3 2 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 18. marca 2010  Leto XX, št. 11 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 18. marca 2010 Porabje, 18. marca 2010 II. SREČANJE SLOVENSKIH ZAMEJSKIH GLEDALIŠČ STR. 4 »ČE BI EMO PRILIKO« STR. 6 BODI ZVEZDA (ALI VSAJ ZVEZDICA)! »Prisrčno pozdravljeni v Števanovcih, kjer so se danes zbrale naše porabske zvezdice – to ste seveda vi, dragi aktivni udeleženci, ki ste zbrali pogum in se s svojimi nastopi prijavili na današnje srečanje. Vi ste danes najpomembnejši, ker brez vas pač ne bi bilo današnje prireditve,« je svoj prijazno hudomušen pozdrav začel števanovski učitelj Laci Domjan, ki je bil moderator, scenarist in režiser prireditve, če se izrazim medijsko. Porabski slovenski kviz 2010 – poimenovan Bodi zvezda! – pravzaprav ni bil kviz v klasičnem pomenu besede, ampak predstavitev dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo porabski šolarji v prostem času. In, imeli smo kaj videti! 12. marca se je na odru števanovskega kulturnega doma v 16. točkah predstavilo čez 30 nastopajočih. Bili so pevci, plesalci, glasbeniki, igralci in recitatorji. Ob tako pestrem izboru predstavljenega seveda nismo mogli pričakovati, da bi bile vse točke popolnoma »slovenske«. So pa se morali nastopajoči najprej predstaviti z nekaj stavki v slovenščini. Vsi so to odlično opravili, tudi člani žirije – poleg avtorice tega zapisa še Erika Glanz, Klara Fodor, Biserka Bajzek in Tomaž Kuhar – smo dobili besedo. Po uvodnih formalnostih, žrebanju vrstnega reda nastopajočih, se je začelo. V dobri uri smo videli in slišali pestro paleto nastopov, zelo dobrih in dobrih, gledalci v dvorani, sošolci in učitelji, so uživali in bodrili svoje. Ob koncu nastopov so se oči nastopajočih zazrle v žirijo. Le kdo bi lahko zmagal in postal porabska zvezda? Tudi za žirijo je to bilo težko vprašanje, saj ob tako pestri izbiri predstavljenih točk ne moreš kar tako izbrati najboljšega. Vsak nastop je imel svoj čar, vsi nastopajoči so se potrudili po svojih močeh. Pri nekaterih bi sicer bilo potrebno še več vaj ali boljše sodelovanje učitelja, večina nastopov pa je bila zelo dobra. Težko se je bilo odločiti, a po tehtnem premisleku so se nam na obzorju zarisale porabske zvezdice. 1. mesto in s tem zmago na letošnjem Porabskem slovenskem kvizu smo prisodili skupini Zvončnice iz DOŠ Števanovci. Tri dekleta Anamarija Ropoš, Kristina Žekš, Monika Domjan so ubrano zapela slovenske ljudske pesmi. Član naše žirije, odgovoren za glasbene nastope, Tomaž Kuhar, jim je priporočil, da se s takim petjem še ukvarjajo, saj so zanj zelo nadarjene. Podelili smo dve 2. mesti, in sicer Richardu Kürnjeku z DOŠ Števanovci za dobro recitiranje slovenskih pesmi in glasbenikoma Benjaminu Sukiču ter Patriku Bajzeku z DOŠ Gornji Senik za odličen glasbeni nastop. Ker je bilo veliko dobrih nastopov, smo se odločili, da podelimo kar tri 3. mesta. Prisodili smo jih: Adamu Čuku z DOŠ Gornji Senik za pripovedovanje porabske pravljice, Szilardu Gyečeku z DOŠ Gornji Senik za živahno petje porabskih ljudskih pesmi in plesalkama z DOŠ Števanovci, Mirtill in Edui Bellus z DOŠ Števanovci za vrhunsko odplesan ples na znano skladbo Barbare Streisand. Nagrade za zmagovalce, vrednostne bone za knjigarno v Monoštru, je prispevala Zveza Slovencev, slovensko šolsko ministrstvo pa bo vsem nastopajočim financiralo enodnevni izlet v Prekmurje, ki ga bomo vsebinsko pripravili na Zavodu RS za šolstvo, OE Murska Sobota. Porabski slovenski kviz 2010 je s pestrostjo nastopov, predstavljenih točk in nastopajočih učencev, pokazal, da imamo na porabskih narodnostnih šolah mnogo zvezd in zvezdic, ki ob dobri spodbudi svetlo zažarijo. Vse čestitke za dobre nastope vsem učencem in učiteljem, ki so jim pomagali, posebno čestitko pa namenjam duši prireditve, učitelju Laciju, ki je prav blestel. Nagrajenci bodo svoje točke predstavili še enkrat, in sicer 1. aprila na Slovenskem dnevu v Monoštru. Seveda pa si bomo prizadevali, da bo prireditev take vrste živela tudi v prihodnje. Valerija Perger Vsi nastopajoči na Porabskem slovenskem kvizu - Bodi zvezda 2010 Zmagovalke Anamarija Ropoš, Kristina Žekš, Monika Domjan Manjšine na filmskem traku S kruhom in soljo so 4. marca goste sprejeli v budimpeštanski