je uspel odkriti njune potomce ter jih združiti za praznik. (sta) severna koreja - Še napeto Poskusno izstrelili dve balistični raketi PJÖNGJANG - Severna Koreja je po navedbah Južne Koreje včeraj na zahodu države izstrelila bali-stično raketo srednjega dosega, ki je letala okoli 800 kilometrov, nato pa strmoglavila v morje pred vzhodno obalo. Predstavniki ZDA so ob tem sporočili, da so zabeležili tudi izstrelitev druge balistične rakete srednjega dosega. Drugo raketo naj bi Severna Koreja izstrelila 20 minut za prvo, a je takoj po izstrelitvi izginila z radarjev. Strokovnjaki menijo, da je Severna Koreja izstrelita raketi ro-dong. Gre za izboljšano različico rakete scud z dosegom okoli 1300 kilometrov. Pjongjang je že minuli teden izstrelil dve raketi kratkega dosega. Pjongjang je poskusno izstrelitev raket izvedel po tem, ko je ameriški predsednik Barack Obama sredi tedna podpisal odlok, ki uveljavlja ostrejše sankcije proti Severni Koreji. Na kalifornijskem otoku po ■ • V I • v mesecu dni našli pogrešano psičko, ki je padla v morje SAN DIEGO - Pripadniki ameriške mornarice so v tem tednu na obali kalifornijskega otoka San Clemente našli pogrešano nemško ovčarko Luno, ki je pred več kot enim mesecem med ribolovom v bližini otoka padla z lastnikovega čolna. Lastnik je za pomoč pri iskanju prosil pripadnike mornarice iz pomorskega oporišča Coronado v San Diegu, vendar so po nekaj dneh iskanja iskanje zaključili in sklenili, da je psička umrla v morju. »Dejal nam je, da je bila Luna zelo dobra plavalka in da je prepričan, da je odplavala na kopno,« so sporočili iz oporišča v Coronadu. V torek pa so psičko našli na otoku San Clemente. »Bila je bolj suha, a nepoškodovana,« so na družbenem omrežju Facebook zapisali marinci. Sporočili so še, da so jo prepeljali v bazo v San Diegu, kjer so jo predali lastnikovemu družinskemu prijatelju, ki jo bo vrnil lastniku.