Anton Prosen* PODATKI O LASTNOSTIH IN RABI PROSTORA. Z VIDIKA OSNOVNIH, ZBIRNIH IN PREGLEDNIH EVIDENC UVOD Stališča republiškega izvršnega sveta in ustreznih odborov republiške skupščine leta 1979, da je geodetska služba nosilec organizacije, koor- dinacije in izvedbe teritorialno opredeljenih evidenc ter pri zagotovit- vi podatkov o prostoru potrebnih za njegovo racionalno urejanje, tako pri načrtovanju, gradnji in upravljanju, pomeni priznanje za dosedanji prispevek geodetske službe na tem področju, istočasno pa nam nalaga no- ve zadolžitve in širša družba pričakuje, da jih bosta geodetska služba in stroka sposobna speljati; Dosedanje raziskovalne naloge in posamezni poizkusi po občinah kažejo določen uspeh stroke kot uporabnost posameznih evidenc in podatkov, ki koristno služijo uporabnikom. Zakon o družbenem sistemu informiranja končno daje tudi pravno podlago za določitev skupnih osnov družbenega sistema informiranja, ki zagotav- ljajo racionalno, usklajeno i· povezano delovanje informacijskih služb, odpravo večkratnega zbiranja ~n nepotrebne dvojne obdelave ter prenos podatkov; primerljivost poda~kov po vsebini, v prostoru in času, upora- bo istih programskih rešitev pri obdelavi podatkov, usklajen razvoj ter racionalno uporabo tehnične in tehnološke osnove družbenega sistema in- formiranja. Nastavitev prostorsko informacijskega podsistema kot dela celotnega in- formacijskega sistema naj bi izhajala predvsem iz Zakona o sistemu druž- benega planiranja in o družbenem planu. Ta zakon na.m zaradi nedorečene­ ga prostorskega vidika družbenega planiranja (tako dolgoročnega kot tu- di srednjeročnega) ni omogočil, da bi že na začetku izdelave družbenega plana 81-85 dobili ustrezne evidence. Sočasna novelacija zakonodaje, ki zadeva urejanje prostora, predvsem Zakona o urbanističnem planiranju iz leta 1967, bi v tem oziru verjetno prinesla že takrat nekaj novosti in omogočila prihranek sredstev, ki smo jih vlagali v evidence za prostor- ske plane, ki pa trenutno še niso uporabni za občine. Uporabnost bomo lahko ocenjevali šele pri izdelavi dolgoročnega plana, če borno evidence ustrezno ažurirali. To jesen se v Sloveniji pripravljata dva zakona, ki naj bi jih spreje- la republiška skupščina konec tega leta. Prvi zakon "o urejanju prosto- ra" predvsem dopolnjuje omenjeni Zakon o sistemu družbenega planiranja in povezuje politiko urejanja prostora s politiko družbenoekonomskega razvoja v celoti. Drugi zakon "o urejanju naselij in druqih posegov v prostor" obravnava izvedbo planskih odločitev v prostoru. Za nas je v paketu zakonodaje, ki ureja prostor pomemben tudi Zakon o stavbnih zemljiščih, ki ureja materijo treh dosedanjih zakonov, in si- cer: Zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem, Zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenje- nih za kompleksno graditev, in Zakon o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem. Vsi na novo predlagani zakoni nalagajo geodetski službi nove zadolžitve, predvsem pa Zakon o urejanju prostora in Zakon o stavbnih zemljiščih. -:;;--- 65000 YU Nova Gorica, Zavod za družbeno planiranje Nova Gorica dipl.ing.geod. Prispelo za objavo 1983-10-15 GV 27 (1983) 4 145 o stavbnih zemljiščih. V skladu z že veljavnimi predpisi naj bi ustrezne službe vodile eviden- ce, katastre in registre s tehničnimi in drugimi podatki o cestah, evi- denco gozdnih