kinodvorani Uránia na 6. Manjšinskem filmskem festivalu. Prireditev prireja od leta 2001 Manjšinsko uredništvo pri Madžarski televiziji. V letošnji tekmovalni program se je uvrstilo skoraj dvajset filmov, ki so jih pripravili sodelavci prej omenjenega uredništva. Slovenski film se letos, žal, ni uvrstil. Filme so v popoldanskem času predvajali v dveh manjših dvoranah, ki so jih napolnili številni obiskovalci. Ob tekmovalnem programu so v sosednjem prostoru vrteli filme, povezane z Romuni. Tukaj so bili na ogled filmi Romunskega uredništva pri Madžarski televiziji in tudi prispevki iz Romunije, ki je bila posebna gostja letošnje prireditve. Na festival je bilo prijavljenih 65 filmov, od tega jih je 19 konkuriralo za razne nagrade, ki jih je podelila tričlanska žirija. Predsednik le-te je bil Tamás Almási, priznani madžarski režiser dokumentarnih filmov, ki je še pred festivalom dejal: »Gre za izredno zanimive filme, ki dajejo gledalcu katarzični občutek. To je podobno temu, ko najdemo tajni dnevnik svojega manjšega brata in ga prelistamo.« Prvo nagrado je osvojil film z naslovom »Sonce in Mesec«, ki je pravzaprav dvojni portret, človeška zgodba o budimski izobraženki, ki živi urejeno, in o brezposelni Ciganki iz odročne vasice. (Film sta pripravila Éva Horváth in Péter Dömötör). Z drugo nagrado so priznali delo prav tako Pétra Dömötörja in Judite Szabó, ki predstavlja vsakdan poljsko-madžarskega umetniškega zakonskega para. V letošnjem programu ni bilo mogoče obiti tematike ubojev nedolžnih Romov. Tretjo nagrado je tako osvojil film Jánosa Daróczija (»Od Tatárszentgyörgya do Tatárszentgyörgya«), ki sledi dogodkom od začetkov delovanja organizacije »Madžarska garda« do razraščanja krvoločnega sovraštva. S področja južnoslovanskih manjšin je največ priznanja požel film Ivana Gugana, ki predstavlja majhno hrvaško diasporo na Kosovu. Ti Hrvatje so med zadnjo jugoslovansko vojno po sedemsto letih sožitja zapustili svoje domove, film prikazuje njihovo kalvarijo. (Delo je prejelo posebno priznanje ombudsmana za manjšinske pravice Ernőja Kállaija). V okvirih festivala se je popoldne odvijala tudi okrogla miza z udeležbo predstavnikov Madžarske televizije, Ministrstva za šolstvo in kulturo, Urada ministrskega predsednika, Urada ombudsmana ter strokovnjakov za manjšinsko šolstvo. Osrednje vprašanje srečanja je bila uporaba manjšinskih televizijskih prispevkov v narodnostnem šolstvu. Nacionalna televizija je ponudila arhivske posnetke za simbolično ceno tehnične narave, so pa njeni predstavniki izpostavili dolgotrajnost digitalizacije. Manjšinske oddaje naj bi bile najbolj uporabne pri predmetih spoz-navanja narodnosti, predstavniki šolskega ministrstva pa so predlagali (tematsko ali krajevno) katalogizacijo obstoječega gradiva. Na sestanku so tudi načeli vprašanje »trajne izposoje« arhivskih prispevkov Madžarske televizije, ki ima omejeno kapaciteto. Tako naj ne bi prišlo do izgube pomembnih posnetkov, medtem ko je zadeva pravno dokaj zapletena. Predstavniki družbe Sulinet so opozorili na svojo »Zbirko dediščine« (Örökségtár), ki je bogata, računalniško varna zbirka znanja, z možnostjo uporabe v šolstvu. Naslednji filmski festival je predviden čez dve leti, do takrat si lahko zainteresirani ogledajo filme o manjšinah in za manjšine v vsakokratnih oddajah manjšinskega uredništva pri Madžarski televiziji. -dm- Evgenu Titanu Bloudkova nagrada DOLGOLETNI PRIJATELJ SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Profesor Evgen Titan iz Murske Sobote sodi med tiste redke slovenske izobražence in Prekmurce, ki so začeli po koncu druge svetovne vojne med prvimi obiskovati prijatelje in tudi naključne znance v Porabju, se pogovarjati o življenju v Sloveniji in tedanji Jugoslaviji, in tudi po svojih možnostih pomagati. To so bili prijateljski stiki v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko sedanja Slovenija še ni imela odprtega mejnega prehoda z Madžarsko, ampak je bilo potrebno narediti do Porabja zelo zelo dolg ovinek čez Hrvaško ali Avstrijo. In, če zdaj preskočim dobrega pol stoletja, lahko mirno rečem, da profesor Evgen Titan še zmeraj pozorno spremlja sodoben porabski utrip in z zadovoljstvom spregovori o prvih in poznejših stikih s porabskimi ljudmi, pretežno s