Revija za tehnično in znanstveno dejavnost mladine, 28. letnilc, januar 1990, cena 2 din, poštnina plačana v gotovini. LANSIRNA RAMPA • BACKGAMMON • MODELI IN ZANESUlVOST Božidar Grabnar IGRAČE IZ KORUZNEGA STEBLA Ko tole pišem, še nisem gotov, če nas bo letošnja zima sploh osrečila s poštenim snegom, pa vendar Recimo, da nas bo zamedlo do ušes, in boste morali ostati na toplem. Tedaj lahko poizkusite izdelati nekaj igračk iz koruznih stebel. Teh je na srečo v obilju na voljo vsakomur, ki živi na deželi, pa tudi oni iz mesta si lahko brez težav omislite to hvaležno gradivo pri prvem obisku sorodnikov na kmetih Za izdelavo potrebujete poleg koruznega stebla še oster nožič, malo tanke žice, bucike, iglo lepilo pa še nekaj drobnega orodja (kombinirane klešče z okroglimi čeljustmi, šilo). Osnovni element, iz katereqa boste izdelali vase igračke, bodo koluti iz koruznega stebla različnih dolžin in debelin. Iz teh segmentov boste po spodnjih risbicah brez težav izdelali lokomotivo in vagone za vaš vlakec, tovornjak - cisterno traktor, voziček m še marsikaj drugega. Pri »montaži« si boste pomagali z lepilom, žičko. bucikami in podobnim. Sicer pa mislim, da so risbe dovolj zgovorne. Poizkusite.' ' ii 1 ^ i ' 1 ^_ u TIM 5 Izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja uredniški odbor: Jernej Böhm, Jože Čuden, Jan Lokovšek, Matej Pavlic, Marjan Tomšič, Miha Zoreč, • Odgovorni in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja desetkrat letno, • Naročnina za prvo polletje je 8,20 din, posamezen izvod stane 2 din • Revijo naročajte na naslov: TiM, Ljubljana, Lepi pot 6, p.p. 541/X, tel. 213-733 • Tekoči račun: 50101-603-50480 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice • Revijo sofinancirajo: Raziskovalna skupnost. Kulturna skupnost. Izobraževalna skupnost in Skupnost za zaposlovanje Slovenije. Društvo modelarjev Ljubljane je vsako leto organizator številnih tekmovanj z modeli radijsko vodenih avtomobilov. Večina se jih odvija v Ljubljani, in sicer pri osnovni šoli Milan Mravlje, kjer je nastal tudi posnetek, ki priča o množičnosti mladih navdušencev za avtomodelarstvo. NAS POGOVOR KAZALO NAŠ POGOVOR 161 PRVI KORAKI Miška in sir 162 Vražji vozel 163, IZDELEK ZA DOM Prenosni zabojček za pivo 164 MODELARSTVO Lansirna rampa 166 Rimska enovrstna liburna 169 POZABLJENE IGRE Backgammon 171 DALJINSKO VODENJE Modeli in zanesljivost 174 PRVA IGRAČA Lesene figurice 176 Petelinček 179 MALI TIMOV ELEKTROTEHNIČNI PRIROČNIK-12 184 ZABAVNA ELEKTRONIKA Aladinova svetilka 185 Napetostno krmiljen NF ojačevalnik 187 NA KRATKO Toplomeri 190 MALE ŽELEZNICE 194 TIMOVA FANTASTIKA Urejeno 196 TIMOVI OGLASI 199 UGANKE 200 Končno smo prestopili s sedemmiljnim škornjem v novo leto. Vse nas zanima, kaj nam bo prineslo, kakšne novice nas čakajo. Najprej pa vam moram, čeprav nekoliko pozno, čestitati srečno, zdravo, mirno in uspešno novo leto. Zdaj pa kar k vašim dopisom. Prvi naj bo Uroš Krofi iz Kranja. Takole nam piše: »sem učenec 6. razreda in naročen na Tim že dve leti. Prejšnja leta je bilo i/ Timu veliko stvari na daljinsko vodenje, zlasti čolnov in letal. Sedaj pa je tega premalo. Da vas ne bi nadlegoval samo s tem, bi vas prosil, če bi mi lahko poslali načrt letala, kije bil objavljen na naslovnici Tima 5, letnik 1988/89, ali pa vsaj objavili v reviji. Če pa tega ne morete storiti, bi vas prosil, če lahko objavite kakšen drug načrt letala, ali pa mi pošljite načrt na dom, proti plačilu seveda. In še eno vprašanje imam: kje bi lahko kupil 6,5cm^ motorček za letalo, kolesa in napravo za daljinsko vodenje. Pa še koliko bo to stalo. Za vaše odgovore se vam že vnaprej zahvaljujem.« No, najbrž tole o pomanjkanju načrtov za letalske modele ne bo čisto držalo, saj smo jih v teh dveh letih priobčili kar nekaj, pri čemer se upam poklicati za pričo slehernega bralca Tima. Za avion, ki je bil objavljen na naslovnici zgoraj omenjenega Tima pa se bojim, da načrta ne bo moč dobiti. Zato pa bomo objavili podoben načrt v letošnji zadnji številki. O nakupih, ki jih naš dopisnik omenja pa moram žal, kot že tolikokrat zapisati, da bo treba za vse omenjene stvari čez mejo. Druga pot pa je seveda kot vedno, mali oglas v Timu. Grega Paviaifovič iz Ljubljane je eden tistih, kije videl v naši reviji načrt za jadrnco, ne pove pa, v kateri številki In v katerem letniku, tako da lahko le tavamo v temi, saj še imena plovila ni navedel. Vabim