zemljišč, evidenco in kataster raziskovalnih in pridobi- valnih prostorov v rudarstvu, register kulturnih in zgodovinskih spome- nikov in naravnih znamenitosti. Podrobnejša analiza bi pokazala, da se našteti registri morda tu pa tam vodijo, prepričan sem, da ne dovolj metodološko enotno in seveda po raz- ličnih službah v občini oziroma republiki; zbirnih evidenc, žal, ne vo- dimo. Za planiranje oziroma usmerjanje družbenih, ekonomskih, ekoloških in drugih komponent in njihovo racionalno prostorsko organiziranost je po- trebno veliko število podatkov - lahko bi jih imenovali banka podatkov. Banka podatkov bi morala biti tako urejena, da bi se lahko uporabljala ročno ali z računalnikom, morali pa bi jo tudi ažurno vzdrževati. šele s tako banko podatkov bi premagali težave: prihranek časa, denarja in ogromno truda planerjev, ki je danes potre- ben, da vsakokrat znova zberejo in uredijo podatke o dogodkih in pro- cesih v prostoru; - obvladali bi številne časovne omejitve in ovire na katere sicer zade- vamo pri zbiranju in obdelavi podatkov; - na podlagi banke podatkov bi bilo mogoče vpeljati enotne kriterije in standarde za zbiranje in urejanje podatkov vertikalno in horizontalno; - banka podatkov bi omogočila planerju, da bi dosti več časa posvetil strokovnemu in raziskovalnemu delu, namesto da bi ga tratil za zbira- nje in urejanje podatkov. Po oceni nekaterih ustanov planer porabi zgolj 20 % časa za strokovni del, 80 % časa pa za zbiranje podatkov. Ti podatki se ponavljajo na ravni družbenega plana, urbanističnega načrta in izvedbene dokumentacije. Da bi premagali ponavljajoče se težave, naj bi po sprejetju nove zako- nodaje o planiranju v prostoru ustrezno informacijskemu sistemu uredili tudi banko podatkov oziroma ustrezne evidence. Prostorski informacijski sistem in nova zakonodaja Prihodnja zakonodaja tako prinaša nove naloge in obveznosti tudi na pod- ročju družbenega sistema informiranja. Osnutek zakona o urejanju prosto- ra predvideva, da bi v skladu s sistemom družbenega informiranja vodili evidence podatkov, ki se nanašajo na naravne lastnosti prostora ter na njegovo sedanjo in predvideno rabo. Zakon dalje pravi, da podatke o na- ravnih lastnosti prostora in sedanji rabi prostora vodijo geodetski up- ravni organi ter samoupravne organizacije in skupnosti v svojih osnovnih evidencah in izvedenih pregledih. Na podlagi izvedenih pregledov vodijo geodetski upravni organi zbirne evidence teh podatkov. Evidenco podatkov o predvideni rabi prostora naj bi vodile službe za družbeno planiranje v družbenopolitični skupnosti. Iz osnutka zakona sledi, da prevzema geodetska služba izredno obširno in zahtevno nalogo, zato bi bilo morda sm6trno, delo razmejiti, saj so po- samezni subjekti dolžni voditi svoje osnovne evidence (to urejajo že po- samezni zakoni). Zato predlagam, naj bi v nov zakon vnesli takšno spre- menjeno dikcijo 2.odstavka 23.člena: "Podatke o naravnih lastnostih pro- stora in o obstoječi rabi prostora vodijo v skladu z zakoni s svojih področij upravni organi in organizacije družbenopolitičnih skupnosti ter samoupravne organizacije in skupnosti v svojih osnovnih evidencah. Geodet- ski upravni organi vodijo zbirne evidence teh podatkov". že za vodenje zbirnih evidenc~ občinskem in republiškem merilu bo nujna kadrovska ok- repitev, predvsem glede strukture in kvalitete kadrov ob postopni moder~ nizaciji teh služb. 