Slovenci in tudi z Madžari, kot vešč govorec njihovega jezika. Toliko v pojasnilo naslova, pod katerim želim napisati nekaj besed o profesorju telesne vzgoje Evgenu Titanu, izvirni in ne namišljeni ali samooklicani legendi pomurskega in slovenskega športa, kulture, likovne in še marsikatere aktivnosti, s katerimi bo trajno zapisan v zgovino tega dela Slovenije. Zato ni bilo prav nikakršno presenečenje, ko sta mu na Brdu pri Kranju slovenski minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič in eden najuspešnejših živečih športnikov vseh časov na Slovenskem, telovadec Miro Cerar izročila Bloudkovo nagrado za življenjsko delo. Čeprav pogosto slišimo ali rečemo, da krogle in priznanja ne zadenejo pravih prsi, ta rek za Evgena Titana ne velja. Če kdo, potlej si je visoko priznanje ob visokem jubileju, 80. letnici življenja, Bloudkovo nagrado, resnično zaslužil. Prepričan sem, da tako mislijo tisti, ki ga dobro poznajo in oni, ki so zgolj zanj slišali. In dobro ga poznajo desetine ali več sto če ne celo več tisoč mladih, ki jim je na svojstven in prijazen način približal športne aktivnosti in dejavnosti tako med šolanjem v srednjih šolah kakor pozneje, vključno z romsko mladino, ki ji je bil zmeraj naklonjen. »To priznanje je zame kulminacija, kot da bi prišel na vrh Triglava! To je vrhunec moje prijetnosti ob stisku rok z ljudmi, ki so bili vrhunski športniki in ljudje po človeški naravi... Veseli me, da je to priznanje hkrati tudi priznanje vsem prizadevanjem moje okrogline,« je Evgen Titan povedal v enem izmed številnih pogovorov in prispevkov po prejemu Bloudkove nagrade. Januarja 1929 v Murski Soboti rojen profesor je študiral na Državnem inštitutu za fizkulturo, znanem kot DIF, v Beogradu, delal na soboški gimnaziji, srednji šoli za telesno vzgojo in še nekaterih srednjih šolah. Za svoje dotedanje delo je leta 1965 prejel Bloudkovo plaketo. Evgen Titan je znan tudi po prenosu nekaterih športov v pomurski prostor, denimo hokeja na travi, po pobudah in sodelovanju pri gradnji športnih objektov, zlasti pri gimnaziji, in tudi po znanstvenem delu z uvedbo matematične statistike pri telesni vzgoji. Za to delo se je strokovno izpopolnjeval v Veliki Britaniji in na Madžarskem. Z eno besedo, športni učitelj v najširšem pomenu besede, kakršnih je bilo in jih je malo v Sloveniji, če sploh so. Kot avtorja likovnih del, zlasti vinjet, avtorja številnih razstav in pesnika poznajo Evgena Titana tudi bralci Porabja. Ker zelo verjetno oziroma zagotovo ni nikoli maral enoličnosti, se je loteval in se še spoprijemlje z različnimi aktivnostmi, denimo vožnjo s kolesom, sedeč vzratno na krmilu. Tu ima tudi več rezultatov v Guinessovi svetovni knjigi rekordov, nekatere pa napoveduje za letos, kar pomeni, da ne namerava in ne more mirovati in počivati, marveč nadaljevati z aktivnostmi v ožjem in širšem prostoru. Koliko ga vsaj malo poznam, bo besede držal, če mu bo zdravje naklonjeno. In to mu, profesorju Evgenu Titanu, želimo tudi v uredništvu Porabja! Ernest Ružič Z Goričkoga v Piran – 7. V krajini hmelja in kulna Od Celja do Velenja Ptujski kurenti so lekar nej dobro tazagnali zimo, štera se je za par dni pá povrnaula. Zatok si vsedimo v auto, fanj zakürimo pa se pelajmo dale prauti avtocesti A1, štera de nas vodila v nauve krajine na tejli slovenske kokauši. Nej daleč od varaša Slovenske Konjice stogi stari žički klaušter. V etoj zidini so Boga molili kartuzijani, takši baratke, šteri so fejst sigurno živeli, eške gučati so nej smeli. Kauli leta 1400 je biu v toj zidini center vsej kartuzijanov v cejloj Evropi, od tistec so vodili zidanje nauvi klauštrov. V tistom cajti so v knjižnici skrb meli na 2000 knig, štere so vse z rokami napisane bile. Leta 1792 je casar Jožef II. dau zaprejti žičko kartuzijo, od tistoga ipa je klaušter skoro na nikoj prišo. Gnes ga gorziške kauli dvajsti gezero lüdi na leto, vendar zatok tö, ka pri njegvi dveraj vino toči petstau lejt stara, najstarejša krčma v Sloveniji. Če se pelamo dale po avtocesti prauti Ljubljani, za en malo pridemo v Celje, štero je s svojimi petdeset gezero lidami tretji najvekši varaš Slovenije. Gda smo v varaši, moremo skrb meti med pelanjom, ka prej celjski šoferge najbole nevarno pelajo. »Če narediš edno hibo, te poštrafajo. Če