ga naj se nam še enkrat oglasi, pri čemer pričakujem, da bo takrat navedel vse potrebne podatke, če seveda želi da mu po svojih skromnih močeh pomagamo. Miha Babnil< iz Ljubljane nas prosi za načrt mlina ali žage na vodni pogon. Kot nalašč. V eni od prihodnjih številk bomo objavili načrt kovaškega kladiva (norca) na vodni pogan. DariN ID CC (-CO UJ > UJ Q I« cow — ročno brušenje -- i ► kontrola prileganja delov — i lepljenje in sestavljanje i površinska zaščita i narejen struženec s sestavljanjem Zap. št. Delovna operacija Material Orodje in pripomočki Stroji s priključki Zaščitna sredstva Čas izdelave 1. merjenje in načrtovanje javorov les meter svinčnik 2. razrez javorov les tračna žaga halja 3. oblikovanje obdelovancev javorov les sekirica halja 4. vpenjanje obdelovanca javorov les trizob kladivo 5. struženje javorov les strugarska dleta lesna stružnica očala halja 6. kontrola dimenzij kljunasto merilo 7. brušenje brusni papir lesna stružnica očala halja 8. kontrola dimenzij kljunasto merilo 9. razrez tračna žaga halja 10. brušenje brusilnik halja 11. ročno brušenje brusni papir halja 12. lepljenje in sestavljanje belo lepilo 13. površinska zaščita sadolin halja V zadnjem času se na trgu, posebno pa na sejmih, pojavlja vse več lesenih igrač, izdelanih v delavnicah samostojnih proizvajalcev. Mnoge med njimi so si pridobile oznako »dobra igrača«. Zaradi visoke cene lesa so lesene igrače, žal, dražje od plastičnih in zato marsikateremu otroku nedostopne. Z malo spretnosti in nekaj orodja lahko leseno igračo izdelate sami. V šoli pri poglavju o obdelavi lesa napravite izdelek s pomočjo lesne stružnice in tračne žage. Predlagamo vam izdelavo simpatičnih živalskih figuric, s katerimi boste lahko razveselili mlajšega bratca ali sestrico. Pazljivo obdelan in površinsko zaščiten les je primeren kot drobno darilce, lahko pa služi tudi kot okrasni predmet. Figurica je enostavna in dekorativna, če ohranite naravno barvo lesa, če pa je namenjena otroški igri, bo privlačnejša živo obarvana. Za izdelek s tračno žago je potrebna smrekova deščica debeline 20mm. Obris nosoroga prenesemo na les s pomočjo indigo papirja, nato pa figurico pazljivo izrežemo natančno ob zunanjem robu zarisanih črt. Izrežemo jo lahko tudi s po- močjo električne rezljače ali povratne žage. Vse ploskve in robove obrusimo z brusnim papirjem. Površino lahko po želji obarvamo ali prelakiramo z brezbarvnim nitro lakom. Prašička izdelamo na lesni stružnici. Izdelava te figurice je zahtevnejša, saj so struženi vsi sestavni deli. Najprimernejši les za struženje je lipovina, uporabimo pa lahko tudi javorov les. Vsak del izstružimo posebej, tudi ušesa in noge. Ušesa stružimo v enem kosu v obliki kaplje, ki jo nato po dolžini razpolovimo. Za nožice izstružimo štiri popolnoma enake kije, jih obrežemo in obrusimo tako, da se natanko prilegajo k trupu. Vse dele zlepimo z belim, polivinilacetatnim lepilom. Tudi to figurico lahko obarvamo ali površinsko zaščitimo z nitro lakom. Prašičku manjka le še repek. Odrežemo košček vrvice in jo prilepimo na zadnji del trupa. Izdelava prašička je posebno primerna vaja v natančnosti in spretnosti za modelarje, ki se pri izdelavi posameznih sestavnih delov za svoje modele poslužujejo stružnice. ) N \ — P / f i v ( 1 \ y 1 1 / \ 1 1. / \ 1 SHEMA PROCESA IZDELAVE IZDELKA NA TRAČNI ŽAGI smrekov les - letev i merjenje načrtovanje i Izrezovanje s tračno žago i brušenje na ploščnem brusilniku i ročno brušenje i površinska zaščita i narejen okrasni Izdelek Zap. št. Delovna operacija Material Stroji s priključki Orodje in pripomočki Zaščitna sredstva Čas izdelave 1. merjenje in načrtovanje smrekova letev svinčnik meter 2. izrezovanje tračna žaga halja 3. brušenje ploščni brusilnik halja 4. ročno brušenje pila, brusni papir halja 5. površinska zaščita sadolin čopič halja 33 - \ ^^ 19 J 16 \\ 06 «N tSs Tone Pavlovčič PETELINČEK Izdelava Ko sem v časopisu videl petelina, ki smuča za Podrav-ko, sem si mislil: zakaj ne bi narisal igrače - petelina? i n tako je zdaj ta zamisel pred vami. To je v bistvu igrača, ki je obenem marsikomu lahko tudi učilo. Vsaka igrača je namreč lahko tudi učilo tistemu, kateremu je namenjena - in predvsem tistemu, ki jo izdela. Kot učilo je ta petelinček torej namenjen vsem vam, ki se z rezbarsko žagico šele spoznavate. Vsaka izdelava — pa naj bo še tako enostavna, postavlja svoja pravila, zahteva