List za šolo in dom.
——-«t*^—
Izhaja v 1. in 15. dan vsakega meseca ter stoji za vse leto 3 gold., a za pol leta 1 gold. 50 kr. Spise in dopise vzprejema uredništvo, naročnino in oznanila pa Milic-eva tiskarna v Ljubljani.
Štev. 10.	V Ljubljani, 15. maja 1888. 1.	XXVIII. leto.
Otroška individualnost.
Fr, Gahršek.
XII.
Mnogo individualnih svojstev vzprejme otrok uže s svojim prihodom v življenje. Ta svojstva mu ostanejo potem skoro skozi vse njegovo življenje; ne more jih z lehka iz-preminjati, ne more se jih iznebiti. V njih so izraženi rodovinski znaki, na katerih razlikujemo celo narode. Tem svojstvom mora vsekako vselej ustrezati tudi vzgoja, ker ona ne sme ravnati protiprirodno. Večkrat pa je ta prirojena darovitost le neko posebno psihično stanje, katero postane polagoma vsled otroške vzprejemljivosti trdna individualnost. Temu pojavu so razni vzroki. Glavni povod so mu vender le razni odnošaji, v katerih živi otrok v dotiki s prirodo ali v družbi s svojimi bližnjimi. Zlasti pa je pri-roda s svojimi raznoličnimi in mogočnimi vplivi silno gibalo otroške individualnosti. Tu imamo razno podnebje, letne čase, rodovitnost zemlje in od te zavisno prirodino lepoto. Na drugi strani deluje priroda na otroška srca s svojimi tvarinami; vse drugače deluje gorovje nego ravnina; drug vtisek ima morje nego reka, potok; druzega gozd nego pustinja. Obljudeni kraji vplivajo drugače nego samotni; mesta, trgi drugače od vasi, sel itd. Kraji z velikim prometom, ob železnicah itd. nudijo več izprememb nego oni, kjer teče vsakdanje življenje jednakomerno, suhoparno. Ta kraj ima to, oni drugo prirodino posebnost. Vse to in jednako pušča v duši otroški drugačne in različne vtiske. Otrok v mestu in na kmetih, kolika razlika! Sicer vzprejemata oba neke tvarine predstav, ki pa so različne po številu in po sili. Kar se nahaja v mestu, mnogo tega ne pozna kmetski otrok, in kar ponuja življenje na deželi, to je tuje mestnemu otroku.
Vrhu tega pride otrok v mestu ali na deželi v dotiko z ljudmi, ki ne razlikujejo gledč določenih načel, glede navade in šege. Kakoršni so stariši, takšni so navadno tudi otroci, glede načel in navad namreč, katera stariši vcepljajo v srca svoje dece. S tem si otroci pridobe posebne darovitosti, katerih poprej niso imeli in katere bi mogle pod drugačnim vplivom postati tudi drugačne. Vpliv očeta je drugačen nego vpliv matere. Oče je navadno strožji, resnejši; mati ljubeznjivejša, voljnejša. Deček se rad ravna po očetu, deklica po materi. Zato je deček proti odraslim neokretnejši, topejši; deklica se da raje poučiti, voditi. Deček je s sovrstniki predrznejši, deklica se raje uklone, raje izpregleda napake; vidi preje vrline na svojih vrstnicah; raje jim veruje, zaupa; preje se jih oklene v ljubezni. Deček ima za prijatelja pred vsem onega, ki mu ni kos. To in jednako imata po očetu, po materi; tega se učita ves čas, kar se vzgojujeta; zato
jima ostane kot individualno svojstvo, katero se s časoma tako utrdi, da preide v značaj, v življenje. Ako pa se čez nekaj časa da otroškemu čustvovanju, hotenju in delovanju druga mer, možno mu je sicer prirojeno darovitost pretvoriti v nasprotje s pridobljeno. Toda tu se često opazuje, da takova premena ni trajna, in ko hitro preneha vpliv, pokaže se znova prejšnje stanje. Pač pa je možno, kakor smo uže zgoraj naveli, dati otroku povsem očetovo ali materino svojstvo, kar opazujemo v raznih višjih stanovih s posebnimi predsodki. Vender take vzgoje ne moremo toliko časa smatrati kot prave, dokler ne meri na to, otroka vzgojiti za kakov poseben, a splošnemu smotru primeren stan: zdravniški, vojaški, učenjaški itd.
Govoreči o tako različnih individualnostih, ne smemo puščati iz uma okolnosti, da je tu merodajna tudi starost, zdravje in bolezen. Prva je važen faktor pri presojevanji otroške individualnosti, zato najdemo, da se z leti izpreminjajo navadno tudi svojstva. Vender ta menjava ne sme biti tolika, da bi poznejši pojavi bistveno nasprotovali prejšnjim. Pravo veljavo imajo le oni, ki so posledica prejšnjih, ki torej morajo slediti prvim. Takovo razvijanje je prirodi primerno. Tu se postopa prirodno od lehkega do težjega t. j. popolnejšega, in čim starejši biva otrok, tem več trdnosti in stalnosti mora kazati njegova notranjost. Tako vidimo užč pri šolskih otrocih, da se jim individualnost ves čas ni bistveno izpremenila, a iste poteze, ki so bile pri vstopu v šolo še rahle, nerazvite, postale so koncem šolske dobe uže dokaj označajene in sposobne, da prestopijo v dejansko življenje, v boj za obstanek.
Zdravje in bolezen pa more ali slučajno ali trajno izpreminjati individualnost. V prvem slučaji se sicer moti vse telesno in s tem tudi duševno življenje, toda krepka priroda otrokova premaga taka motenja in se po dobljenem zdravji znova začne razvijati po prejšnjem potu. Vse drugače je sevčda, ako je bolezen trajna, inorda uže od rojstva. Potem trpi tudi vsa individualnost, ali bolje, ravno to telesno stanje je pravi izraz otrokove individualnosti.
ISZnoIgra, Slo-^er^slfea,-
§• 23.
Abeceda ne nastane mahoma in ni delo le enega človeka, marveč se snuje polagoma, množi in olikuje, pa se na zadnje prime imena moža, kteri jo posrednje ali neposrednje vpelje v splošnjo rabo, in tak mož zove se njen stvarnik ali vstanovnik. Tako je i Ciril slovenske pisave vstanovnik, in pravijo, da ta pisava je —Glagolica.
Za Slovene po grško učene pa je Klemen privzel nekaj znakov iz pisma glagol-skega, nekaj iz grškega, pustivši jim njihovo staro brojno vrednost. In ta pisava je baje Cirilica, prav za prav Klemenova, Klemenica (Klimentica, Klementica), imenovana vendar sploh po učitelju njegovem, sv. Cirilu.
Glagolica se je s knežjih gradov — Rastislava, Borivoja, Kocelja, Borisa itd. — s slovensko liturgijo razširjevala na vse strani, krog in krog, na sever med Lužičane in Poljce, na jug med Hrvate, Srbe in posebno med Bolgare. Po Bolgarskem se je jako vkorenila, kar nam spričujejo mnogi rokopisi cirilski, prepisani iz glagolskih, z glagol-skimi pismeni, čisli in slovi, in kar tudi potrjuje ime „Abecenarium bulgaricum".
Cirilica pa se je širila po Bolgarskem, mej grškim svetom, ter se je po krščanstvu vstanovila pri Bolgarih, Srbih in Rusih v cerkvi in državi, postala je svetovna pisava in ostane, dokler jo držala bode država in cerkev pravoslavna. — Po razkolniji grški in zlasti po ruski ste se obe pisavi bolj ločili. Na vzhodu se je Cirilici umakniti mo-
rala Glagolica na zapad, kjer se je — sprejeta s slovensko službo božjo v cerkev katoliško — deloma ohranila do sedanje dobe.
Kedaj je ktera pisava dobila stanovitno svoje ime (Glagolica, Cirilica), to se na tanko ne da določiti; morebiti še le v XVI. stoletju. Po času, po kterem je glagolsko pismo v starih spomenikih dobivalo razna imena, zvalo seje: Pismo slovansko, bu-kvica, pismo bolgarsko, hrvaško, ilirsko, jerolimsko, glagolsko ali glagoliško, glagolica. Cirilica pa se je zvala najprej: Pismo slovensko, rusko, cirilsko, srbsko, redkeje hrvatsko, in glagolsko. — Po slovanskih krajih se je vzlasti Glagolica imenovala knjiga slovenska (knigy sloveniskija; litteras sclaviniscas cf. Joan VIII.; imbutus sclavonicis I i t— teris s. Prokop itd.); Cirilica pa je slovela knjiga grška, pismo grško (Vid. Pismo slov-jen. Rački).