narediš eške edno hibo, te pá poštrafajo. Po tretjoj hibi dobiš celjsko registrsko tablo (rendszám),« – pravi slovenski vic. Največ turistov v Celji eške gnesnaden stari grad gorziške, šteri je v svojom cajti najvekši biu na cejlom Slovenskom. Té stogi na ednom visikom brgej nad varašom, z autonom pa busom se pride gor po vauski, krivi serpentinaj. Od vrkaj se vidi cejla krajina kauli Celja z rekov Savinjov. Če štoj nema visiki pritisk, leko v gradi eške više plezdi na Friderikov tören, šteri je od znautra prazen, stube se pa zdigavajo kaulivrat na stenaj. Gnesnaden majo na gradi dosta kulturni programov pa koncertov. Na celjskom gradi so inda tak-zvani celjski grofovge gospaudge bili. Istina, ka so po krvi bili Nemci, depa zatok je donk najvekša pa najbole krepka držina bila na Slovenskom. Na tau kaže tau tö, ka je casar Sigismund Luksemburški za ženo edno či Hermana Celjskoga vzeu, šteri ma je žitek rejšo, gda se je s Törki bíu. Petdeset lejt kisnej se je celjski Ulrik II. vküpssvado z vogrskimi Hunyadinami, šteri so ga v gnešnjom Belgradi bujli. Tak so vömrli celjski grofovge. Njino znaménje, tri zvejzde na sivom pauli, je eške gnes celjski grb (címer), té tri zvejzde pa so na grbi Republike Slovenije tö gori. V Celji se edna zidina zové Stari pisker. Pred drügov bojnov je tam bila vauza za ženske, gda so pa nacistični sodacke prejkvzeli varaš, so v njem zapérali, mantrali pa bujli slovenske partizane. Med drügov bojnov je tü smrt najšlo skoro štiristau robov. Leta 1944 so partizange oslobaudili vauzo, tau je bila najbole uspešna slovenska akcija med bojnov. Gnesnaden držijo v zidini takše mlajše, šteri so naredili kriminal. »Od Celja do Žalca je ravno poljé,« - spejvamo slovensko pesem. Če se pelamo malo vö s Celja, včasi vidimo, kak v Savinjskoj dolini hmelj (komló) rasté. Iz korenjé té rastline vsikšo leto vözrasté 5-10 mejterov visko steblo, na šterom se iz cvejtja rodijo »šküfke«, iz štere se pivo redi. Šküfke so leko moške ali ženske, za pivo se nücajo samo ženske. Po 20. avgusti se leko dojpoberéjo, inda so tau z rokami delali, gnesneden bole brž vse taopravijo mašinge. Iz šküfk napravijo male cügle, »brikete«, šteri pridejo v pivovarne (sörfőző). Malo vesnico Arja vas poznajo najbole tisti, šteri so se eške pred dvajsetimi lejtami pelali od Maribora do Ljubljane. Med letoma 1972 in 1978 so med vesnicama Hoče in Arja vas zozidali petdeset kilomejterov dugo avtocesto, štera je dugo cajta bila edna sama hitra poštija med dvöma najvekšima varašoma Slovenije. Nej daleč od Celja leži varaš Štore. Tam so že pred dvejstau lejtami najšli barnasti kuln (vaugelge) v zemlej. Nej dugo za tejm so že s pomočjauv toga kulna redili železo pa jeklo (acél) v varaši, njina fabrika je gratala edna najvekša na slovenskom Štajerskom. Po prvoj svetovnoj bojni so začnili železo odavati indri v Jugoslaviji, fabrika pa eške gnesnaden funkcionéra z modernimi mašinami. Z moderni cajtov pa se povrnimo v stare čase. Leta 1952 je eden moški v vesnici Šempeter nika okapo na svojom gračenki, gda je najšo eden kip (szobor) edne sedeče ženske. Čednjaki so začnili iskati, pa najšli najvekše rimsko graubišče v cejloj gnešnjoj Sloveniji. Gnes stogi v Šempetri pri Celji na ednom gračenki dosta veuki držinski spomenikov, štere so naredili iz pohorskoga marmorja (márvány). Te grobni kamli so tak leko ostali, ka je je v 3. stoletji voda poledjala pa pejsek pokopo. Ništerne kamle so ponücali pri drügi zidinaj. Što bi na Vogrskom nej pozno ime Gorenje? Pelajmo se malo v varaš Velenje, gde že več desetletij redijo hladilnike, pralne mašine pa električne špajete. Mesto je pa eške bole važno zavolo kulna, »črnoga zlata« v zemlej. Najgir lidgé se leko eške gnes spistijo doj 180 mejterov pod zemlau, pa poglednejo, kak so rudarge (bányászok) delali. Zavolo kopanja lignita so nej daleč gratala tri jezera (tavak), v najvekšom, Velenjskom se leko turisti kaupajo tö, pa počivajo v kempingaj. Velenje je zvün Nove Gorice najmlajši slovenski varaš, lani so svetili petdeseto oblejtnico. Najvekši trg (tér) se eške gnesneden zové »Titov trg«, pa ne bojmo začüdeni, če nas tam pozdravi najvekši kip maršala Tita na svejti, šteri eške stogi. (Varaš so v socializmi zvali Titovo Velenje tö.) Mladost varaša se pozna na