nekaj natančnosti, katere pa se moramo naučiti z vajo oziroma se je z vajo privaditi. To vodilo sem imel vedno pred seboj in zato so načrti, ki jih rišem za vas, začetnike, vedno taki, da jih lahko delate za zabavo in na katere ste nato lahko tudi ponosni; saj je končno lep občutek, da ste si sami lahko izdelali nekaj novega. Material, ki ga potrebujete za izdelavo, je v glavnem vezan les debeline 5 mm. Preden pričnete z delom, si preberite kosovnico, v kateri točno piše, koliko vsakih delov morate prerisati na les. Ko ste jih prerisali, jih pazljivo izžagajte; bolj ko boste točni pri žaganju, lažje boste sestavljali. Tako kot so deli označeni, poteka tudi sestavljanje. Najprej izdelate trup: dva dela št. 1, dva dela št. 3 in dno št. 1 sestavite in zlepite z Mekol lepilom (belo lepilo). Ko bo lepilo suho, vse površine dobro zgladite in na črtkano mesto vsakega boka prilepite perut. Prva skupina je tako gotova. Naslednja skupina sta nogi, ki ju zalepite v dno in jima pod stopalo prilepite oba distančnika; tako se nogi ne bosta zvijali. Naslednja skupina je hrbet z repom. Srednji del repa zalepite na pokrov (hrbet) in obenj še oba stranska repa. Medtem ko se rep suši, lahko izdelate glavo, kateri prav tako na začrtkano mesto zalepite obe očesi in oba podbradka. Pokrov z repom zataknete za kavelj glave in glavo šele sedaj zalepite na svoje mesto. Samo pazite, da še bo vse točno ujemalo, kajti ko je enkrat glava zalepljena, pokrova ne morete več sneti. Trup petelinčka je tako postal škatla, v katero lahko spravljate, kar se vam zdi. Pokrov pa odprete, če primete petelinčka za rep in mu ga dvignete. Kose, ki jih otrok lahko vstavlja skozi peruti, izdelate iz lesa nekoliko manjših mer, kot so odprtine, tako da z lahkoto padejo v trup. Seveda lahko po želji izdelate petelinčka brez teh odprtin in vam trup služi le za hrambo drobnih stvari. Lahko je tudi brez koles, če bo stal na polici. Za otroka pa je igrača zanimivejša, če je na kolesih. Najlepše je seveda porabiti kolesa kakšne igrače, lahko pa jih izdelate iz vezanega lesa. Po štiri kose zlepite skupaj, jih zgladite ter vanje zvrtajte 5 mm luknjo, v katero zabijete4mm os. Med nogo in vsakim kolesom nataknite na os po eno distančno kolesce, da se kolo ne bo drgnilo ob nogo. Petelinčka morate le še pobarvati; to pa prepuščam vašim željam in okusu. Sestavnica Št. Ime ^ 1 Stranica ^ 2 Dno Pokončna stena Leva perut ^ 5 Desna perut 6 Noga ^ 7 DIstančnIk noge 8 Srednji del repa 9 Stranski del repa -10 Pokrov — hrbet 11 Glava petelinčka 12 Oko _13 Podbradek 14 Kolo 15 DIstančnIk koles 16 Os koles 04x125 Material vezan les deb. vezan les deb. vezan les deb. vezan les deb. vezan les deb. vezan les deb. vezan les deb. vezan les deb. vezan les deb. vezan les deb. vezan les deb. vezan les deb. vezan les deb. vezan les deb. vezan les deb. Št.kosov 5 mm 5 mm 5 mm 5 mm 5 mm 5 mm 5 mm 5 mm 5 mm 5 mm 5 mm 5 mm 5 mm 5 mm 5 mm varilna žica 110 2 16 4 MALI ELEKTROTEHNIČNI PRIROČNIK Matej Pavlic MALI TIMOV ELEKTROTEHNIČNI PRIROČNIK-12 OZNAČEVANJE POLPREVODNIŠKIH ELEMENTOV Vsak od polprevodnikov ima na ohišju oznako, sestavljeno iz črk in številk, npr. BC 109, AA 121, 2N3055. Čeprav bi morda kdo mislil, da so te šifre izbrane kar tako, to (vsaj za črke) ne velja, zato si oglejmo pomen posameznih črk, s katerimi proizvajalci polprevodnikov v Evropi označujejo svoje izdelke: 1. črka Pomen A polprevodniki iz germanija (0,6-1 ,OeV) B polprevodniki iz silicija (1,0-1,3eV) C polprevodniki iz elementov lll.-V. skupine periodnega sistema, npr. galijevega arzenida (>1,3eV) D polprevodniki iz spojin z <1,3eV, npr. indijevega entimonida R materiali za optoelektroniko in Hal- love generatorje 2. črka Pomen A dioda (razen tunelskih, močnostnih, Zener, fotoobčutljivih, usmerniških in varicap diod) B varicap diode C NF tranzistorji D NF močnostni tranzistorji E tunelske diode F VF tranzistorji L VF močnostni tranzistorji P fotoobčutljivi elektronski elemnti, fo- toelemnti Q svetlobo oddajajoči elektronski ele- menti (LED diode) S stikalni tranzistorji U močnostni stikalni tranzistorji X varaktorske diode Y močnostne diode Z usmerniške, Zener diode Včasih sledi drugi črki Z še tretja črka (Y ali X), ki pomeni kombinacijo obeh tipov. Ameriški proizvajalci označujejo polprevodnike drugače. Številki in črki N vedno sledi še kombinacija številk: Oznaka Pomen 1N... diode 2N... tranzistorji 3N... FET