XLVIII. LETNIK
1928
II. ŠTEVILKA
UBLJANSKI ZVON
MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETO
PESEM   KOSCEV
CVETKO   GOLAR
Rdi se rdeča detelja, blesti se v travi rosa, in čez polje in travnike gre v zgodnjem jutru kosa.
In pesem koscev v sin j doni, in v valili pada cvetje, in s petjem mladih deklic se žari čez plan poletje.
Skoz beli dan in jasno plan po jo, blešče se kose, a kdo čez vas in cvet in klas hiti, smehlja ljubo se?
Prelepa Mana se mi zdi, hej, dečla, da ji para ni — bo kosce napojila, a mene poljubila.
BINKOSTNI   POZDRAV
Le počivaj, plug in brana, binkoštna nedelja je, glasno pojejo zvonovi: Danes dan veselja je!
Od planine do planine veter kliče, vse zveni, vriska njiva in dolina, praznik binkoštni slavi.
Rožmarin in poljske rože z oken vseh dehte, žare, ptice, žita in valovi v božjo čast pojo, šume.
In na zemlji vsej prelepi mir kraljuje krog in krog, v zlati slavi blagoslavlja polje in pšenico Bog.
MANOM  J. LENDOVŠKA
FRAN     ELLER
Spomin živi svetal mi v duši zvesti
na Te, učitelj, izmed vseh mi mil,
ko drobna piščeta pod varstvo kril
si zbiral nas tam v hladnem, nemškem mesti.
65
Mejam čuvar na zlomu naših sil dehtel po slavi nisi ne obresti, le dvom je kljuval, trle so bolesti, a Ti, poln jasne vere, si gradil.
Besede materine sladki glas, da zagrenela so nam gesla tuja, iz srca smo Ti srkali njen kras.
Ti bil si nam, kar je valovom struja in semenom, da poženo se v klas, ljubeči pramen, ki od smrti vzbuja.
PESNIK
JANKO   GLASER
Sam, prerok,
sredi nas stoji —
kakor stolp visok
radio-posta je:
v molk zastrt drhti,
na vse kraje,
v vse strani
melodije v svet oddaje,
grom, šepet in vrisk in jok
kakor stolp visok
radio-postaje.
Bogve komu jih pošilja, bogve kdo v srce jih svoje — uglašeno — ulovi. Tisoč dušam jih pošilja: vsem — brez cilja;
Otonu Župančiču. v nepoznano daljo poje: v vse strani!...
O, razpni
svojega srca anteno,
trepetaje mrežo njeno
zvoku tajnemu nastavi
tudi ti!
Naj pojoč te spreleti
čudežni, neznani tok
— vrisk in jok —
od njega poslan v daljavi,
ki — prerok —
melodije svetu daje:
kakor radio-postaje
stolp visok!
SPOKORNICA
STANO    KOSOVEL
Kakor v prognanstvu tu mrzlo je in temno, kakor pod zemljo je pusto in žalostno, žejno tolažbe.
Kakor se vrača brezdomec poln smrtnih ran, strt od udarcev usode, bolan, bolan v srcu od dražbe —
66