zidinaj tö, knjižnica, galerija pa kulturni dom so vsi moderni, »kocka« rami. V fabrike je v sedemdeseti lejtaj dosta delavcov prišlo iz republik nekdešnje Jugoslavije pa eške gnesneden tö odijo. V Velenji žive zdaj samo 70 procentov Slovencov, ostali so Muslimani, Srbi pa Rovatke. Kauli Velenja je dosta gradov, zatok krajino zovémo »dolina gradov«. Nad samim varašom se zdigava velenjski grad, šteri je eden najbaukše gorostali gradov v Sloveniji. V njem si leko poglednemo muzej, vleti pa držijo tam dosta programov na festivali. Če pa malo poglednemo na lejvo, vidimo smučarske skakalnice (síugrópálya) iz plastike, na šteraj skačejo za takzvani »rudarski posvejt«. Z bregá se vidijo zidine Gorenja, Rdeča dvorana za športnike pa raufanki Termoelektrarne Šoštanj. V varaši Šoštanj so začnili električno energijo rediti v dvajseti lejtaj preminaučoga stoletja. Gnes je fabrika najvekša termo-elektrarna (hőerőmű) v Sloveniji. Za toplaučo pa elektriko ponücajo na leto 4 milijone ton kulna pa 60 milijonov kubični metrov zemelskoga plina (földgáz). Nej daleč, v vesnici Topolšica pa so že pred tristau lejtami poznali vretine, iz šteri je tekla topla, zdrava voda. Gnesnaden je gratala ves pravi center za turiste. Po glavnoj poštiji prauti söveri zapüščamo Štajersko. Za en malo pridemo na Koroško, zibko Slovenije, gde se je začnila zgodovina gnešnji Slovencov. Tau pa je že edna drüga pripovejst... -dm- Maršal Tito eške itak skrb má na narode v Velenji Močni gospaudge Celja so nücali kuste stene Za pivo so samo ženske šküfkehmeljadobre OD SLOVENIJE… ‘ALPE – DONAVA – JADRAN’ 2010 II. srečanje slovenskih zamejskih gledališč Na drugem srečanju slovenskih zamejskih gledališč, ki je v februarju in začetku marca letos potekalo na odru kulturnega doma Kulturno-umetniškega društva »Zarja« Trnovlje v Celju, je nastopilo pet gledaliških skupin iz slovenskega zamejstva, med njimi tudi »Veseli pajdaši« iz Števanovcev ter »Duo Fodor« iz Monoštra. Gledališko srečanje ‚Alpe – Donava – Jadran‘ se je razvilo iz tradicionalnih Novačanovih gledaliških srečanj, ki jih vsako leto pripravlja KUD Zarja v spomin na dramatika, pesnika, pisatelja, publicista in predvojnega politika Antona Novačana (njegovo najbolj znano dramsko delo je Herman Celjski), ki je bil skorajda domačin v tem delu Celja (Trnovlje), rojen v bližnji Zadobrovi. V programu teh srečanj so občasno sodelovale tudi zamejske gledališke skupine, največkrat z avstrijske Koroške in s Primorske v Italiji. Ob XVI. Novačanovih gledaliških srečanjih, jeseni 2008, pa so prvič pod imenom ‚Alpe – Donava – Jadran‘ pripravili poseben programski sklop I. srečanje slovenskih zamejskih gledališč. Ker pa je bil skupni program v istem terminu tako programsko kot tudi organizacijsko preobsežen, so se odločili, da ga pripravijo kot posebno prireditev, v spomladanskem času. Tako so na drugem srečanju že uspeli v celoti zajeti vse štiri sosednje države, kjer živi slovenska manjšina! Po vzoru Novačanovih gledaliških srečanj pa je tudi na Alpe – Donava – Jadran komisija občinstva na vsaki predstavi (razen prvi, ki je bila monokomedija) izbirala igralca večera. Program je obsegal štiri večere, v katerih so obiskovalci videli pet predstav. Po slavnostni otvoritvi, ki je bila v znamenju slovenskega kulturnega praznika, so v petek, 5. februarja 2010 kot prvi nastopili Slovenci z avstrijske Koroške, točneje gledališki igralec Aleksander Tolmajer z monokomedijo »GULYÁS ALI PRVIČDRUGIČTRETJIČ«, izpod peresa in v režiji Alenke Hain. V soboto, 27. februarja 2010 so gostovali primorski Slovenci, člani dramskega odseka Prosvetnega društva Štandrež pri Gorici v Italiji, s komedijo Novaka Novaka: »GUGALNIK«, v režiji Jožeta Horvata. V predstavi je komisija občinstva naziv »Igralec večera« podelila Nejcu Cijanu Garlattiju za vlogo mladega zakonca Rada. V soboto, 6. marca 2010 pa sta na trnoveljski oder stopili dve gledališki skupini Zveze Slovencev na Madžarskem, z dvema enodejankama v sočnem prekmurskem, porabskem narečju, kar je bila še posebna poslastica festivala, ki jo je občinstvo hvaležno in navdušeno sprejelo! Prva skupina »Veseli pajdaši« iz Števanovcev je predstavila komedijo Lacija Kovača »STO JE OČA« (Kdo je oče), v režiji Branka Pintariča. Komisija občinstva je naziv »Igralec večera« podelila Mariji Kosar, za vlogo poštaša (poštarja). Druga skupina »Duo Fodor« iz Monoštra pa je predstavila komedijo »KAULAKVRAT« (Potep) Milivoja Mikija Roša, ki je predstavo tudi režijsko postavil na oder. V tej predstavi pa je komisija naziv »Igralec večera« podelila Klari Fodor za vlogo aukolaste (škilaste). Letošnja srečanja festivala ‚Alpe – Donava – Jadran‘, pa so v soboto, 13. marca 2010 zaključili Slovenci z Reke na Hrvaškem, člani tamkajšnje gledališke skupine Kulturno-prosvetnega društva »Bazovica«, s komedijo Vjeka Alilovića »ROMEO IN JULIJA (pa še kaj…)«, v režiji Serđa Dlačića. Organizator srečanja Zveza kulturnih društev Celje, v sodelovanju s KUD »Zarja« Trnovlje – Celje, vidi pomen srečanja v popestritvi kulturne – gledališke ponudbe v Celju, predvsem pa želi dati večji poudarek gledališki ustvarjalnosti v slovenskem, zamejskem kulturnem prostoru in možnost njene predstavitve v Sloveniji, saj ne poznamo kakšne podobne skupne prireditve. Hkrati pa želi s tem srečanjem razširiti gledališki prostor gostiteljskemu ansamblu KUD Zarja v smislu gostovanjske politike, saj sodelovanje skupin na tem srečanju temelji na načelu reciprocitete, domači ansambel bo gostujočim skupinam vrnil obisk s produkcijo svojih gledaliških predstav. V perspektivi pa je želja organizatorjev, da bi morda prog-ram srečanja umestili tudi v ustrezne evropske projekte čezmejnega sodelovanja, kar bi bila lepa vizija razvoja v prihodnosti! Živko Beškovnik, podpredsednik KUD »Zarja« Trnovlje – Celje in strokovni sodelavec za gledališko in lutkovno dejavnost pri JSKD Območni izpostavi Celje Pahor, Kosorjeva in Tadić so se srečali na Ptuju Slovenski premier Borut Pahor, hrvaška premierka Jadranka Kosor in srbski predsednik Boris Tadić so se srečali na Ptuju in se dogovorili za oblikovanje »personalne trilaterale«. V izjavi po srečanju je slovenski premier povedal, da se je v luči konference o Zahodnem Balkanu, za katero sta dala pobudo s Kosorjevo in bo potekala na Brdu pri Kranju 20. marca, odločil povabiti Tadića in Kosorjevo na neformalno srečanje na Ptuj, da bi se posvetovali o odprtih vprašanjih konference in aktualnih vprašanjih. V enournem pogovoru na ptujskem gradu so uspeli, kot je dodal - sicer »ne v celoti, ampak bolj ali manj« - »rešiti vsa vprašanja, ki so bodisi statusno ali vsebinsko povezana s konferenco«. Katera so ta vprašanja, ni pojasnil, je pa Tadić v izjavi ponovil stališče Srbije, da je predpogoj za njeno sodelovanje na konferenci ta, da bo Kosovo »sodelovalo v formatu, ki je v skladu z resolucijo VS ZN 1244«, torej kot Kosovo-Unmik. Sicer pa so vsi trije izpostavili, da so se na srečanju v luči svetovne gospodarske krize dogovorili za tesnejše gospodarsko sodelovanje med državami. Pahor, Kosorjeva in Tadić naj bi se v okviru »personalne trilaterale« prihodnjič sestali na Hrvaškem, nato pa še v Beogradu. Türk obiskal Finsko in Litvo Predsednik države Danilo Türk se je s spremljajočo gospodarsko delegacijo mudil na državniškem obisku na Finskem in nato še v Litvi. V Helsinkih se je med drugim sestal s finsko kolegico Tarjo Halonen, s katero sta govorila tudi o organizaciji konference o Zahodnem Balkanu v Sloveniji. Poleg tega se je udeležil finsko-slovenske poslovne konference, na kateri je bilo govora o priložnostih za krepitev sodelovanja. V Litvi se je Danilo Türk sestal s tamkajšnjo predsednico Dalio Grybauskaite in se udeležil litovsko-slovenskega poslovnega foruma. Gledališčniki iz Porabja se zahvaljujejo gledalcem. Druga z leve Klara Fodor, tretja Marija Kosar Duo Fodor na odru Slovenska meša v varaški cerkvi bau 21. marciuša v 16-oj vöri. … DO MADŽARSKE Nadaljevanje delavnic V soboto, 6. marca, so se flajsne ženske pa moški znauva dobili vküper, ka bi se dale včili stare meštrije. Delavnica na Gorenjom Seniki je bila nadaljevanje tisti srečanj, stere organizira Razvojna agencija Slovenska krajina v okviri projekta »Saused k sausedi«. Skor je vse tak bilau kak na prešnji delavnici, samo zdaj so se udeleženci iz porabski pa gorički vesnic nej na starom farofi srečali, liki v kulturnom domi na Gorenjom Seniki. Kauli desete vöre so se zberali. Steri so prvo paut cekare pleli, tisti so s pomočjo Micke Ropoš s tem, steri pa košare, tisti pa s pomočjo