tranzistorji Oznake na integriranih vezjih imajo prav tako svoj pomen, povedo pa nam naslednje: 1. črka Pomen S digitalno vezje T analogno vezje U analogno/digitalno vezje 2. črka Pomen H hibridno vezje 3. črka Temperaturno območje delovanja A ni določeno B 0°C-+ 70°C C -55°C- + 125''C D -25°C—1- 70°C E -25°C-+ 85 °C F f- 85°C Črkam običajno sledijo štiri številke, ki lahko pomenijo serijsko številko ali kodo proizvajalca. Pri označevanju integriranih vezij v svetu še vedno vlada precejšnja zmeda in je hkrati v veljavi tudi več različnih označevalnih kod, ki se jih posamezni proizvajalci držijo - ali pa tudi ne. Oglejmo si še zadnje od oznak integrirnih vezij, ki se nanašajo na obliko ohišja in material, iz katerega je ohišje: 1. črka Oblika ohišja in priključkov C okroglo ohišje D »dual-in-line« z dvema vrstama prik- ljučkov E »dual-in-line« s hladilnim rebrom F ploščato ohišje s priključki na dveh straneh G ploščato ohišje s priključki na štirih straneh K TO-3 družina (romb) M »multiple-in-line« z več kot štirimi vr- stami priključkov Q »quadruple-in-line« s štirimi vrstami priključkov R »quadruple-in-line« s hladilnim re- brom S »single-in-line« s priključki v eni sami vrsti T »triple-in-line« s tremi vrstami prik- ljučkov 2. črka Material za ohišje B berilij - oksidna keramika C keramika G steklo/keramika M kovina P plastika X drug material Božidar Grabnar ČAROVNIJE S PASTILAMI Kdo med vami ne pozna drobnih bonbonov pisanili barv s tem imenom. Z njimi lainko, poleg tega, da jih seveda veselo grizljate, izvedete prav zabavno in učinkovito čarovnijo. Zanjo potrebujete le nekaj de-kagramov teh bonbonov in prazno škatlico zobne paste, zdravil aH česa podobnega. Škatlico najprej prelepite z dekorativnim papirjem, tako da je z obeh strani videti enaka. Nato iz primerno debelega papirja izrežete trak, ga prepognete in vlepite v škatlico tako kot kaže risba. Bonbone preberete, da dobite dve čimbolj različni barvi in jih vsujete v našo ča-rovno škatlico, seveda vsako barvo v drug prekat. Zdaj je vaša čarovni-ška škatlica nared za čaranje. Gledalcem pokažete pastile v enem od prekatov in jim zagotovite, da jim lahko pričarate bonbone drugačne barve. To tudi nemudoma storite na splošno začudenje publike - in sicer tako, da nad škatlico, ki jo držite v roki, z drugo izvajate razne ča-rovne gibe in jo med tem čiračara-njem neopazno obrnete, potem pa seveda odprete prekat z drugo barvo pastil. Z malo spretnosti boste ta trik lahko mojstrsko in prepričljivo izvedli. S čaranjem nato lahko nadaljujete tako, da pastilam spremenite barvo v prvotno itd. Jernej Böhm ALA- DINOVA SVETILKA Saj poznate tisto lepo pravljico iz »Tisoč in ene noči« o revnem a pogumnem mladeniču, ki naj bi za čarovnika iz središča Zemlje prinesel čudežno svetilko? Da, prav tisto svetilko, ki si jo moral le malo podrgniti in je iz nje prišel duh, ki ti je izpolnil še tako nenavadno željo. Aladin je svetilko preizkusil, seveda ne brez težav in zapletov. Z njeno pomočjo si je ustvaril velikansko bogastvo in se poročil s prelepo sultanovo hčerko. Iz pravljice sem si lahko sposodil, žal, le delovni naslov. O tej moji čudežni svetilki pa sem začel premišljevati takrat, ko sem moral odšteti »celo premoženje« za baterije, ki sem jih potreboval za ročno svetilko. Po skrivnost ni treba oditi v 6400 kilometrov oddaljeno vroče središče Zemlje, pač pa v najbližnjo trgovino s fotografskim materialom. Tam vam bodo zanesljivo ponudili vrsto akumulatorskih celic, s katerimi lahko zamenjate baterijske vložke. Ideja je preprosta (pa tudi nova ni). Nikelj-kadmijeve (Ni-Cd) celice napolnimo z energijo na podoben način kot vse ostale akumulatorje električne energije. Na voljo so posebni omrežni (220 voltni) polnilniki, v katere vložimo celice, ki jih želimo napolniti. Vse imamo takorekoč pri roki. Moja zamisel pa je le nekoliko drugačna, manj »dolgočasna«, bolj zanimiva In nemara tudi cenejša. Morda imate doma kak standarden (modelarski) polnilnik akumulatorjev. Zakaj ga ne bi uporabili? Nekaj načrtov za samogradnjo je bilo objavljenih tudi v TIMU. V baterijsko svetilko moramo le vložiti ustrezno število Ni-Cd celic ter na ohišje svetilke pritrditi še primeren priključek za polnilnik. Zakaj predlagam, da na svetilko pritrdite konektor, ko pa je mogoče Ni-Cd celice enostavno izvleči iz svetilke in jih priključiti na polnilnik? Ker je mnogo bolj eno-, stavno vtakniti