Ime „Alphabetum Hieronymianum" dobila je Glagolica v Dalmaciji krog 1. 1248. Po razkolniji grški so v latinski cerkvi na sumu imeli i liturgijo i pisavo slovensko t. j. glagolsko, ter so jo prepovedovali, vzlasti v Spljetu. Da bi si jo oteli, ska-zovali so slovanski domačini pravovernost v knjigah obrednih in svetopisemskih. Slovenska prestava bila je storjena po LXX t. j. po Septuaginti. Ker je pa „Septuagiuta" (biblija grška) na več krajih različna od „Vulgate" (biblija latinska), poskrbeli so, da se je slovenska po tej popravila, in to po Vulgati popravljeno slovensko prestavo sv. pisma jeli so imenovati „Hieronimovo". Nekteri so celo mislili, da je biblijo slovenski preložil sam sv. Hieronim (Jeronim, Jerolim, Jerom), kteri — v Dalmaciji rojen — Dalma-tince imenuje svoje rojake. Pozneje se je ta zmota obrnila tudi na pisavo slovensko t. j. na Glagolico. Tako pojasnjuje to vže Dobner (Vid. Miklošič 1. 1860).
§• 24.
Doslej sem kazal nekoliko o pismu slovenskem in o začetnikih njegovih; predno spregovorim o spomenikih ali o slovstvu glagolskem in cirilskem, povem naj ktero o jeziku, v kojem se je pričelo naše slovstvo, in o jeziku sploh.
V začetku bil je jeden človek, Adam, prvi oče človeškemu rodu; drugi po občnem potopu bil je Noe, in po njegovih treh sinovih (Sem, Kam, Jafet) razsejal se je ves človeški rod po vsej zemlji (I. Mojz. 9, 19). — Bil je pa na zemlji le en jezik in enako govorjenje . . Glej, le en narod je, in vsi le en jezik govore . . Zmešajmo jim jezik, da eden drugega ne bodo razumeli . . In zavoljo tega je bilo tisto mesto imenovano Babel, ker je bil ondi zmešan jezik vsega sveta, in od ondod jih je Gospod razkropil na vse kraje (11, 1—9). — Kar pa je pokazil Babel, to vse je popravil Salem. Prikazali so se nad aposteljni razdeljeni jeziki kakor ognja in so bili napolnjeni vsi s svetim Duhom, in so jeli govoriti v mnogoterih jezikih, kakor jim je sveti Duh dajal izgovarjati (Dej. ap. II, 3. 4.)
Kar uči razodenje božje, to potrjuje tudi razodenje človeško. — Koliko ljudi je na svetu! Pravijo, da se jih šteje do 1437 milijonov (Broz str. 13), vendar dva si nista popolnoma ista niti po obrazu niti po govoru. Narodov štejejo nekteri samo v Evropi 60 do 72; jezikov eni 860 (Balbi), eni do 1000 na vsem svetu (Tylor; Pott), narečij do 5000! In vendar: Kolikor človekov, toliko vekov (govorov); kolikor glav, toliko obrazov!
Po mnogem preiskovanju in opazovanju so učenjaki pač spoznali, da ljudje — tolikanj različni v svoji notranji in vnanji naravi — po rodovih in narodih kažejo naposled vendar le enovrstnost človeštva. Ravno tako pripoznavajo — primerjevaje vse mnogotere jezike, da se po sorodnosti vbrati dajo v štiri ali celo v tri vrste, ktere med seboj jedinega vira ne zanikavajo (Fr. Kaulen, Mainz 1861).
Jezik (vox, lingua) se staroslovenski reče tudi narod (populus). Bistvena in torej jako pomenljiva je razlika ljudi in narodov po jeziku. Naj govori kdo tudi več jezikov, vendar je člen le tistega naroda, kteri govori jezik, ki mu je materin ali materinski. Po njem se določuje narodnost vsakega človeka in ljudstva. — Po stebelnih lastnostih in po načinu izrazovanja misli pa nazorov se vsi jeziki navadno ločijo v tri vrste:
I.	Samozložni nepregibalni — korenski — jeziki (Isolirende, einsilbige, bei- od. nebensetzende Sprachen), kterih samozložne in samostojne besede se ne pregibajo, ampak samo po prednicah, zlasti pa po povdarku in mestu v stavku razen pomen dobivajo. Več ko 500 milijonov ljudi govori samozloge jezike, na pr. Kitajci, Japonci in skoro vsi prebivalci v zadnji Indiji. — Na primer bodi kitajsko: ba bä bä bä t. j. tri žene so zbegale ljubljenca knežjega. Jin se reče kitajski človek, nan jin mož, niu jin žena; o inu pes, me inu psica; lu je lahko: pot, kola, dragi kamen, krasiti, rosa, neka morska ptica, neka reka — po izreki, povdarku in različnem mestu v stavku. Nožič kaže se nož-dete (pr. slov. laket-brada, polmišpoltič itd.); jeleni mn. rekel bi: mnogo-jelen itd.
II.	Pripenjalni jeziki (Agglutinirende Sprachen), kterih besede se sicer ne pregibajo, pa se jim vendar pomen po dorastkih na koncu in v sredi preminja. Kaj mnogo-brojni in silno različni narodi govori pripenjalne (annectirende, zusammenfügende) ali pri-lepljalne jezike, v Evropi na pr. Turki, Madjari, Esti, Čuhonci, Laponci i. dr., razni narodi v Aziji in Afriki in prvoselski rodovi v Ameriki in Avstraliji. Na primer bodi mad-jarski: kiraly kralj, kiralyne kraljica; az atyamnak a kalapja mojega očeta klobuk, češ, slov.: ta jaz oče meni klobuk on. At,ya oče, atyänak očeta, atyak očetje, atyaknak očetov. Lätom vidim, lätod vidiš, lätja vidi . . Nekem van penzem jaz imam peneze; neked van penzed ti imaš peneze; nekiink van penzünk mi imamo peneze; nektek van penzetek vi imate peneze, nekik van penzük oni imajo peneze (novce) itd. — Turčin pravi p. sev ljub, sever ljubeči, seversen ljubiš t. j. ljubeč ti, seversiz ljubite t. j. ljubeči vi, severler ljubijo; sevmek ljubiti, sevinmek ljubiti se (veseliti se), sevišmek ljubiti se t. j. jeden drugega, sevdirmek storiti, da kdo ljubi, sevindirmek storiti, da bode kdo vesel (razveseliti koga), sevišdirmek storiti, da drug drugega ljubi, sevilmek biti ljubljen, sevindirilmek biti razveseljen, sevilmemek ne biti ljubljen, sevindirilmemek ne biti razveseljen itd. (Broz str. 29).
III.	Pregibalni jeziki (Flectirende, flexive Sprachen), kterih besede po stebelnih in končničnih premembah, po notranji glasovni menjavi in vnanji vekšavi vsled obrazil ali pritiklin razen pomen dobivajo. Taki so jeziki indoevropejski, pa semitski (kaldejski, sirski, hebrejski, arabski). Kavkažko pleme in sploh polovica človeštva govori gibke ali pregibateljne jezike. Na primer bodi hebrejski: katal ubije, katel ubijalec, katol ubiti, k'tol ubij, kotel ubijajoč. Arabsko: malk kralj, mulk kraljestvo, milk posest. Nemške: Band, Bund, binden. Slovensko: jelen, jelena, jelenoma, jelenih; nesem, neseš, neseva, nesite; nosim, znašati itd.
Kaže se, da so enozložni jeziki še bolj prvotni, prilepni ali pripenjajoči so že bolj razviti, najbolj dovršeni so pregibni. Kar se v tretji vrsti določuje s skloni in spregami, to se v drugi z raznimi vstavki in pridevki ali prilepki. — Kakor ločijo učenjaki vse človeštvo po naravi, po telesnih notranjih in vnanjih znakih, v več plemen, nekteri v pet, nekteri v sedem p. Kavkažko, Mongolsko, Malajsko itd.; tako razpisujejo tudi vse doslej znane jezike po njih sorodnosti v sedem do deset plemen p. Indoevropsko, Seraitsko, Kitajsko itd. Vsaktero pleme šteje po več rodovin ali zadrug. Nam najbolj znamenito je pleme „Indoevropsko" ali „Indogermansko", ktero ima v sebi sorodne jezike narodov, ki bivajo od Indije po Aziji in skoro po vsej Evropi, ki se zove tako po dveh
najskrajnih narodih, Indih in Germanih, in mu pravijo tudi pleme Jafetovsko in A r i j -sko (Ariško) vzhodnje in zahodnje.
§• 25.
Da so jeziki med seboj si v rodu kakor narodi, spoznali smo po krščanstvu. Grki poznali so le dva jezika: grški pa barbarski. Rimljani so čislali tudi grški jezik, in ločili torej tri: latinski, grški in barbarski. Krščanstvo še le je dalo človeštvu nauk, da ljudje vsi so bratje, bratje vsi narodi.