146 GV 27(1983)4 Naravne lastnosti prostora se analizirajo pri izdelavi planskih aktov zato, da se dobijo podatki o omejitvah in ugodnostih za gradnjo in ure- janje naselij kot tudi o obremenitvi zdravega okolja za bivanje in vse ostale človekove aktivnosti. Odločiti se moramo za sintetično proučeva­ nje medsebojnih razmerij vseh naravnih danosti prostora kot enotnega, usklajenega sistema človekovega okolja. Analiza naravnih lastnosti pro- stora vsebuje predvsem: geolo,ške, geomorfološke, pedolo.ške, klimatske, hidrološke in vegetativne lastnosti kot osnovo za razvoj in omejitve razvoja kmetijstva, gozdarstva, rudarstva, industrije, energetike in tu- rizma kot tudi za bivanje, gradnjo, promet, oskrbo z vodo in drugo. Ker planiranje v prostoru loči odprti in urbani prostor, je nujno temu prilagoditi tudi ustrezn~ evidence. Novi Zakon o urejanju prostora pred- videva, da se za prostor v katerem obstaja poseben družbeni interes za ohranitev in razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot človeko­ vega okolja, izdela krajinski plan. Za ureditvena območja mest in nase- lij mestnega značaja ter druga iazmejna središča se izdela urbanistični plan. Za urbanistični plan in krajinski plan je nujno podrobneje razčleniti naravne danosti, in sicer: geomorfološki podatki terena, nagibi in osončenost terena; - inženirskogeološke lastnosti zemljišča kot nosilnost, stabilnost, seizmičnost in novi podzemni vodi; - pedološke lastnosti tal, pomembno rastlinje; - mineralna ležišča; - hidrogeografske in hidrološke lastnosti površinskih voda, poplavne po- vršine itd.; - mikroklimatske lastnosti prostora, prevladujoči vetrovi - razporedi- tev, jakost in pogostnost; razporeditev in količina padavin, pogost- nost megle itd. · Obstoječo rabo prostora sestavljajo poleg osnovne rabe (gozdarstva, kme- tijstva, infrastrukturni objekti itd.) tudi vse visoke in nizke gradnje in pripadajoče urejene površine. Položaj, obliko in še nekatere osnovne podatke teh kazalcev je mogoče prikazati v obliki registrov in katastra objektov ter s površinskimi pri- kazi. Tu gre za izredno zahtevno nalogo. Podatki naj se vodijo predvsem v osnovnih evidencah. Planiranje v prostoru se opira na informacije, ki sestojijo iz naziva, številke, oblike, kvalitete parcele (v naselju ali kmetijske), in in- formacije o vsebini na teh parcelah, kot je npr. fizična infra- in su- perstruktura, aktivnosti, ki so na parcelah - stanovanje, poslovanje, industrijska proizvodnja, šolstvo, zdravstvo, rekreacija itd. Informa- cije o dogajanju v prostoru morajo biti kompatibilne, kar pomeni, damo- rajo biti definirane glede na predmet opazovanja, mesto in čas nastaja- nja ter trajanje pojava. Če na kratko povzamemo, pomenijo obstoječo rabo tudi vse komunalne ins- talacije, nadzemne in podzemne zgradbe in objekti, funkcije v zgradbah in objektih. Nujna je povezava prostorskih evidenc s celotno bazo podat- kov o prebivalstvu, o zaposlenih 1 o tem, katere funkcije opravljajo in kakšni so njihovi učinki. Iz naštetega sledi, da je zemljiški kataster osnovna evidenca ozemljiš- ču in objektih na njem, kar zadeva njihov položaj, obliko, površino, na- cin izrabe, katastrski razredi itd., kar je osnova za ustrezno dopolni- tev teh osnovnih podatkov s prej naštetimi. Predvidena raba prostora opredeljuje namen in obseg območij za posamez- ne