polnilni kabel v priključek na ročni svetilki! Mnogo hitreje je in predvsem - ne morete se zmotiti. Če bi morali akumulatorčke prestavljati iz svetilke v polnilnik in obratno, bi se prej ali slej zmotili in tako naredili škodo. Ne verjamete? Pustite času čas, pa se bo napoved uresničila! Morda se vam kaj takega res ne more zgoditi, toda prej ali slej boste naleteli na nekoga, ki se mu bo zdelo povsem logično, da se akumulatorji polnijo drugače kot zahtevajo navodila... Kako pritrditi priključek za polnjenje na svetilko? Najprej moramo vedeti, za kakšno svetilko sploh gre. Vse le niso primerne. V trgovini so na voljo Ni-Cd akumulatorčki, ki posnemajo obliko »amerikank« in »polameri-kank«. Na ta način smo izločili vse tiste svetilke, ki uporabljajo ploščate baterije. Pri izbiri svetilke igra pomembno vlogo tudi svetilna karakteristika svetilke oziroma oblika svetlobnega žarka ter njegova intenzivnost in ne nazadnje časovna dolžina uporabe svetilke pri enkratnem polnjenju. Pri izbiri moramo upoštevati tudi žarnico,njeno napetost in moč! Zakaj tudi žarnico? Napetost (primarnega) baterijskega vložka je 1,5 volta, medtem ko je ta pri Ni-Cd celici 1,2 volta. Vgradnja polnilnega priključka zahteva tudi nekaj prostora v svetilki. To pomeni, da bomo v svetilko vstavili manj akumulatorskih celic, kot bi jih lahko. V končni fazi bomo napajali žarnico z bistveno manjšo električno napetostjo! K sreči lahko temu prilagodimo izbiro žarnice. Ker bo žarnico napajal Ni-Cd akumulator, bomo dosegli precej svetlejši svetlobni snop svetilke. Tak akumulator da od sebe mnogo več energije kot stari dobri Leclanchejev člen. Sam sem preuredil okroglo ročno svetilko za tri »amerikanke«. Na pokrovček, ki zapira prostor za baterije, sem poleg napajalnega priključka prenosnih radijskih sprejemnikov in njim podobnim akustičnim sorodnikov, pritrdil še majhno svetlečo diodo - glej sliko št. 1. Uporabil sem le dve 4 Ah (amper ura) Ni-Cd celici, ki jih izdeluje tudi naša tovarna akumulatorjev v Krušiku. Kot rečeno, sem na ta način pridobil prostor za polnilni priključek in nekaj dodatnih elementov. Z njihovo pomočjo nadzorujem polnjenje Ni-Cd celic! Na sliki ste opazili tudi cevni vložek, ki mehansko nadomešča tretjo baterijsko celico. Kontaktna vzmet se pri običajni uporabi stisne med pokrovček in bližnji minus pol baterije. Vzmet opravlja pomembno funkcijo. Vzdržuje kontakte med baterijami ter hkrati predstavlja tudi električni tokokrog žarnice. Cevni vložek je cev (valj), zvita iz 1 mm debele lepenke. Višina vložka je enaka višini »manjkajoče« baterije oziorma Ni-Cd celice. Cev iz lepenke ni zlepljena, tako da se tesno oprime notranjosti svetilke ter tako zanesljivo potisne vzmet v zahtevani položaj, ko privijemo omenjeni pokrovček. V praznem prostoru cevi pa zlahka izve- Shematični prikaz ročne svetilke z Ni-Cd celicama demo povezavo napajalnega priključka ter že prej opisanih elementov za nadzor napajanja. Celotno vezje, ki ga moramo realizirati, vidimo na sliki št. 2. Kako vezje deluje? BI, B2, Ž in S je tokokrog, ki ga zagotavlja proizvajalec svetilke. Ce vključimo stikalo S, bo žarnica Ž zagorela, če le akumu-latorčka 81 in B2 nista prazna. Polnilnik I priključimo na sponki - in -H. Polnilnik je v bistvu tokovni generator. Njegova naloga je, da v ve^u (tokokrogu) vzdržuje polnilni tok. Če imamo opraviti z 4 Ah Ni-Cd celicama, potem velja, daje njun 14 urni polnilni tok 0,4 A, kar smo določili po znani (empirični) formuli: I = K/10 Pri tem podajamo kapaciteto akumulatorja K v amper urah (Ah), polnilni tok I pa dobimo v amperih (A). Gornjo enačbo lahko uporabite, če boste uporabili drugačne akumulatorčke. Če bo njihova kapaciteta podana v mAh (mili amper urah - kar je tisočkrat manjša enota), potem polnilni tok dobimo s pomočjo gornje formule v miliamperih (mA). Polnilni čas ostane enak. Poglejmo sliko št. 2. Polnilni tok teče tudi skozi diodo D. Ta preprečuje napačno polnjenje (z obratno polari-teto) Ni-Cd celic. Manši del toka, ki ga žene polnilnik, teče tudi skozi upor (R) in svetlečo diodo (LED). Ta tok je približno ena tisočinka tistega, ki polni celici. LED dioda praktično ne vpliva na samo polnjenje, služi le kot indikacija ali je polnjenje pravilno. Če dioda ne sveti, potem sta dve glavni možnosti; prekinjen polnilni kabel oziroma defekten polnilnik, ali pa napačna polariteta polnjenja. V prvem primeru bo potrebno servisiranje, v