Kristijani so jeli učiti se raznih jezikov ter jih primerjati in opisovati, in tako je po krščanstvu, vprav po katoliških misijonarjih ali verovčstnikih pričelo se primerjajoče jezikoslovje. Znanstveno seje povzdignilo, kar so bolje spoznali sanskrt, v kterem so katoliški misijonarji vže 1. 1559 prebirali bogoslovne knjige braminske. Prvo slovnico tega jezika je na svetlobo pripravil v Rimu 1. 1790, drugič 1. 1804 redovnik Paulinus a S. Bartholome t. j. Hrvat J. F. Vezdin. Za njim so razlagovali ga Angli-čani in drugi. — Mej Nemci je v ta namen vzbujal zlasti Leibniz (f 1716) in carica ruska, Katarina II. je dala povod, da je na dan prišel prvi sravniteljni ali primerjajoči slovar, imajoč samo 285 besedi, 1. 1787—9 v 200, 1. 1789—91 pomnožen v 279 jezikih. — Marljivo so se učili nekteri jezikov na pr.: Naš čop jih je znal 19, Mitridat do 20, Pražan Šercl 30, kardinal Mezzofanti 40; koliko jih zna slavni Slovenec, naš Miklošič!
Po vzajemni slovniški in slovarski sorodnosti vbirajo učenjaki jezike v več plemen, in vsako pleme v več ali manj rodovin in zadrug. Indoevropsko jezikovo pleme ima v sebi po nekterih sedem ali osem, po nekterih celo deset takih zadrug. Te so na pr.:
1.	Indijska, in v njej staroindiški jezik sanskrt ali sanskrit, Indom sveti jezik, ki se je zlasti po braminih zgodej olikal, kar že beseda kaže: samskrta ali sanskrta t. j. sam skrtabhaša, lingua perfecta, dovršen ali popolnoma jezik (A. Weber), da se loči od ljudske govorice ali prostih narečij. Sanskrt je jezik zamrl vže v IV. veku pred Kri-stom. Najstareje knjige sanskrtske so „Vede", braminsko sveto pismo. Indijskim jezikom v rodu je zadruga Ciganska (Miklošič).
2.	Eranska (Iranska, staroperzijska), v kteri so največ Perzijanci. Kar so Indom Vede, to je Peržanom „Zend-Avesta", sostavil Zarathustra (Zoroaster).
3.	Armenska (Jermenska, cf. Mehitarci), ktero mnogi prištevajo zadrugi Eranski, in s prvo vred imenujejo Arijsko.
4.	Grška, v njej klasiški jezik starogrški, sloveč v vedah in umetnijah, celo dan danes (cf. telegraf, telefon, dinamit), z mnogotero spremenjenim novogrškim.
5.	Italska, v njej klasiški jezik latinski, v nekdanji Laciji. Iz zamrlega staro-latinskega so nekako v VI—IX. veku nastali živi jeziki romanski: portugalski, španjolski, francoski, retiški, talijanski s furlanskim, rumunski ali vlaški.
6.	Ilirska, v ktero seštejejo sedanji Škipetari (Arbanasi, Arnauti), kterih govorica je prenapolnjena besedi iz vseh narodov, s kojimi občujejo.
7.	Keltska, ravno tako zamrla, nekdaj zelo razširjena; v njej so Galci po Bre-taniji, Irci, Skoti itd.
8.	Germanska, kteri na čelu je jezik gotski in v njem najstarji spomenik književni, sv. pismo (Ulfila 311—381); jeziki Skandinavski, zapadno-germanski ali nemški itd.
9.	Baltiška, v ktero spadajo vzlasti Litvani in Lotvini (Litvini, Lotiši, jezik li-tavski in letski), kterih jezik je najbliže v rodu slovanskim in velike stare pomembe v jezikoznanstvu (severni sanskrt).
10. Slovanska, sama po sebi že velika zadruga, v kteri živijo veselo napredovaje mnoge krepke družine narodske, ki se pa ločijo med seboj po jeziku in po slovstvu, kajti jedinega ali vzajemnega jezika, žali Bog! doslej še nimamo Slovani.
v
Črtice iz botanične zgodovine.
(Fr. Kocbek.)
(Dalje.)
Prvo rastlinsko klasifikacijo napravil je v Rimu živeč profesor in papežev zdravnik Andrej Caesalpin (f 1603). Ta je razredil vse rastline v drevja iz zelišča, a vsaki oddelek še razvrstil po plodu in cvetu. Za njim so razrejali rastline še drugi botaniki, namreč R. J. Camenarius, J. T. Tabernaemonlanus in Pr. Alpinus, a vsi brez posebnega uspeha. V tem se pojavi 1. 1694. z novim sestavom umni francoski botanik Josip Pitton de Tourne fort, profesor botanike na botaničnem vrtu v Parizu. V svojem glasovitem delu: „Elémens de botanique" (početki botanike) razčisti Tournefort ono zmedo, ki je doslej v botaniki vladala. Največja zasluga njegovega sestava je ta, da je vpeljal v rastlinstvo stroge pojme vrsti in rodov ali plemen. Ustano-vivši ove pojme razredil je Tournefort vse rastline kakor njegovi predniki v drevesa in zelišča ter s tem pogreškom storil zopet umeten sestav. Pri vseh pogreških, katere je imel Tournefortovi sestav, bil je ipak prvi, ki je stal na čisto znanstvenem stališči. Rastline postale so učenjakom pregledne.
Leta 1708. umrl je Tournefort, leto dni pred njegovo smrtjo, tedaj 1. 1707. dné 23. maja porodil se je pa veliki reformator prirodnih ved, Karol Linné, ki je sè svojim veleumom nadkrilil vse vrstnike svoje. Njegove zasluge za prirodne vede so tako ogromne, da je vsekakor umestno in vredno seznaniti se obširneje z njegovim življenjem.
Ko se je Linné narodil, bil je njegov oče protestantski župnijski pomočnik v Râs-hultu na Švedskem. Leto pozneje postane mu oče župnik v Stebrohultu, kjer si napravi vrt, kakeršnega ni bilo daleč okrog. Tù začnš mladi Linné užč v šestem letu sam na svojo roko rastline vzgajati. Oče ga dâ v šolo, da bi postal svečenik. Ali osoda spravila ga je na druge pote, odredila ga je za svečenika prirodnih ved, uprav takô kakor Tourneforta, katerega so tudi mislili roditelji v svečenika vzgojiti. Linné se je uié v ljudski šoli pečal le jedino z rastlinami, takô da je vse ostalo zanemarjal. Na gimnaziji učil se je poleg botanike še matematiko in fiziko, a z drugimi predmeti ni si glave ubijal, tako da so učitelji svetovali njegovemu očetu, naj ga dâ učiti rajši kro-jaštva ali mizarstva. V tem zvé za mladega botanika zdravnik dr. Rothmann v Weniô, kateri ga vzame v svojo hišo, tčši očeta veleč mu, če sin ni za propovednika, more postati dober zdravnik. Tù se spozna Linné s Tournefortovim sestavom ter dobi v roke Plinijeve prirodopisne spise. Zdaj se Linnéju omili latinski jezik, kakor mu je bil ljub predmet, katerega se je učil iz Plinijevih knjig. Kmalu si prisvoji Linné oni priprost in jedrovit slog, v katerem je Plinij pisal ; tako se izvrstno priuči latinskemu jeziku, kar mu je bilo pozneje na véliko korist.
Ostavivši gimnazijo, da odide na akademijo, dobil je zélo slabo spričevalo. S tem gre 1. 1727. v Lund, kjer misli, da bode pri svojem rojaku, profesoru Humerusu, imel pribežališče. Ko je došel v Lund, ravno so zvonili vse zvonove. Vprašavši komu zvoné, zasliši, da ravnokar pokapajo Humerusa, vso njegovo nado. Od tega časa ni mogel Linné nikoli zvonenja prenašati. Posredovanjem nekega znanca vzamejo ga na akademijo, kjer učeni profesor Stoebens kmalu spozna v njem sposobnega botanika in mar-
ljivega dijaka, ter ga vzame v svojo hišo. Pri vsem izobilji knjig in rastlin, ki jih je našel v hiši svojega pokrovitelja, odide ipak Linné 1. 1729. v Upsalu, dobro vedé, da se bode tam več naučil v medicini in botaniki. Tù je bila namreč vélika knjižnica in lep botanični vrt. Linné se je tudi nadejal dobiti državno podporo. Ali v Upsali preganjala ga je vélika beda, takó da je leto dni pozneje sklenil vrniti se domov. Pred odhodom šel je še enkrat v botanični vrt. Baš v tem trenutku, ko je hotel odtrgati si cvetek, da ga v spomin seboj odnese, nagovori ga glasoviti protestantski bogoslovec Olaf Celsius. V tem razgovoru začudi se nad znanjem mladega botanika. Zvedevši za njegovo siromaštvo vzame ga v svojo hišo, kjer je sodeloval pri njegovem délu o biblijskih rastlinah (Hierobstanicon). Tù napiše Linné razpravo o razplodu rastlin, zaradi katere ga profesor botanike Olaf Rudbeck vzame v svojo hišo za odgojitelja svojih otrok. Ko je Rudbeck onemogel, prevzame Linné njegova predavanja. In tù si je stekel slavno imé, ki se je daleč po svetu širilo.
