300
Trgovinska in obrtniška zbornica.
(Dalje.)
VIL Gospod zbornični svetnik Filip Zupančič poroča, da se je trgovska in obrtniška zbornica v Gradcu obrnila do zbornice z dopisom, v katerem omenja, da je c. kr. trgovinsko ministerstvo pričelo razpravljati z ogrsko vlado o načrtu zakona, po katerem naj bi uradni merosodni štempelj jedne državne polovice imel v ozemlju druge državne polovice jednako veljavo.
Te razprave zasnovale so se pred letom dni, danes ne ve še nihče, bode li Ogrska volje, kreniti na pot prijateljskega sosednega občevanja, ter to storiti, kar izvršuje inozemstvo brez vsakega protislovja, brez vsakega premislika že od zdavnaj, ali pa bode li vstrajala na svojem trdovratnem avitskem stališču.
To negotovost je teško prenašati. Graške zbornice okoliš zanima se zvedeti, kdaj in kako se bodo končale razprave, z Ogrsko pričete. Živahno občuje z Ogrsko in Hrvatsko in zaradi tega utegne biti prisiljen, podvreči se ogrskemu merosodnemu štemplju ter plačevati včasih občutno visoke kazni.
Vsled tega obrnila se je graška zbornica do trgovinskega ministerstva s prošnjo, naj bi skrbelo, da se s temi razpravami podviza in skrbi za njih povoljen uspeh, da se odstrani stališče Ogrske, ki le ovira urejeno občevanje.
Utegne li c. kr. miaisterstvo izprevideti iz razprav, da ogrska vlada ni volje nehati od svojega posebnega stališča in priznati avstrijski merosodni štempelj, prosila je graška zbornica, da v interesu prebivalstva potem nastopi jedino pravo pot, namreč da ravno tako odmeri, kakor Ogrska nam meri, da proglasi ogrski merosodni štempelj za neveljavnega v Cislitaviji, in da ravno tako, kakor je to storil ogrski prometni minister v svojem razpisu od 14. aprila t. 1., prisili železnice, da ne sprejmejo nobene, bodisi prazne ali napolnjene posode, z ogrskim merosodnim štempljem. Zbornica graška vabi zbornico, da podpira nje korak pri vladi, ako se sicer to sklada z interesi njenega okoliša. Morda se posreči z druženim močem izposlovati ugoden preobrat, da se doseže pravilno občevanje s sosedom. — ako pa ne, vsaj se bode odstranila fikcija, kot da bi si bili obe polovici države druga proti drugi več, nego inozemstvo proti inozemstvu.
Ker so razmere Kranjske jednake razmeram sosednjega zborničnega okoliša graškega Ogrski nasproti ter je tudi v interesu prometa, da se ta stvar pravično uredi,   zato si tudi odsek šteje v dolžnost,  toplo pripo-
ročati naslednji nasvet: »Slavna zbornica naj prošnjo posestrime zbornice podpira pri visokem c. kr. trgovinskem ministerstvu." — Predlog se je sprejel.
VIII. Gosp. zbornični svetnik Filip Zupanč č poroča, da se je trgovinska in obrtniška zbornica obrnila do visocega c. kr. pravosodnjega ministerstva s prošnjo, da bi se premenil konkurzni red. Poslala je to prošnjo tudi naši zbornici, da jo podpira. Premembe, katere želi omenjena zbornica,  tičejo se naslednjega:
1.  Ves konkurzni imetek realizuje se koj po otvoritvi konkurza potom sumarične, oziroma realne izvršbe, ki jo je pričeti uradno;
2.   Opusti se postaviti upravnika konkurznega imetisa;
3.  Konkurzna pasiva likviduje se in skupilo od imetka porazdeli sodišče v dosedanjih oblikah sodne porazdelitve premičnega ali realno eksekucijskega  skupila.
Meja za uporabo tega skrajšanega konkurznega postopanja mogla bi se ustanoviti pri 25 000 gld., tako da bi konkurzni imetki izpod 25.000 gld. bili podvrženi temu skrajšanemu postopanju.
Velike gospodarske koristi, ki jih je pričakovati od takega zlajšanja konkurznega postopanja, ni jih treba pobliže osvetljevati; s tem bi dosegli, da bi se bistveno okrepil personalni kredit, na kateri se pač danes z večine opira promet.