drugem primeru pa med seboj le zamenjajte - in + priključka. Možno je, da je s polnilnikom vse v najboljšem redu, pa dioda vseeno ne sveti. Takrat imamo opravka s popolnoma praznima Ni-Cd celicama, toda že po kaki minuti bo LED dioda tudi v takem primeru že gorela in kazala pravilnost polnjenja. Taki primeri v praksi žal niso redki, tako zelo pogosti, da se ne bi obneslo predlagano veze, pa tudi ne. Žal močnih (amperških) svetlečih diod ni (vsaj jaz jih nisem zasledil). Nič hudega ne bo, če med polnjenjem prižgete žarnico Ž. To pa je tudi vse, kar bi bilo potrebno povedati o delovanju vezja. Nekaj besed še o gradnji. Na sliki št. 1 lepo vidimo, kako speljemo priključke na Nl-Cd celice (debele linije). Eno žico primerne dolžine prispaj-kamo na + kontakt akumulatorčka, drugo pa na - kontakt drugega. Spajkamo kar se da hitro in to z relativno močnim spajkalnikom (npr. 150W), spajkano mesto pa tudi hitro ohladimo (npr. z vodo), sicer kaj lahko uničimo akumulatorček. Vezna žica mora imeti neoporečno izolacijo in ustrezno debelino, da se lahko zrine med plašč svetilke in akumulatorček (glej sliko št. 1). Uporabite lahko povsem običajno mehko žico s PVC izolacijo. Diodo D in upor R prispajkajte neposredno na priključke svetleče diode In polnilne vtičnice. Toda solidno, da ne bo kakih kratkih stikov! Pomislite na to, da vam bo svetilka kdaj padla iz rok. Vse to mora prenesti tudi naše Vezalni stik ročne svetilke z Ni-Cd celicama I...standardni akumulatorski polnilnik □ ...dioda IN 4001 R...upor 470Q, 10%, 1/8W LED... svetleča dioda 3mm z na-vojnim ohiišjem - + ...priključek za polnilnik vezje. Brez težav boste v kaki trgovini našli primerno žarnico (npr. 2,4V/0,4A). Sam sem uporabil halo-gensko žarnico 2,8V/0,85A s povsem običajnim navojem. Nabavil sem jo v Trstu - ne upam pa si zapisati, da take žarnice ni mogoče kupiti tudi pri nas. Pa mnogo zabave pri delu! Milia Zoreč NAPETOSTNO KRMIUEN NF PREDOJAČEVALNIK Tokrat je pred vami zanimiv načrt NF predojačevalnika s tonsko kontrolo, ki predstavlja nekakšen vmesni člen med amaterskimi in profesionalnimi predojačevalnimi vezji. Naš predojačevalnlk odpravlja problem nekvalitetnih potenciometrov. Slabi potenciometri, ki so pogosto še v takih ohišjih, ki omogočajo vdor prahu, 80 eden velikih problemov pri akustičnih apraturah. Kaj kmalu začnejo povzročati prasketanje v zvočnikih, izgubljajo stik, povzročajo neljube »efekte« pri snemanju in druge motnje. Torej so potenciometri eni od glavnih dejavnikov, ki vplivajo na kvaliteto predojačevalnih vezij oz. vseh akustičnih naprav. To se kaže tudi v ceni, saj kvalitetni potenciometri (predvsem drsni) stanejo skoraj desetkrat toliko kot navadni potenciometri, kar je velikokrat celo več kot ostali elektronski material. Integrirani vezji TCA 730 in TCA 740 problem slabih potenciometrov rešita na zelo eleganten način. Vsebujeta namreč elektronska vezja za napetostno kontrolo ojačanja (VCA-voltage control amplifier) in nape- tostno kontrolirane filtre (VCF-vol-tage control filter). Ta elektronska vezja omogočajo, da z enosmerno napetostjo (kontrolna napetost) na določeni nožici integriranega vezja določamo stopnjo ojačanja NF signala oz. propustnost filtra. Torej NF signal ne gre več prek potenciometrov, temveč za njihovo amplitudo oz. obarvanost skrbijo elektronski potenciometri v samem integriranem vezju, zato lahko uporabimo poten-ciometre slabše kvalitete, saj z njimi nastavljamo le enosmerne nivoje na krmilnih vhodih integriranih vezij. Slika 1 IZHOD„L" IZHOD„D" c> Druga dobra strah teh predojačeval-nikov je ta, da so žice, ki povezujejo potenciometre s ploščico tiskanega vezja, lahko čisto navadne in ne oklopljene (mikrofonski kabel), kar omogoča lažjo izdelavo. Slika 1 prikazuje elektronsko shemo predojačevalnika. Prvi del sheme prikazuje vezje za nastavitev jakosti avdio signala (potenciometer P1) in za frekvenčno korekcijo zvoka (stikalo S1 in trimerpotenciometer R16). Akustični signal vodimo prek blokir-nih kondenzatorjev C1 in C 2 na vhod integriranega vezja TCA 730. Prvi del integriranega vezja je v bistvu dvojni (stereo) elektronski potenciometer, ki ga krmilimo prek no-žice številka 12. Drugi del integriranega vezja TCA 730 je napetostno kontroliran filter, kateremu določa delovanje napetost na nožici številka 4. Z njim nastavimo željeno barvo tona. Korekcijo barve tona vklopimo s stikalom (položaj b); če je stikalo