Leta 1732. potoval je Linné na troške kraljevskega društva znanosti v Upsali po Laplandiji. Dve leti pozneje moral je na akademiji v Upsali obstaviti svoja predavanja, ker ja vlada zaukazala, da se nikdo ne sme pustiti do učiteljske stolice, dokler ni položil predpisanih izpitov. Ostavivši Upsalu gre na poziv okrajnega glavara v norveške rudrike in po vrnitvi začel je v Falunu predavati o rudstvu. Razen predavanja bavil se ;e tudi še z zdravenjem ter si je prislužil mnogo denarja. Vender je Linné uvidel, da ne bode dolgo takó šlo, ako ne prepotuje innozemstva in ne položi doktorat iz me-diche. V Falunu se zaroči s hčerjo mestnega zdravnika Moräus-a, odide 1. 1735. v Holandijo, kjer je v Harderwyku istega leta postal doktorom medicine, izdavši o tej pri-ložiosti učeno razpravo o mrzlici. V tem času bil je na vseučilišči v Leyden-u profe-sonm medicine glasoviti učenjak Herman Boerhave, h kateremu so prihajali dijaki iz 'seh krajev sveta, pa tudi Linné gre tja. Tù izda 1. 1735. svoje najglasovitejšo délo: „systema naturae". V prvi izdaji bila je to mala knjižica, obsegajoča jedva 14 stranij, a lender je bil v njej položen ves temelj njegove klasifikacije živih in mrtvih prirodnin. Vst tri carstva: rastlinstvo, živalstvo in rudstvo našlo je tù mesto in to v takó lehko prtgledni obliki, kakor to do tedàj nikdo ni izvedel. To délo presenetilo je ves učeni svit. Sam Boerhave, od katerega se pripoveduje, da je bil toliko s poslom obložen, da je sam car Peter Veliki moral čakati nekoliko ur, predno je mogel ž njim govoriti, prosil je Linnéja, naj pride takoj k njemu, ko je zvedel za njegovo delo. Boerhave hotel je Lñnéja pregovoriti, da bi za vedno ostal v Holandiji. Ali Linné odide v Amsterdam, kjtr je vsled priporočanja po Boerhaveju postal zdravnik nenavadno bogatega mestnega načelnika G. Clifforta, kateri je imel zeló krasen in bogato urejen botanični vrt. Tù so rastle rastline iz južne Evrope, Azije, Afrike in Amerike. Tù je bila velika knjižnica, a >red vsem jako darežljiva roka gospodarjeva. Linné je tù, kakor sam piše, živel kakor kœz. V Amsterdamu dovrši Linné svoje délo o laplandskem rastlinstvu (flora lappo-ni>a). Da popolni Cliffortov vrt, podá se Linné na Angleško in dobi od Boerhaveja pri-pcročilni list na glasovitega prirodoslovca Sloane-ja, kateri je osnoval „Britisch mu-seim", kateremu ni para na svetu. V tem listu piše Boerhave: „Linné, kateri ta list prnese, jedini je vreden, da vas vidi in da ga vi vidite. Kdor vaju oba vkup vidi, ta ghda dva moža, kakeršnih težko, da še je na svetu". Na Angleškem preuči Linné vse glsovitejše botanične vrte ter se spozna s prvimi prirodoslovci, ki so ga jeli zeló spoštovati. Tedanji slavni profesor botanike na Oxfordskem vseučilišči Ivan Jakov Dillenius, ki »a je s prva hladno vzprejel, prosi ga, naj ž njim zajedno živi in urnerje. Vender Limé vrne se v Holandijo, kjer dovrši več botaničnih spisov kakor n. pr. Hortus Cliffu-tiaius, Genera plantarum, Crilica botanica itd.
Megleno podnebje v Holandiji ni prijalo Linnéjevemu zdravju, zatô se odloči prehoditi Francosko in od tod povrniti se v Švedijo. Popred gre še v Leyden, da obišče svoje prijatelje in dobrotnike. Tù ga zopet zadrži profesor van Royen, ponujajoč mu vse ugodnosti, naj mu uredi botanični vrt in ga vpoti v svoj rastlinski sestav. Linné se ni n.ogel oteti temu pozivu. Zato odide šele sledeče leto 1738. v Pariz, kjer ga z obema rokama vzprejmeta slavna botanika Jussicu starejši in mlajši. Ko je bil enkrat pri akademičnem senatu navzoč, iznenadi ga h koncu seje vest, da je izbran dopisujočim članom akademije. Na Francoskem hoteli so ga z vso silo pridržati. Ali hrepenenje za domovino in zaročnico vleklo ga je nazaj. L. 1738. dojde zopet v Švedijo.
(Konec prihodnjič.)
Opis šolske občine Blagovica
v zemljepisnem, prirodopisnem in zgodovinskem oziru v korist metodiki
domovinoslovnega pouka.
Sestavil Fran ¡Marolt.
Tukaj se cesta nekoliko zakrivi, naredi ovinek. Čegavo je to poslopje ? Na katerej strani stoji? — Kaj stoji temu poslopju nasproti? čegave so te svisli? Kam *odi steza za Vričkovim hlevom? — Na Golčaj. — Naredimo jo! Stezi za:na-movamo tako-le! (U. naredi.) S prva vodi pot, po katerej še lehko vozijo z vozom. Taka pot imenuje se kolovozna pot. Kako se zove taka pot? Nad Krivico-v i m lazom pa zavije ta pot na desno v Planjavo, jedna pa na levo. Od leve te kolovozne poti odcepi se steza, katera na Golčaj vodi. Ima mnogo ovinkov ter je precej strua.
Kaj je Golčaj? — Golčaj je hrib. — Znate, koliko je visok? — Ako bi meili, namerili bi ravno 674 m. — 674krat bi lehko ta-le m (kazaje) postavili jednega vrh druzega, da bi bili enako visoko z goro Golčajem. Kaj vidimo na Golčaji? —Cerkiv. — Kako se ta cerkev imenuje? — Komu je posvečena?
Ta cerkev je uže zelo, zelo stara! čez 300 let je uže gori. Koliko zvonov j( v zvoniku? — Dva zvonova: mali in včliki.
Mali zvon pripeljali so pred 364.- leti od daleč — iz Laškega sem. Veliki z\on pa so dobili iz Blagoviške cerkve pred 50. leti.
Ljudje pa pripovedujejo, da Golčajska cerkev nekedaj ni tukaj stala. Ali mi zia kedo to pravljico ponoviti? (Učenci ponove pravljico, kojo so uže slišali.)
Sedaj prišli smo do mostu. Most zaznamovamo sledeče. (U. nariše.) Ako vidite tako (kazaje) večjo kljuko, kaj pomeni? Kateri potok teče pod tem mostom? Na katerej strani glavne ceste teče Radomlja, predno pod tem mostom teče? — Kakih 20 korakov od mosta vodi od leve strani glavne ceste kolovozna pot. Kam? Ali je tidi tii kak mostič? Pri katerem potoku? — Pri Zlatenšici. — V kateri potok Zlatm-šica teče? Kje je njeni iztok? Zaznamovajmo to kolovozno pot in mostič?
Kam pelje ta pot? Mimo katere hiše? Piskarjeva hiša je uže zelo stxa. Pravijo, da je ta hiša najstareja v Blagovici. Čez 300 let pa je gotovo uže stara! le-kedaj bila je tu tudi gostilna.
Kaj je na desni, sprednji strani Piskarjeve hiše? — Znamenje. — Kakšno je to znamenje? Ali je leseno ali zidano? Zaznamovajmo, kje stoji! Pazite! Leseno zia-menje zaznamujemo s križem. Naredimo! Kaj je tukaj? Čegava hiša stoji tu? iaj je pred P. hišo? — Skedenj. — Zaznamovajmo ga! Proti kateri strani neba je obrupn? Naredimo i mi tako! Kaj stoji skednju nasproti? — Hlev. — Kaj je vse tukaj; —
Svinjak, kravjak in konjak. Razdelimo ga i mi s tremi naopičnimi črtami v tri dele! Kaj je na levej poleg svinjaka? — Zelinjak. — Kaj stoji poleg 1. strani hiše? — Klet. — Zaznamovajmo! Kaj je tik kleti? Drvarnica. — Kaj je zadaj za drvarnico? — Hiša. — Tu so nekedaj stanovali. Kaj je zadaj za to hišo? — Uljnjak.