dejavnosti v skladu z zakonom o sistemu družbenega planiranja, po 141. in 142. členu zlasti: poselitvena območja, kmetijska območja, območja GV 27(1983)4 147 gozdov, območja za pridobivanje rudnin in mineralnih surovin, predvide- ne industrijske cone, območja za rekreacijo na prostem, območja varstva vodnih virov, naravne in kulturne dediščine, nevarna in degradir&na ob- močja, potrebna sanacije, in območja za druge pomembnejše dejavnosti. Iz evidence naj bi med drugim bilo razvidno, kakšne so nadaljnje naloge pro- storskega in urbanističnega urejanja ter izkoriščanja zemljišč in dobrin v splošni rabi (režim). Zavedam se, da je nujna detajlna vsebinska razčlenitev posameznih evi- denc, žal pa nam zdaj čas in tudi vsebina posveta tega ne dopuščata; mislim, da je to predvsem naloga prihodnjih podzakonskih aktov. "Zakon o urejanju prostora", ki ureja dolgoročno in srednjeročno planiranje, namreč zahteva, naj se izdelajo metodološka navodila za vodenje evidenc podatkov za delovno področje urejanja prostora. "Zakon o urejanju nase- lij in drugih posegov v prostor", ki ureja vprašanje izvedbene urbani- stične dokumentacije in lokacijskega postopka prepušča vprašanje vode- nja evidenc za to drugo delovno področje urejanja prostora ,vesti, odgo- vornosti, volji in znanju organizacije, ki bo v občini odgovorna za ta opravila. še je čas, da vsebino prihodnjih evidenc prilagodimo tudi po- trebam izvedbene urbanistične dokumentacije. Izhajajoč iz l.odstavka 8.člena osnutka Zakona o stavbnih zemljiščih,ki pravi, da se o stavbnih zemljiščih vodi evidenca, ki jo vodi občinski upravni organ pristojen za geodetske zadeve, in sicer o vseh bistvenih podatkih, pomembnih za graditev in uporabo stavbnega zemljišča, kot so površina, kakovost in stabilnost tal, seizmičnost, komunalna opremlje- nost, prometna dostopnost, kakovost lokacije in podobno. če hočemo dobro gospodariti s fondom stavbnih zemljišč, moramo imeti us- trezno evidenco stavbnih zemljišč. Tudi Zakon o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem iz leta 1972 je predvidel, naj se za nezazidano stavbno zemljišče, na katerem ima ob- čina pravico uporabe, uvede evidenca nezazidanega stavbnega zemljišča. Ta evidenca bi morala biti nastavljena v enem letu po uveljavitvi tega zakona, to je dol.julija 1973. Republiški sekretar za urbanizem je bil dolžan v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona izdati navodilo o tem, kaj obsega evidenca nezazidanega stavbnega zemljišča ter kako se vodi in vzdržuje. Ker to navodilo ni bilo izdano, občine te evidence niso nasta- vile. Za zajemanje podatkov o dohodku od stavbnih zemljišč je treba evidenco stavbnih zemljišč še dopolniti vsaj z evidenco stro.škov za nakup zem- ljišča (pravična odškodnina, stroški izkoriščanja, cene zemljišč v pro- stem prometu itd.), evidenco podatkov o dohodku (ekstra dohodku), ki je rezultat lokacije oziroma posebnih ugodnosti, evidenco zgradb (kataster komunalnih naprav ter kataster zgradb s tehnično evidenco in možnostjo za vrednotenje teh naprav oziroma objektov). Te na.loge vsebuje tudi dol- goročni program ekonomske stabilizacije stanovanjskega in komunalnega gospodarstva·. Citiranemu zakonskemu določilu naj bi sledilo navodilo o tem, kaj obse- ga evidenca stavbnega zemljišča. Tu moramo biti dosledni, saj gre za iz- redno interdisciplinarno nalogo. Obstoječe parcele po