S1 v položaju a, je korekcija tona izklopljena, pri čemer vezje ne vpliva na akustični signal. Integrirano vezje TCA 730 ima poleg nastavitve jakosti akustičnega signala in vezja za korekcijo barve tona še vhod, na katerem z enosmerno napetostjo (potenciometer P 2) kontroliramo ravnotežje stereo signala. Drugi del sheme tvori integrirano vezje TCA 740, ki vsebuje dva stereo napetostno kontrolirana filtra. Prvi del integriranega vezja, ki ga kontrolira kontrolno vezje A, sestavlja vezje za filtriranje visokih frekvenc. Prepustnost visokofrekvenčnega filtra (vf) določamo z enosmerno napetostjo iz napetostnega delilnika, ki ga predstavlja potenci- Slika 2 ometer P 3. Drugi del integriranega vezja je nizkofrekvenčni filter, kateremu določamo prepustnost s po-tenciometrom P 4. Za dobro delovanje predojačeval-nika je potrebno zagotoviti stabilno enosmerno napetost, zato je v vezju uporabljeno veliko elektrolitskih kondenzatorjev, ki filtrirajo in gladijo napajalno napetost (C 3, C12, C24). Napetost, ki jo uporabljamo za kontrolo vezja (kontrola jakosti PI, ba-lans P 2, visoki toni P 3, nizki toni P 4), je prav tako potrebno filtrirati in zgladiti. V ta namen imamo pred vsakim potenciometrom RC filtrirni člen (R15inC10terR31 inC23), ki odpravi motnje. Za napajanje vezja lahko uporabimo izvor napetosti od 10 V do 20 V. Predojačevalnik je predviden za obdelovanje akustičnega signala iz kasetofona ali iz kakega drugega močnejšega izvora. Če želimo nanj pri-klopiti gramofon ali mikrofon, potrebujemo še dodaten gramofonski predojačevalnik oz. mikrofonski predojačevalnik. izhod iz predojačeval-nika je dovolj močan, da lahko nanj priklopimo vhod končne stopnje. Slika 2 prikazuje ploščico tiskanega vezja. Na sliki 3 je prikazan razpored elementov ter priključitev vhodov in izhodov vezja. Napetost, potrebno za napajanje kontrolnih potenci- omemtrov, pripeljemo na potenci-ometre prek RC členov, ki jih montiramo kar na priključne sponke po-tenciometrov. seznam elementov: Upori: R1 = 270k R2 = 270k R3 = 18k R4 = 12k R5 = 33k R6 = 120k R7 = 560E R8 = lOk R9 = 33k RIO = 120k Ril = 18k R12= 12k R13= lOk R14= 560E R15= 1k5 R16= 2k2trimer R17= 39k R18= 39k R19= 39k R20 == 39k R21 = 12k R22 = 180k R23= 12k R24 = 39k R25 = 39k R26 = 39k R27= 39k R28= 12k R29 = 180k R30= 12k R31 = 1k5 Potenciometri: PI = P2 = P3 = P4 = 10K lin Kondenzatorji: C1 = lOOnF C2 C3 C4 C5 C6 C7 C8 C9 lOOnF 47 nF 8n2 15nF lnF 8n2 15n CIO = lOOnF C11 = 470|iiF C12 = lOOOnF C13 = C14 = C15 = C16 = C17 = C18 = C19 = C20 = C21 = C22 = 1nF 1n8 1n8 lnF 33 nF 1n8 me 1^F 33 nF C23 = lOOnF integrirani vezji: TCA 730, TCA 740 tO C C o: T T «-■ • 1=1- _^ , i-' ,o en rLiO- v et: o «/) o E Siika3 NOVO V ZBIRKI KLASIKI FANTASTIKE V zbirki mladinskega berila, v kateri objavljamo klasična dela znanstvenofantastične in pustolovske zvrsti, obogateni s črno-belimi ilustracijami priznanih slovenskih ilustratorjev, sta izšli knjigi: v zbirki mladinskega berila, v kateri objavljamo klasična dela znanstvenotan-tastlčne in pustolovske zvrsti obogateni s črno-belimi ilustracijami priznanih slovenskih ilustratorjev, sta izšli knjigi: V osemdesetih dneh okoli sveta je najuspešnejše delo Julesa Verna, v katerem avtor opisuje pustolovščine angleškega gent-lemana Phileasa Goffa in njegovega francoskega služabnika Jeana Passe-partouta, ki za stavo prepotuje svet v zelo kratkem času, kljub številnim pripetljajem na poti. Knjigo je S3BIXT LÖÖIS STIVENSON doKToK M GOSPOD HTDE JULIS ^WE v osehdesetih dneh okoii sveta prevedel Franc Stopar, ilustriral Miroslav Šuput, opremil pa Matjaž Schmidt. Jedro nove knjige Roberta Louisa Stevensona, avtorja Otolca zaldadov in Črne puščice, ]e fantastična povest o dveh osebnostih v enem človeku - Nenavadna zgodba o dr. Jekyitu in gospodu Hydeu. Prevajalec Božidar Pahor je v izbor uvrstil še nekaj Ste-vensonovih fantastičnih novel tn povesti: Vrata gospoda de Maištroita, Prenočišče, Markhelm, Duh Iz steklenice, Faleška obala. Knjigo je ilustriral Rudi Skočir, opremil pa Matjaž Schmidt. Obe knjigi lahko naročite ali neposredno kupite pri Tehniški založbi Slovenije, Lepi pot 6, Ljubljana. Naročniki revij Življenje in tehnika ali Tim, ki so poravnali četrtletno naročnino, imajo pri nakupu 20 °/o popusta. Bojan Rambaher TOPLOMERI Najboljši toplomer je roka, je nekoč oznanil svojim študentom profesor in konstruktor F. Porsche, nakar se je hudo opekel na razžarjeni