—	Tega bodemo i naredili! Uljnjak ali čebelnjak zaznamovamo z malim čve-terokotom, iz katerega gleda zastavica. Naredimo! Kaj je zadaj za P. hišo? — Sadni vrt. — Tu je mnogo sadnega drevja. Zaznamovajmo drevesa s pikami! Skozi sadni vrt teče majhen potoček, ki napaja travnik. Kaj je za sadnjakom? — Pi škarje v travnik. — Kakšna pot pelje čez travnik? — Kolovozna pot. — Zaznamovajmo jo! Kam pelje kolovozna pot mimo P. hiše? — Na mali Jelnik. — Kaj stoji na desni strani te poti? — Svisli. — Zaznamovajmo jih! — Kaj je na levi strani? — Kozolec. Naredimo ga! Kaj stoji mej svisli in Zlatenšico? — Sušilnica. —Sušilnico zaznamovamo tako-le! (U. naredi.) Kaj je pod Jelniškim gričem? — Vrt. — Poleg tega vrta je če-gava drevesnica? — Šolska drevesnica. — Zaznamovajmo oba vrta ter jih s p re -grajo razdelimo! V šolski drevesnici naredimo i drevesca. Kako jih zaznamovamo?
—	Pojdimo sedaj po kolovozni poti, katera pelje mimo Piskarjeve hiše na ml. Jelnik zopet na glavno cesto! Kaj je poleg leve strani glavne ceste? — Krivinova hiša. Zaznamovajmo jo! Nekaj malega, — majhen kamenj stoji hiši nasproti. Takih kamenjev je mnogo ob gl. cesti. Kako pa taki kamenj imenujemo? — Cestni kamenj. — Zakaj? — Zaznamovajmo ga z naglavno cesto naopično ležečim, majhnim čveterokotom! Kaj je to? — Kaj je na kamenji napisano? — 32 km. — Pomnite: od Ljubljane do tega kamenja je ravno 32.000 m ali 32 km. Katero št. ima Krivinova hiša? (21.) Kaj je v tej hiši? — Prodajalnica. — Kaj se tu prodaja? — Katera hiša je Krivi-novej hiši nasproti? — Žoharjeva hiša. — Zaznamovajmo jo! Katero št. ima? (25.) Kaj je zadaj za Žoharjevo hišo? — Hlev. — Zaznamovajmo ga! — Idimo po gl. cesti dalje! Kaj stoji na desni strani gl. ceste? — Krivinova hiša. — Katero št. ima? (20.) Kaj je zadaj? Zaznamovajmo! (Hlev, svinjak, skedenj.) Kaj stoji poleg vrta? — Vodnjak zaznamovamo tako-le! (U. naredi.) Kaj je nasproti Krivinovi hiši? — Farovž. — Zaznamovajmo ga! Kaj je zadaj za farovžem? — Vrt. — Kolikeren je?
—	Sadnjak in zelinjak. Sadni vrt zaznamujejo s pikami,-kakor smo ga za Pisk. hišo, zelinjak pa oddelimo z ograjo in ta del v zelnike! Kaj je na 1. strani farovža?
—	Zaznamovajmo ta svinjak! — Okoli farovža in vrta je zid. — Kam hodite vi po kolo-voznej strani poleg leve strani farovžkega vrta? — V šolo. — Naredimo to pot! Katero št. ima farovž? (17.) Kaj stoji nasproti farovžu? — Šola. — Zaznamovajmo jo! Katero št. ima? (16.) — V prihodnjej pol uri (zgodovina) omeni se nekoliko zgodovinskega o šoli. — Kaj stoji za šolo? — Cerkev. — Cerkev zaznamovamo s čveterokotom, kateri ima na desnej strani križ. Kaj pomeni ta križ? Kaj stoji na levi strani kolovozne poti, kakih 15 korakov dalje od šole? — Koča. — čegava koča? — Bize-ljeva koča. — čegava hiša je na desnej strani za cerkvijo? — Bizeljeva hiša.
—	Zaznamovajmo jo! Kaj je Biz. hiši nasproti? — Hlev. — Zaznamovajmo ga! Kaj je zadaj na desni strani vrta? — Kozolec. — Naredimo! Sedaj pa kofarvozna pot kam vodi? — Proti Zlatenku. — Da, tu zavije vZlateniško dolino! Predno pa zavije v to dolino, pridruži se jej še jedna pot. — Kaj je tu, kjer se obe poti združite?
—	Leseni križ. — Zaznamovajmo ga! Tu je kozolec, poleg katerega pelje steza v Pre-lesje, Prevoje in Gabrje, jedna pa mimo Bizeljevega kozolca čez pokopališče v cerkev. Mimo farovža pelje tudi pot k glavni cesti. Kaj je tam, kjer se z glavno cesto združi?
—	Zidano znamenje. Zaznamovajmo ga! Pojdimo po glavni cesti dalje! Tu na levi strani je — farovžki drugi vrt. — In na desni — Krivinova koča. — Kaj
je poleg te koče? — Hlev. — Kaj vidite poleg tega hleva? — Vodnjak. — Zaznamovajmo ga! Čegava hiša je tik vodnjaka? — Brezo včeva hiša. — Kaj je zadaj za hišo? Svisli. — Zaznamovajmo! čegava hiša je nasproti Brezovčeve? — Štacnarjeva hiša.
—	Kaj je v tej hiši? — Prodajalnica. — Kaj je zadaj za hišo? — Hlev. — Naredimo! Idimo po glavnej cesti dalje! Kaj stoji poleg Brezovčeve hiše na levi strani? — Leseno znamenje. — Naredimo! Na desnej strani ceste je vrsta jabelk, dalje pa njive in travniki. Zaznamovajmo jabolka s pikami. Tukaj pa se cesta zavije, čegava hiša stoji tu na levi strani glavne ceste? — Škrjančeva hiša. — Tu gori na levi strani glavne ceste je čegava hiša? — Majdetova koča. — Kam pelje kolovozna pot mimo Maj-detove koče? — V Prevoje. — Kaj je na levi strani Majd. koče? Leseno znamenje.
—	Zaznamovajmo! Čegava hiša stoji za to kočo? — Jerinova hiša. — Kaj je za Jerinovo hišo? — Hlev. — In za tem? — Kozolec. — Pa za tem? — Sušilnica. — Če-gava hiša je nasproti Majdetove koče? — Adamčekova hiša. — Tikoma hiše je hlev, zadaj pa kozolec in nekoliko sadnega vrta. Zaznamovajmo! Koncem sadnega vrta pelje kolovozna pot čez Radomljo. — Kam? — Na G o 1 j k e. — Tudi nasproti Škr-janca vodi kolovozna pot čez Radomljo. Kateri potoček se tu, kjer ta pot čez Radomljo vodi, v njo izteka? — B e 1 š i c a.— Kako se ta dolina imenuje, po kateri Belšica teče?
—	Županja dolina. — Kako se njive na levej strani imenujejo? — Županje njive. — Kje Belšica izvira? — Na Golčaji. — Vidite, na Golčaji izvira mnogo potočkov! Katere uže poznate? I! Ljudje pravijo, da je Golčaj votel. V sredi Golčaja pa je jezero, iz katerega teko na vse strani potočki.	(Konec prih.)
Poročilo o pošiljatvah za „Prvo slovensko stalno učilsko razstavo" „Pedagogiškega društva" v
Krškem.
Jan Lego v Pragi:
a)	Leop. Nejedly a Bedrich Šplichal. „Učebnice kresleni pro prvni tfidu obecne školy". Dil I., H. Praga, 1886. Alois Kynka.
b)	Štčpan Bačkora. „Nočni rozmlouvani pejska štčka a kočičky miči macikövy". Praga, 1854. Näkladem spisovatelovym.
c)	„Zahrada budečska". Čislo III. Povidy otce Jaromira. Praga, 1852. Nakladem Štepana Bačkory.
d)	„Zahrada budečka". Čislo IV. Vaslav Jersy. Obrazy ze žiwota pro žiwot. Praga, 1853. Nakladem Štepana Bačkory.
e)	Štčpan Bačkora. „čitanka". Vydana od Porady učltelske. Praga, 1849. Nakladem Väclava Hessa.
G. Neidlinger, Gradec, Sporgasse, 16:
Slike Singerjevih originalnih šivalnih strojev. Cenilnik in pouk o rabi taistih. Moritz Perles, Dunaj, založba, I. Bauernmarkt, 11:
a)	Karl Schubert. „Theoretisch-praktische Anleitung zum Gebrauche des Lesebuches in der Volks- und Bürgerschule". Cena 3 gld. 30 kr.
b)	Philipp Brunner. „Schule der Vorbereitung zur Aufnahmsprüfung für das Gymnasium und die Realschule". 2. natis. 1885. Cena 90 kr.
Mučnjak i Senftieben, knjižara, Zagreb: a) Hrvatska pisanka. Broj 1. do 6. Ciena po 3 kr.
b)	Risanka. Broj I. do VI. Sostavio Gjuro Kuten. Ciena po 12 kr.
c)	Uputa za porabu risanaka Gjure Katena. 1885.
František Borovy, Praga:
Mikulaš Benda. Mefictvi a r^soväni pro prvni tfidu škol mfötänskych. 1885. 2. vydäni. Cena 50 kr.
Pro druhou tfidu. 2. vydäni. Cena 60 kr. 1887. Pro osmou (III), tfidu. 1882.