Lojzeka Hanžeka, s tistim nadeljevali. Ženske iz Büdinec so tak flajsne bile, ka so doma do konca napravile svoje cejkare. Zvün toga so naše »kolegarce« iz Büdinec pa Čöpanec pokazale, kak trbej iz štrümf (žabic) rauže delati. Za te rauže se nücajo štrümfe, draut, glaž pa male škatüle. Najprva smo mogli kauli glaža pa škatüle draut sükati. Potistom te draut trbej s štrümfov nutpoviti. Gda že dosta raužni listov naredimo, te napravimo sredino rauže. Kauli sredine dejvamo list za listom do tačas, ka lejpo raužo dobimo. Na konci smo zelau lejpe rauže mele. Meni se je tau fejs vidlo, tak ka sam se z gospauv Marijo pogučala, ka gnauk pridem k njej v Čöpance pa ve dale delale. Ena gospa iz Büdinec je pa nas včila, kak se iz žajfe dišavnica dela. Na dva kraja žajfe je trbölo bucike (gombostű) spikati, kauli nji smo pa te lejpe pantlike sükale. Tau je tö nika nauvoga pa zanimivoga bilau za nas. Zdaj se je tö pokazalo, ka ka vse se leko napravi, če stoj malo ideje pa talenta ma. Dostakrat po bautaj kaj vidimo, pa te mislimo, kak se tau leko napravi, pa mi tö dosta vse vejmo, samo bi si mogli cajt vzeti za kaj taše. Zdaj, ka je že lejpo vremen gé, se dela začnejo na njivaj pa vanej, zatao se te delavnice za nekaj cajta zaprejo. Gda pride gesen pa se vanej delo skonča, te se »mojstri pa inaške« pa znauva srečamo. Ideje eške majo dosta, mi mladi se pa dosta leko včimo od zreli žensek. Kakšne novejše stvari, okraske delati tö, dapa prvotni cil tej delavnic je, ka naj se stare, indašnje meštrije ohranijo. Na konci projekta pa bo iz vsega toga, ka se je na delavnicaj napravilo, razstava ali na Gorenjom Seniki v obnovlenom kulturnom daumi ali pa v Andovcaj v stari domačiji, je nam pravla Andreja Kovač, vodja projekta. Martina Zakoč FIDESZ je podpisal pogodbo s svojimi zavezniki FIDESZ je 10. marca sklenil zavezništvo za parlamentarne volitve s sedmimi partnerskimi organizacijami in strankami. Med njimi je Stranka krščanskih demokratov, ki je tudi v iztekajočem se mandatu delovala pod okriljem FIDESZA, njeni poslanci so bili člani poslanske skupine omenjene stranke. Med podpisniki so mladinske in manjšinske organizacije, recimo Fidelitas kot mladinska organizacija stranke, ali Lungo Drom kot ena največjih romskih organizacij na Madžarskem. Partnerstvo so sprejela tudi razna društva in zveze, med njimi Meščansko društvo malih posestnikov, Zveza kmetovalcev in kmetijskih zadrug. Med podpisniki je tudi stranka podjetnikov in delodajalcev. Po podpisu je predsednik FIDESZA Viktor Orbán izjavil, da bo zavezništvo po zmagi na volitvah postavilo pred državo cilje, ki jih bo lahko podprla večina državljanov, in ki bodo lahko vrnili državi mednarodni ugled. Praznovanje 15. marca iz manj sredstev Za centralno praznovanje letošnjega državnega praznika, 15. marca, je vlada namenila 185 milijonov forintov, 30 milijonov manj kot lani. Kljub temu je bilo praznovanje dostojno, pisano in družinam prijazno. Toda skupnega praznovanja, ki bi ga narekoval praznik, spet ni bilo, kajti stranke so dela prost dan izkoristile za uradni začetek volilne kampanje. Medicinci protestirajo Zdravniška zbornica zahteva od vlade, da prekliče sklep o strokovni specializaciji medicincev. Ta namreč predpisuje, da če si študent medicine po končanem študiju ali mlad zdravnik pridobiva specializacijo doma, mora delati najmanj devet let v domači bolnici. S tem vlada želi preprečiti, da bi mladi zdravniki s specializacijo zapuščali državo takoj po pridobljeni specializaciji, v domačih bolnišnicah pa primanjkuje zdravnikov. Etak se dela prejlonč na košaro Ženske z Goričkoga so pokazale »nauve« maštrije tö Za lejpo peldo valaun kolektiv školnikov v Varaši Kolektiv školnikov Srejdnje pok-licne šaule Béla III. v Varaši si je zaslöjžo velko pohvalo pa priznanje. Gda mi je Margita Korpič s Traušča, mati školnika šaule Ferina Korpiča, najprvin pripovejdala, ka vse včinijo školnicke té šaule za njenoga sina, steri je betežen grato, sam si gora djala, gda ozdravi pa de že pá leko z veselim obrazom med njimi, je dejemo v porabske novine zatok, naj peldo leko vzememo od nji. Hvala Baudji, té čas je sé prišo! V pondejlak, 1. marciuša, je velko veseldje bilau na šauli, mladoga školnika je velka radost, lübezen vzela kaulek, gda so ga vsi