plinski cevi. S tem je potrdil, da je termometer človeku kljub temu potreben. V tem se človek razlikuje od drugih živih bitij, od katerih imajo mnoga v telesu prave naprave za merjenje temperature. Nekateri insekti prepoznajo in občutijo temperaturno razliko petih stotink stopinje Celzija, ribe pa celo samo treh stotink. Stenica ima prava daljinska toplotna tipala in se s stropa zanesljivo spusti naravnost in le na razgaljene dele človeškega telesa. Vrsta avstralskih ptic z jezikom na desetinko natančno zmeri temperaturo v svojem gnezdu in jo med vročim dnem ali pa hladno nočjo z neizmernim naporom obdrži na natančno 33°C! Človek se je merjenja topolote lotil s tehničnimi sredstvi. Pri tem upo- rablja nekatere posebne lastnosti plinov, tekočin in trdnih snovi, ki reagirajo na toploto. To pomeni, da se pri spremembi temperature na natančno določen in ugotovljen način spremenijo lastnosti uporabljenih materialov. Ena izmed takšnih lastnosti je raztezanje (po obsegu in dolžini) materialov vseh vrst. Pri prvih toplomerih, ki so jih izdelali že v prvi polovici sedemnajstega stoletja, so za merjenje toplote uporabili povečanje obsega zraka pri povečani temperaturi. Drugi termometri iz tega obdobja so uporabljali tekočino in so merili povečanje njenega obsega ob zvišani temperaturi, oziroma zmanjšanje obsega ob znižani temperaturi okolja. Živo srebro je v toplomerih prvi začel uporabljati Gabriel Daniel Fahrenheit (1686 - 1736) v prvi polovici osemnajstega stoletja. Da bi lahko temperaturo izkazovali v številčnih enotah, moramo napraviti toplotno skalo z določeno velikostjo toplotne stopinje, kjer vsaki vrednosti toplote odgovarja številčna enota, izražena v teh stopinjah. Pri Fahrenheitovi temperaturni skali, kjer temperaturo izražamo v Fahren-heitovih stopinjah (°F), moramo biti pozorni na tri statične temperaturne vrednosti. To so temperatura hla- JU dilne mešanice ledu, vode in salmi-al1 NAROČILmCA. Nepreklicno naročam naslednje knjige (obkrožite zap. št.) Knjige pošljite na naslov: (ime in priimek) (poštna številka, kraj, ulica) Želim, postati naročnik revije. Knjige bom plačal v enem, dveh, treh obrokili (obkroži) Izkoristil bom 10% popusta za nakup najmanj treh knjig Izkoristil bom 15% popusta za nakup najmanj petih knjig Izkoristil bom 20% popusta kot naročnik revije ŽIT ali TIM Datum - Podpis. znanstveha fjuntastika csfectrttm) 1. s. Lern: SENENI NAHOD g. a. Bradbury: MARSOVSKE KRONIKE 3. Več avtorjev: KAKO JE BIL REŠEN SVET 4. M. Remec: MANA B. I. Asimov: (30L0 SONOE 6. I. Astaiov: JEKLENE VOTLINE 7 I. Aülmov: BOBOTI JHTEANJE ZORE 8. B. Strugaoki: HROŠC V MRAVLJIŠCtT 9. D. Adams: RESTAVRACIJA OB KONCU VESOI/JA 10. D. Adams: STOPARSKI VODNIK PO GALAKSIJI . 11. D. Adams: ZBOGOM IN HVALA ZA VSE RIBE 18. D. Adams: O ŽIVLJENJU, VESOLJU IN SPLOH VSEM klasiki fantastike 1. K. Öapek: KRAKATIT S H. G. Wells: NA ZVEZDAH SPOČETI 3. H. a. Wells: VELIKANI PRIHAJAJO 4. H. G. Wells: ZGODBA O NEVIDNEM ČLOVEKU B. Conan Doyle: IZGUBLJENI SVET 6. Bram Stoker: DBAKULA 7. Jules Verne: V OSEMDESETIH DNEH OKOLI SVETA 6. R. L. Stevenson: DOKTOR JEKYLL IN GOSPOD HYDE Vse morebitne spore rešuje pristojno sodišče v Ljubljani. Božidar Grabnar PLEŠOČE PILULE Za to drobno čarovnijo boste potrebovali kartonsko škatlico primerne velikosti in nekaj pilul iz vaše domače lekarne, takih, ki jim je rok trajnosti že zdavnaj potekel, pa jih še vedno hranite, čeprav dobro vemo, da to ni priporočljivo, niti pametno. Škatlico torej, o kateri je bilo govora, boste znotraj prelepili s čim finejšim B gladkim papirjem. Kakih deset pilul boste previdno odprli in iztresli ter takoj zavrgli vsebino (da bi je kdo kasneje ne zamenjal za sladkor ali kaj podobnega). V prazne pilule boste vložili kroglice od kolesnega le-žaja, ali podobne, in jih spet zaprli (sestavili). Zdaj boste položili pilule v škatlico, ki jo držite v levi roki, in nad njo izvajali čarovne gibe. Čez čas bodo začele pisane kapsule poplesavati pravcati trebušni ples. Seveda vas zanima, zakaj so pilule nenadoma začele poplesavati. Med čaranjem boste nekoliko nagnili škatlico in s tem spravili v gibanje ležajne kroglice v notranjosti, ki bodo prisilile pilule (po fizikalnem zakonu o klančinah) k plesu. Ta prizor je tako očarljiv, da prvi hip tudi sami ne boste pomislili na to, da ne gre za čarovnijo. e VojItoTravner ELEKTRIFIKACIJA MAKETE Indilcacija polaritete tirnic med dvema toi