J. L. Kober, Praga:
Seznamknih, hudebnim a dčl umöleckych. 1861—1884.
Al. Hugo L ho t a, Kraljevi Gradec:
Cenilnik tovarne za harmonije.
Franz Mehlhose, Asch:
1 steklenica: prevleka za šolske table; 1 steklenica: rudeče barvilo za šolske table; 1 steklenica: crnilni izleček za napravo kopirnega, pisarniškega in šolskega črnila. Navod o uporabi.
Nižederska delniška družba za papirno tovarništvo, Beč, Tuchlauben, 6:
Ed. Muzilovi obrazci načrtovanj v šolskih pisankah; Musilove pisanke, slov. in nemške; Musilovi zvezki za naloge; Musilovi računski zvezki; Musilove (Nižederske) risanke, po 2 kr., št. 1, 2. Cenilnik.
Prof. Alfred Fallenböck, Dunaj:
Elementarna risarska šola. 100 listov. Učilo za pouk v risanji na ljudskih in meščanskih šolah itd. Samozaložba.
Leop. Müller, Berlin, N. Pappel-Allee, 12, 13. Tovarna za kemijske barve:
Melanin za napravljanje črnila.
Sautermeister, kipar, Stuttgart:
Lichtdruck-Catalog der Original-Gypsabgüsse. — Cena 3 m. Cenilnik.
B.	Herder, založba, Dunaj, I. Wollzeile, 33:
a)	Slike iz sv. pisma; češki, poljski in hrvatski. 40 prizorov najvažnejših dogodkov stare in nove zaveze. Cena 9 gld. 30 kr.
b)	Dr. Jr. J. Knecht. „Kurze Biblische Geschichte". 46 pod. Vezano 12 kr. —
c)	G. Mey. Dr. J. Schusters „Biblische Geschichte". Vezano 40 kr. Dodatek: Die sonn- und festtäglichen Evangelien 3 kr.
d)	Dr. J. Schusters „Kurze Biblische Geschichte". 41 pod. Cena 12 kr. vezano.
e)	Dr. J. Schusters „Biblische Geschichte". 114 pod. Cena 44 kr.
/) Dr. J. Schusters „Biblische Geschichte". 51 pod. Cena 44 kr.
g) Kazalo slik.
C.	k. dvorna in državna tiskarna, Dunaj:
a)	Prof. R. Trampler: Atlas für ein-, zwei- und dreiclassige Volksschulen. Izdaja za Kranjsko. 1881. — Cena 30 kr.
b)	dto. Atlas für vier-, fünf- und sechsclassige Volksschulen. Izdaja za Kranjsko. 1881. Cena 60 kr.
c)	dto. Atlas für sieben- und achtclassige Volks- und Bürgerschulen. Izdaja za Kranjsko. 1882. Cena 1 gld. 70 kr.
d)	dto. Atlas der österr.-ung. Monarchie für allgemeine Volks- und für Bürgerschulen. II. natis. 14 zemljevidov. 1887. Cena 55 kr.
Friedr. Irr gang, založba, Brno:
Dr. E. Netoliczka — Iv. Lapajne. „Mali prirodopis s podobami za narodne ali ljudske šole in za prvi pouk na višjih dekliških šolah". 1875. — (Dalje prih.)
Učila.
(Spisal J. Lapajne.)
(Dalje.)
Izvrstno zemljepisno učilo so relief-karte. Graška razstava ima nekaj tacih, prav dragocenih; ena predstavlja Dunaj z okolico, druga Gradec z okolico, tretja karpatske gore, četrta badensko vojvodino. Izdelovati relief-karte je velika umetnost; relief-karte kažejo v manjši meri zemljo, kakšna je, torej visočine, globine, doline, vode, vse v naravni barvi, kakor je v resnici.
Za zemljepis so primerne še slike o narodih, o ljudskih plemenih (Völkerrasen), slike, ki predstavljajo Kavkazijce, Mongolce, Malajce, Indijance, Zamorce itd.
Učila za zgodovino.
Težak predmet je to za ljudske šole. Učitelj mora vesel biti, da pretolmači učencem zgodovinske slike, ki so v berilih. In še to ne gre posebno lehko, zlasti ako nima podob, ki predstavljajo dotične osebe zgodovinske ali najvažnejše momemte, o katerih je govor. Učil za zgodovino pa nima skoro nijedna šola. Pomaga naj si učitelj z raznimi slikami, ki jih ima v svoji lasti, v svojih knjigah.
Ministerijalni zapisnik navaja med odobrenimi učili za zgodovino eno samo izdajo zgodovinskih slik, in to je:
Hartinger. — Bilder aus der Geschichte für Schule und Haus, in Heften zu 3 Blätter. Heft I.—III. (Jede Lieferung 6 fl., jedes Blatt einzeln 2 fl.)
Za zgodovino so primerne slike zgodovinskih oseb. V Gradci pri učni razstavi sem videl cinaste podobe, ki so predstavljale zgodovinske vojake, tope, trdnjave in drugo.
Na višji stopinji meščanske (ne ljudske) šole se more uspešno rabiti tudi učilo: Sucher „Grafische Darstellung der Begebenheiten aus der Weltgeschichte" (zaloga Graeser v Beču).
Učila za računstvo.
Naravna učila so tu: prsti, orehi, lešniki, jabolka, črtalniki, črte itd.
Najbolj znani in tudi najpotrebnejši so računski stroji. Najpriprostejši, najraz-širjenejši računski stroj je ruski. Za njim sledi cela vrsta drugih, n. pr. Ludovik Šva-stal-ov dekadni računski stroj — rabi se zelo na Češkem. Nickl-ov računski stroj. V novejšem času je izdelal profesor Lavtar računski stroj, o katerem se prav pohvalno govori.
Razen stroja bi morala sleherna šola imeti modele metriških mer in uteži, in sicer vsaj meter, kubični decimeter, centimeter ter kilogram, dekagram in gram. Kubični de-cimeter in centimeter lehko si učitelj iz debelega papirja sam naredi; meter, kilo, deka in gram si kupi za malo novcev. Sicer se dobi pri Pichler-ju na Dunaji velika zbirka (46 kosov) teh kalupov za 36 gld., mala zbirka (16 kalupov) za 10 gld.
Slik metriških mer je izišlo pa več, in ena izdaja (mislim Matthey-Guenet) je bila tudi poslovenjena, menda po Tomšiču. Take slike so: 1. Günter-jeva pri Pichler-ju, c. 1 gld. 80 kr.; 2. Knorr-ov Quadratmeter, pri Sallmawer-ji na Dunaji, c. 60 kr.; 3. Matthey-Guenet-ove. V Gradci, pisateljeva zaloga, c. 80 kr.; 4. Schrotter-jeva, Dunaj, Holder, 70 kr.; 5. Svoboda, Dunaj, Hartinger, c. 1 gld. 40 kr.; 6. Villicus, Dunaj. Seidel, cena 1 gld. Vse naštete slike so odobrene.
Učila za prirodopis.
Pri tem predmetu so učila najvažnejša točka, kajti kar se uči v prirodopisu, vse naj se pokaže, in to najboljše v naturi. Malo prirodnin je, katere otroci poznajo, da jih ni treba kazati jim, recimo govedo, prašič, konj, kokoš, vrabec. Ali tudi te jim moramo
takrat na sliki pokazati, kadar jih na drobno opisujemo. Prirodopis obsega živalstvo, rastlinstvo in rudninstvo. Najprvo bodemo govorili
o ucilih za živalstvo.
Tù bi bilo dobro, da bi imela šola vsaj nekaj nagatenih ali natlačenih (našopanih) živali. Kako je živali na meh odreti in nabasati, o tem se lehko učitelj uči iz knjige : Egger — der Naturaliensammler, c. 1 gld. V tej knjigi najde, kako je hraniti žival v špiritu, kako dobivati živalske okostnice itd., kar se lehko vse porabi pri pouku. Tudi v slovenski knjigi „Prirodopis živalstva" (Erjavčev) ima pri uvodu berilo, „kje se živali nahajajo, v čem nam koristijo in škodijo, kako se lové in spravljajo.
Kjer učitelj tacih zbirk imeti ne more, pomaga naj se s slikami. Sicer pa mu narava ponuja vse polno živali; nabira lehko razne žužke, nabira lehko, ako ga veseli, ptičja gnezda, gnezda os, čmrljev, sršenov, kar je vse jako mikavno. V tej zadevi mu je na razpolaganje obilo podob; za majhne šole že zadostujejo večje slike za nazorni nauk, katerih smo pri tem oddelku tudi že več našteli. Druge odobrene slike za živalstvo so:
I.	Leteman u. Schmidt — Charakterbilder der Thierwelt. 3 serije (po 12 listov) po 4 gld.
3. Eckart — Naturgeschichtliche Wandtafeln. 4 table, 5 gld. 50 kr.
3.	Geissler — Atlas der landwirthschaftlich schädlichen und nützlichen Thiere Mitteleuropa^. 2 tabli po 5 gld.
4.	Hartinger — Wandtafeln für den naturgeschichtlichen Anschauungsunterricht in allgemeinen Volks- und Bürgerschulen (3 deli — živalstvo, rastlinstvo, drevje; vsakih 5 listov 4 gld.