zemljiškem katast- ru nimajo vsebinske povezave z opredeljevanjem stavbnega zemljišča. Zem- ljiški kataster je po svojem prvotnem namenu zasnovan kot geodetski teh- nični elaborat, izhajajoč iz kmetijske uporabe, za katere so poleg veli- kosti pomembni kultura, bonitetni razred in podobno. Zemljišče se tu ob- ravnava z vidika gradnje oziroma stavbe, ki je predvidena na zemljišču. Kvalitetno zasnovana evidenca stavbnega zemljišča omogoča uporabo za pridobivanje stavbnega zemljišča, urejanje stavbnega zemljišča, oddaja- nje stavbnega zemljišča, valorizacijo stavbnega zemljišča za ugotavlja- nje in za zajemanje gradbene oziroma mestne rente. To evidenco bi bilo smotrno prilagoditi in jo uporabiti tudi za ugotav~ ljanje absolutnih in relativnih oziroma specifičnih urbanskih stroškov (glede na enoto površine, prebivalca, stanovanjsko površino in podobno). 148 GV 27(1983)4 Ti podatki bi služili za izdelavo analiz za racionalno rabo stavbnega zemljišča. SKLEP V sklepnih mislih želim na prvem mestu poudariti, da bo morala tudi geo- detska stroka dobiti vidno mesto, ki ji pripada, v predlagani zakonodaji in da bo moralo biti natančno določeno, kaj kdo sme, kaj mora opraviti in za kaj ni pristojen pri svojem delu. Zato je nujno dati velik pomen vzgoji in izobraževanju kadrov, saj bodo morali tisti, ki bodo zakone izvajali, imeti ustrezno znanje za interdisciplinarno strokovno delo. Zavedati se moramo, da je organiziran in redno vzdrževan informacijski sistem pogoj za racionalno organizacijo in rabo prostora v naseljih ter v ostalem širšem prostoru. Torej gre za nastavitev in vzdrževanje infor- macijskega sistema. Ob nastavitvi ustreznih prostorskih evidenc kot dela celovitega informacijskega sistema moramo poiskati medsebojne zveze in odnose med vrednostnimi in prostorskimi elementi. Želja nas.vseh je, da bi ob nastavitvi zbirnih evidenc iz posamezne ob- čine prešli postopoma na sodoben računalniški sistem vodenja podatkov, to pa ostaja le dolgoletna želja, zato predlagam, da se lotimo metodološ- kih in vsebinskih pristopov za nastavitev evidenc in katastrov. Prva fa- za zahteva klasično oziroma ročno registriranje podatkov. Dogovoriti se moramo za ustrezna merila. kart in podlag, na katerih lahko identificira- mo vse potrebne elemente, ter kakšne bilance, skice in tabele z opisom vseh podatkov, ki se nanašajo na stanje, bomo vodili in kako bomo regi- strirali spremembe v prostoru. Seveda mora biti prva faza vsebinsko in metodološko izdelana tako, da jo je možno vsak trenutek postaviti in vz- drževati v sodobni tehniki. Nujno se moramo dogovoriti o minimalni vsebini evidenc, o enotnem metodo- loškem in časovnem pristopu k nalogi itd. O tem ima geodetska služba že pozitivne izkušnje (ROTE). Ne nazadnje se moramo zavedati, da se mora delo racionalizirati, zato je nujno dogovoriti se za minimalno vsebino evidenc, ki bo omogočala primer- ljivost med občinami in bo možna nastavitev zbirne evidence ter primerja- vo podatkov na ravni republike. Uporabljena literatura: l. Katja Benedik-Kreitmayer: Poenostavitev lokacijskega postopka in in- formacijski sistem (posvet Lokacija -83) 2. Komunalna zemljiška politika (Inštitut za komunalno gospodarstvo FAGG, Ljubljana 1982) 3. Dr. Hiodrag JRnic: Sistemi i informacije u samoupravnom planiranju prostora (Beograd) 4. Planiranje in uredjenje prostora (Beograd 1977). GV 27(1983)4 149