Odsek se sklada z nasvetovanimi premembami, ker bi se s tem skrajšalo postopanje pri malih konkurzih in tedaj konkurzna razprava tudi ne prouzročila toliko troškov, kakor doslej navadno. Vsled tega nasvetuje: „Slavna zbornica naj podpira prošnjo trgovske in obrtniške zbornice v Lincu pri visokem c. kr. pravosodnjem ministerstvu". — Predlog se  je sprejel.
IX. Gosp. zbornični predsednik Vašo Petričič poroča o naslednjem dopisu c. kr. poštnega nadkomisarja za Kranjsko:
,,Dostavljanje pisem v Ljubljani ima to slabo stran, da se pisma, ki sem prispevajo s poštnim vlakom štev. 7 in 10, raznašajo skupno iz poštnega urada še-le ob 4. uri popoludne ter da jih adresati na tak način, oso-bito oni, ki stanujo dalje, dobivajo precej pozno; dalje, da se pisma, dohajajoča v Ljubljano z gorenjskim vlakom štev. 1715 (prihod v Ljubljano ob 4. uri 51 minut popoludne) in pošto iz Lukovice (prihod v Ljubljano ob 4. uri 40 min. popoludne,) naposled z brzovlakom štev. 4, mor jo šele drugi dan  raznašati.
Ako že pisem, ki prihajajo z brzovlakom v Ljub-bljano, ni lahko mogoče dostaviti istega dne z ozirom na večerno ur>, osobito po zimi, to je zelo ueprilično, da se pisma od omenjenega gorenjskega vlaka in od lukoviške pošte, četudi pridejo v Ljubljano proti 5. uri popoludne, dostavljajo še le drugi dan, kakor tudi je še nepriličneje, da pisma od dunajskega poštnega vlaka (prihod v Ljubljano od 1. uri 9 minut opoludne) šele po 4. uri popoludne pismonosci zajedno s pismi od tržaškega    poštnega   vlaka   (prihod   v  Ljubljano   ob   3. uri
301
3 min. popoludne) dostavljajo adresatom. Rečene nepri-ličnosti prihajajo največ od tod, ker je premalo pismonoscev, a prevelik okoliš adre satov, katerim se morajo vsak dan dostavljati pisma.
Poštni urad za pisma ima danes 10 pismonoscev. Ti pismonosci dostavljajo trikrat na dan pisma po vsem mestu in njega predmestjih. Pri prvem dostavljanju ob 8. uri zjutraj raznesti je treba dokaj pisem in poštnih nakazn c na vse strani in pismonosci se morajo kaj potruditi, da spet o pravem času pridejo v urad, da se lotijo drugega dostavljanja ob 11. uri dopoludne (naglic iz Trsta). To drugo dostavljanje vzame takisto dosti časa in ker pismonosci vendar morajo imeti nekaj odmora in ker morajo opoludne iti k obedu, ni jim mogoče tako hitro prihajati v urad, da bi mogli takoj, ko pride dunajski poštni vlak, raznesti ves materijal, ki dojde ž njim. Iz tega uzroka raznašajo z ijedno pismo dunajskega in tržaškega poštnega vlaka.
Ker je torej nemogoče povrniti se pravočasno v urad, da bi prejeli in raznašali pisma od gorenjskega vlaka in lukoviške pošte, zato izostane dostavljanje teh pisem isti dan.
Ako bi poštni urad imel primerno mnogo pismonoscev potem bi se utegnilo odpomoči na ta način, da bi pismonosci dostavljali pisma v dveh skupinah, jedna skupina vsa pisma od dopoludne,  druga pa od poludne.
Dokler pa ni dovoljnega osobja, ne da se nič storiti, in jaz bi vendar rad poskusil vsaj nekoliko odpomoči, in sicer tako, da bi se pisma z Dunaja in iz Trsta dostavljala ločeno koj po prihodu poštnih vlakov in da bi se z dostavljanjem pošte iz Trsta spojilo tudi dostavljanje materijah z Gorenjskega in iz Lu&ovice.
Ta načrt dal bi se izvesti, ako bi se dostavljanje materijah od tržaškega naglica moglo opustiti in ako bi se ta materijal mogel skupno s pismi od dunajskega vlaka raznašati. Potem bi pismonosci zjutraj, kakor doslej, urejevali materijal, o lj^2. uri moral bi jeden oddelek pismonoscev prevzeti dostavljanje pisem, doha-jajočih s prvim nagličem iz Trsta in s prvim poštnim vlakom z Dunaja, drugi oddelek pa bi moral dostavljati okolo 5. ure popoludne pisma, ki dohajajo s poštuim vlakom iz Trsta, z Gorenjskega in s pošto iz Lukovice.
(Dalje prihodnjič.)