5.	Lacher — Tableau, darstellend die äussere Gestalt der Biene, cena 6 gld. Od istega pisatelja: Die Brutstadien der Biene, cena 5 gld.
6.	Lehman — Zoologischer Atlas nach grossen Aquarellen von Lentemann. 34 tabel, 20 gld. Od istega: Die Menschenrassen in 5 Charakterköpfen. cena 1 gld. 25 kr. in Zwölf Thierbilder. — 6 slik, 5 gld.
7.	Liebisch — Neue Bilder zum Anschauungsunterricht. Säuge-thiere. 40 listov 10 gld.
8.	Mainhold — Zoologische Wandbilder. 20 slik po 60 kr.
9.	Müller — Die nützlichen Vögel der Landwirthschaft. Cena 1 tolar in 22 '/a novih grošev.
10.	Schmidt-Göbel. Die schädlichen und nützlichen Insecten in Forst, Feld und Garten. 2 dela (1. del 6 gld. 80 kr., 2. del 5 gld. 80 kr.).
II.	Schreiber — grosse colorierte Wandtafeln der Naturgeschichte der drei Reiche. (Sesavci 6 gld. 48 kr., ptiči 6 gld. 48 kr., amfibije, ribe, mehkužci 6 gld. 48 kr., rastline 6 gld., geologiške slike 6 gld. 48 kr.).
12.	Schubert — Naturgeschichte des Thierreiches. 3 deli po 3 gld. 90 kr.
13.	Schreiber — Vier colorierte Wandtafeln landwirtschaftlich nützlicher und schädlicher Thiere.	(Dalje prih.)

Josipa Jurčiča zbrani spisi, VII. zvezek. Uredil Fr. Leveč. Založila in natisnila „Narodna Tiskarna" v Ljubljani 1888. 1., 8, str. 242. Cena zvezanemu zvezku po 1 gld. nevezanemu po
60 kr. — Vsebina: I. „Lepa Vida". Roman („Zvon" 1877. 1. — II. Ivan Erazem Tatenbach". Izviren historičen roman iz sedemnajstega veka slovenske zgodovine. („Slov. Narod" 1873. 1.) — Jurčičevi zbrani spisi se res prepočasi prodajajo. „Ljublj. Zvon" pravi: „Gotovo malo častno bi bilo za ves slovenski narod, ko bi dela prvega pripovedovalca našega Jurčiča v shrambah starela in bi jih ne bral tisti narod, katerega je Jurčič toli ljubil, za katerega je žertvoval in neumorno delal vse svoje življenje. Najlepši spomenik njegov bode, da vsak Slovenec in vsaka Slovenka pozna njegove spise".
Josipa Stritarja zbranih spisov je izšel uže 45. snopič.
S © p i g i.
Iz Sežanskega okraja. Učiteljsko društvo za Sežanski okraj bo zborovalo v Nabrežini v dan 7. junija t. 1. ob 10. uri dopoludne se sledečim vzporedom:
1. Prebere se zapisnik zadnjega zborovanja. 2. Poročilo o društvenem delovanji v preteklem letu. 3. O prirodopisnej zbirki v ljudskej šoli, predava g. c. kr. okr. šol. nadzornik. 4. Prostovoljno predavanje. 5. Poročilo blagajnikovo in polaganje računa. 6. Volitev 3 pregle-dovalcev društvenih računov. 7. Volitev društvenega odbora. 8. Razni nasveti. Odbor.
Iz Postojinskcga okraja, 5. maja. — Čas okrajnih učiteljskih skupščin je pred durmi in učitelji posameznih okrajev pretresovali bodemo reči, spadajoče v pedagogično stroko. V vsakem okraji naj se pa učiteljstvo spominja tudi svojega gmotnega stanja ter v dan konference podpiše prošnjo na deželni zbor za zboljšanje naših plač Prošnja naj ne obseza druzega, kakor samo povišanje plač, da bodo vsaj jednake s plačami, kakoršne je lansko leto koroški deželni zbor svojim učiteljem privolil. Poudarjati moramo v prošnji tudi, da bi se visoki deželni zbor posebno ozirati blagovolil na one dvo-, tri- in večrazrednice, kjer nimajo učitelji oziroma učiteljice prostega stanovanja in na one kraje, kjer so nastavljeni uradniki, kateri stanovanja in živež zelo podražijo. (Tu naj se navedejo vse take službe.) Petintridesetletno službovanje pustimo pri miru in ravno tako tudi dvomesečne velike počitnice. Zdrav učitelj tudi štirideset let rad deluje za omiko naroda svojega in vnetemu učitelju so še šesttedenske počitnice predolge. Prošnja naj se potem izroči kakemu deželnemu poslancu, da jo predloži deželnemu zboru. V zgoraj navedenem smislu sestavil je pisatelj teh vrstic prošnjo za Postojinski šolski okraj, katero bode predložil v dan okrajne učiteljske konference kolegom i koleginjam svojim v podpis. Naj pa ne zaostane noben okraj s tako prošnjo ter stopimo združeni vsi učitelji Kranjske letos pred naše gospode deželne poslance in zagotovljeni smemo biti, da naš trud ne bo zastonj. Da bi se pa drug na druzega ne zanašali, naj sestavita v vsakem okraji učiteljska zastopnika prošnjo, ako se kak drug učitelj prostovoljno ne oglasi za to delo.
Torej, gospodje sotrudniki, le na delo! V slogi in edinosti je moč! —mn—
Iz Krškega. »Pedagogiško društvo«. Za tekoče društveno leto so nadalje plačali letnino: Gospod Vrunker Radoslav, učitelj v Makolah; g. Mahor Srečko, učit. v Makolah; g. Auman Fran, davk. pristav v Kostanjevici; g. Frankovič Henrik, sodn. pristav v Kostanjevici; g. Novak Miha, c. k. okr. sodnik v Kostanjevici.
Iz Mengeša. Pri nas uže nekaj časa razsajajo hude osepnice, zarad katerih je tudi šola prenehala. Tudi v okolici se širi ta nalezljiva bolezen.
Iz Škofje Loke. Starosta mej slovenskimi učitelji je pri nas velezaslužni nad-učitelj v pokoji gospod Josip Kramar, kateri je v 26. dan aprila t. 1. godoval svoj 9 0 roj-stveni dan. K tej redki sreči so mu čestitali učitelji iz okolice in iz Ljubljane. Bog daj vrlemu starčku doživeti še kako srečno in zadovoljno leto!
Iz Stuileilfga. Blago društvo »Narodna Šola« v Ljubljani je nam uže v drugič za malo plačilo poslalo obilo šolskega blaga za tukajšnjo ubogo šolsko mladino, v čigar imenu se temu koristnemu društvu prisrčno zahvaljuje	štef. Francelj,
učitelj.
Iz Boštanja. Slavna »Narodna Šola« v Ljubljani je poslala za malo vsoto ubogim učencem v Boštanji veliko različnega šolskega blaga. Za ta blagi čin se v imenu obdarovane uboge šolske mladine prisrčno zahvaljuje	G. Spetzler,
nadučitelj.
Iz Smlednika. V 2. dan t. m. je po kratki vročinski bolezni umrl tukajšnji mnogospo-štovani učitelj gosp. Martin Krek. Pokop je bil v 5. dan t. m. Videlo se je pri tem, kako
zelö so pokojnika spoštovali in ljubila mladina, stariši, sosedje učitelji in tudi njegovi predniki. Spremljevalo ga je 6 duhovnov in mej mnogimi pogrebci bili so tudi blagorodni gospod okrajni glavar iz Kranja in 17 tovarišev učiteljev, kateri so na njegovo rakev položili krasen venec in mu na grobu zapeli žalostinke. Na grobu seje od dragega pokojnika v ganjenem govoru v imenu g. g. tovarišev poslavljal učitelj iz Šmartina, g. Miklavž Stanonik. — Vsi navzoči obžalovali so, da je neizprosljiva smrt pokosila vsem toliko priljubljenega učitelja in vrstnika. — Pokojnik se je porodil 1. 1834. v Selcih ter je bil po dokončanem uku v učiteljišči v Idriji postavljen v Smlednik, kjer je celih 33 let neprestano, vztrajno in zvesto opravljal svojo učiteljsko službo ter je bil z vsem svojim vedenjem mladini in svojim vrstnikom lep vzgled značajnega, pravega narodnega učitelja. Naj njegov spomin živi mej nami! On pa naj uživa tam boljše plačilo za svoja blaga dela!
Iz Ljubljane. Metelko-tova darila (šest po 42 gld.) se bode po njegovi blagi ustanovi s 1. maja 1858. 1. delila ljudskim učiteljem na deželi, kateri se lepo vedejo, in ki g oje slovenščino in sadjarstvo v ljudski šoli. Prošnje za-nje ravnajo se do c. kr. deželnega šolskega sveta ter se vlagajo pri dotičnili c. kr. okrajnih šolskih svetih do 3 0. maja 1888. 1.
—	Pri sposobnostnem učiteljskem izpitu v letošnjem vzpomladnem obroku so se za pismeni izpit stavila ta-le vprašanja: za ljudske šole: pedagogika v slovenskem jeziku: Narava, voditeljica učitelju; v nemškem jeziku: Die Bedeutung der Jahreszeiten für den Anschauungsunterricht. — Računstvo: 1. Jemand kauft 58hl Weizen zu 9'/,0 iL und verkauft 323/4 hl zu 93/5 fl.; zu welchem Preise muss er den übrig gebliebenen Weizen verkaufen,
[qi/ _ ii/ 4Y21/ _ V 1 22/ V r>4/
11--7r : -trrr X ,
2%— Ys 17a + 2 /J 3 /s : 4
3. Eine Pyramide hat zur Grundfläche ein regelmässiges Sechseck von 4 dm Seitenlänge, ihre Höhe beträgt 1 m 8 dm; um wie viel ist der Cubikinhalt eines senkrechten, ebenso hohen Kegels, dessen Grundfläche ein dem Sechseck umschriebener Kreis ist, grösser als der Inhalt der Pyramide? — Naravoznanstvo: Das Wasser nach seinen chemischen und physikalischen Eigenschaften betrachtet. — Prirodopis: Der Maikäfer. (Method. Abhandlung.) — Zemljepis: Der krainisclie Karst. — Za meščanske šole: Prirodopis: 1. Die Classe der Kopffüsser (Cephalopoda) ist eingehend zu schildern. 2. Die Korbblütler (Compositae) sind an bekannten Beispielen zu charakterisieren. 3. Das Wesen des quadratischen (tetragonalen) Krystall-systems ist zu erörtern. Hieher gehörige Mineralien sind zu beschreiben. — Naravoznanstvo: 1. Es ist zu erklären, wie das archimedische Princip theoretisch und experimentell nachgewiesen werden kann. Erscheinungen, die hierauf berufen, sind anzuführen und zu erklären.
2.	Der Stickstoff; Vorkommen, Gewinnung, Eigenschaften und Kreislauf desselben. — Računstvo: 1. Ein Vater will seinem fünfjährigen Sohne nach vollendetem 18. Lebensjahre einen Betrag von 2000 fl. versichern. Welche Summe muss er in eine Sparcasse, die Einlagen mit 3 '/a°/o jährlich verzinst, zahlen, damit dieselbe in der verlangten Zeit seinem Sohne das Capital verabfolgt? — 2. Man berechne den Inhalt eines Kreisabschnittes, dessen zugehöriger Centriwinkel 66° 33' ist und dessen Sehne vom Mittelpunkte eine Entfernung von 48 m hat. 3. Wie gross ist die Oberfläche der heissen Zone, wenn die Erde als eine Kugel vom Radius 637 km betrachtet wird? (Die Ekliptikschiefe beträgt 23" 27" 28"'). 4. Herr Michael K. erhält vom Herrn Christian K. hier eine Barzahlung von 250 fl. und liefert ihm 200 kg Java ä 180, 100 kg Raffinad ä 47 und 200 kg Mehl ä 43. — Dieser Fall ist in den Büchern des Herrn K. durchzuführen. Za meščanske šole: 1. Pedagogika: 1. Entwicklung des Begriffes vom »erziehenden Unterricht» mit Angabe der Hauptvertreter desselben. 2. Worin besteht der analytische Lehrgang im allgemeinen und in seiner Anwendung auf den geographischen Unterricht im besondern. 3. Welche sind die Hauptwerke Salzmanns? 2. Zemljepis: 1. Die hauptsächlichsten Bodengestaltungen der Erdoberfläche. 2. Die unterirdischen Schätze und Wunder unseres österr. Vaterlandes.
3.	Nemški jezik: Die Natur im Spiegelbilde der lyrischen Dichtung. 4. Zgodovina: 1. Welche Begebenheiten wirkten am Ende des 15. Jahrhundertes und am Anfange des 16. Jahr-hundertes verändernd und umgestaltend auf das äussere und innere Leben der europäischen Menschheit? 2. Uebersichtliche Darstellung der Geschichte Oesterreichs von den ersten Anfängen bis zur Uebergabe der Ostmark an die Babenberger.
—	K sposobnostnemu učiteljskemu izpitu t. m. je prišlo 20 učiteljev in 12 učiteljic, vseh tedaj 32. Mej temi sta bila dva (gosp. A. Funte k in gspdč. Pavla pl. Renzen-b e r g) pri preizskušnji za meščanske šole, za katere sta dobila spričalo učiteljske pripravnosti. Iz
i60„
mej drugih učiteljev je dobilo spričevalo učiteljske sposobnosti za poučevanje v slovenskih in nemških ljudskih šolah 13, za poučevanje samo v slovenskih ljudskih šolah 3, za poučevanje samo v nemških ljudskih šolah pa 2. Iz mej učiteljic je sposobnih za slovenske in nemške ljudske šole 8, samo za nemške ljudske šole 1, za poučevanje v francoskem jeziku pa tudi 1.
— Uradna konferencija mestnega učitelj stva v Ljubljani bode v 7, dan jun. t. 1. ob 8. uri dopoludne v mestni dvorani po tem-le vzporedu: 1. Naznanilo c. kr. okrajnega šolskega nadzornika o tem, kar je opazoval pri nadziranji. 2. Zakonite določbe, razpisi in ukazi o šolski hygieni in njih izvrševanje. Poročevalec g. Teodor Valenta. 3. Izbor učnih knjig in beril za šolsko leto 1888/9. 4. Poročilo knjižničnega odbora o stanji in računu okrajne učiteljske knjižnice. Nasvete o nakupu knjig in učil je po 4. točki knjižničnega reda naj kasneje do 4. junija oglasiti pri imenovanem odboru. 5. Volitev knjižničnega odbora, za šolsko leto 1888/89. 6. Volitev stalnega odbora okrajne učiteljske skupščine. 7. SamostalnV nasveti, katere je pismeno oglasiti pri stalnem odboru najkasneje do 4. junija t. 1._
Ravnokar so prišle na svetlo
nabral in izdal Gabrijel Majcen.
I. stopnja.	Cena 15 kr.
Kdor jih želi dobiti poštnine prosto po pošti, naj pošlje po nakaznici 17-kr. — Gg. učiteljem, kateri bi knjižico v večjem številu širili mej mladino, dobe pri 12. eno po vrhu. Druga in tretja stopnja sledite.
Tlieodor Kaltcnbrnnner,
trgovec s knjigami, umetnijami in muzikalijami v Mariboru o./D.

Premene pri učiteljstvu.
Na Kranjskem. Za trdno so postavljeni g. g.: Ignacij Rozman, učitelj v Mošnjah, Fran Gärtner, učitelj na Dobravi pri Kropi (na Gorenjskem), Fran Schiffrer, učitelj v Starem Trgu, Josip Pere, učitelj v Svetlem Potoku, Ivan Dremelj, učitelj na Polici. - G. Avgust Kleč, učitelj v Cerknici, je dobil uč. službo v Begunjah na Gorenjskem.
st. 391	Razpis učiteljskih služeb.
okr. š. sv.	c. kr. okrajni šolski svet v Logatcu razpisuje za stalno oziroma začasno nameščenje
učiteljski službi:
1.	na dvorazredni ljudski šoli v Zgornjem Logatcu II. učiteljsko mesto s 400 gld. letne plače in s stanovanjem;
2.	službo učiteljice na ravno tej šoli s 400 gld. letne plače in s stanovanjem.
Prošnje za učiteljevo službo naj se vlagajo do konec meseca julija, za službo učiteljice pa do konca meseca maja t. 1. pri tukajšnjem uradu.
Učitelji, kateri so bili v kmetijskem tečaji v Grmu ali na Slapu ali če se zavežejo, da ga bodo v počitnicah dokončali, imajo pri učiteljevi službi prednost.
C. kr. okrajni šolski svet v Logatcu v 10. dan maja 1888. 1. Št. 356
okr. š. sv.	Na ljudski šoli v Smledniku s 500 gld. letne plače, s postavno opravilno priklado
in s stanovanjem. Prihodnje šolsko leto se bode ta šola razširila v dvorazrednico.
Prošnje s potrebnimi prilogami naj se postavnim potom do konca maja t. 1. vlagajo pri tukajšnjem uradu.
_C. kr. okrajni šolski svet v Kranji v 3. dan maja 1888. 1._
Odgovorni urednik Andrej Praprotnik.	Tiska in zalaga J. R. Mlllceva tiskarna.