kolegi, kolegice pozdravlali, posaba ravnatel šaule, pa me rokau stiskavali. Ja, osem mejsacov je nej kratek čas. Telko časa nazaj, ka je na naglo veltji betežnik grato. Kolektiv školnikov s svojim ravnatelom je pa v tau časi vöpokazo, ka leko včinijo döjšno pa fizično padaši, kolegi sami tü pri tejm, aj se človek ma mauč vöskopati z najvekše nevaule tü. Vsi so ma na pomauč staupili té, gda je tau najbola potrejbno bilau. Redno so ga odli gledat, dostakrat so ga zvali po telefoni, depa tau furt tak, ka so prvin vöopitali od materé, če je ranč té prav ali nej. Sami od sebe so se vzeli za tau, ka so ga s svojimi avtoni vozili k barbejrom v špitala telkokrat, tjelkokrat je tau trbelo, petkrat na tjeden prejk mejsac dni pa eštje ovak tü. Včenjé so tü z dobre vaule prejk vzeli eden od drügoga tisti dén, gda ga je ranč steri pelo. Zvöjn toga so ma pejnaze tü vtjüp davali s tejm namenom, aj je dá tistim, steri so ga vračili. Vse tau so prej vsi z dobre volé včinili zatok, ka je Feri tau vrejden pa zatok tü, aj bar eno brigo dola vzemejo od njagvi starišov. Mladoga školnika zavračiti je zvöjn barbejrov, starišov, sestre pa njeni mlajšov največ pomago cejli kolektiv té šaule. Pomago ma je pa eštje kolektiv školnikov v varaškoj glasbeni šauli tü. Oni so dali parštölati pa so sami vöplačali tašno vrastvo, stero se doma na Vogrskom ne dobi. Lerence, školnicke, posaba ravnatela, so vse poštenja vrejdni! Klara Fodor Kolektiv Srejdnje poklicne šaule Béla III. »Če bi emo priliko« Ferenc Bartakovič iz Monoštra so nej meli tašo priliko, kak gnesden mladina ma. Po gimnaziji so delat mogli titi pa nej študirat. Oni so sprvoga školnik steli biti, dapa gda so že delali, potistim bi že bola pravo (jog) ali javno upravo (közigazgatás) študirali. Gnesden njim večkrat napamet pride, ka bi bilau, ka bi zdaj bili, če bi se te leko tadala včili. Istino, etak so zato tö leko zadovolni, zato ka so bili član Demokratične zveze južnih Slovanov, bili so predsednik zadruge KTSZ, podpredsednik občine Monošter, dapa ka se je njim najbola vidlo, tau je bilau vodenje grüntne knjige. • Feri bači, začnili mo s tejm, kak ste vi gratali član Demokratične zveze južnih Slovanov? »Dja sam vejn osem lejt bijo član Demokratične zveze južni Slovanov. Mi Slovenci smo bili najbola menkši. Več je bilau Hrvatov pa Srbov tö. Zvün mena so ešče Irena Pavlič, Irena Barber, Erika Glanz, Karel Krajczar pa Erži Šoš bili člani zveze. Tau je nikak na konci sedemdeseti lejt bilau, gda sam bijo predsednik zadruge KTSZ. Name je Irena Pavlič poznala, pa ona me je prosila, če bi nej pomago. Tak sam te dja taprišo.« • Nagausta je trbelo vam v Budimpešto ojdti, ka je zveza tam mejla sedež? »Kak dja vardjam, nej, tak na leto dvakrat smo šli. Takrat pejnaz nej bilau, zato, ka država nej dala, samo telko, ka na potno ceringo. Tau je sreča bila, ka je KTSZ emo motor (auto) pa te s tistim smo se leko pelali. Kak sam že pravo, mi Slovenci smo mali bili, gda smo občni zbor (közgyűlés) meli, najbola so se vsigdar Srbi krpeli. Če smo kaj steli za Porabske Slovence vöprgnati, te je nam iz Sombotela Karel Gadanyi, ka je na visoki šauli včijo, fejst pomago. Dapa leko povejm, nika dosta smo nej dobili.« • Odkec je te bilau pejnez, če gledamo, gda smo na športno srečanje šli v Slovenijo? »Tisto je navekša tak bilau, ka je Jugoslavija (Slovenija) dala. Oni so nam strašno dosta pomagali, vejn zato, ka so vidli, ka mi nika nejmamo. S cejli autobusom smo se pelali na dva pa na tri dni, pa cejle stroške so oni stali. Tü na Vogrskom, če smo kaj dobili, te samo za autobus. Te je nej bilau telko kulturni skupin tö nej, vejn samo na Gorenjom Seniki pevski zbor Avgust Pavel, za volo tauga, ka nej bilau pejnaz. Zato smo pa te bola samo na športno srečanje leko odli. Od Zveze južnih Slovanov smo mi sploj malo pejnaz dobili, gnauk, gnauk če na kakšno prireditev. Ka smo pejnaze meli, tau smo si s slovenskoga plesa sprajli. Te je te ples sploj fejst išo. Telko lüstva se je glasilo, ka smo nej mogli telko kart vödati, ka nej bilau mesta. • Kak je tau, ka ste vi v osemdeseti lejtaj več že nej delali na tom področji? »Zato, ka sam nej znau tak slovenski jezik, kak bi trbelo. Tau sam pa nej sto, ka če stoj iz Jugoslavije (Slovenije) pride, te bi nekak pri meni stau pa mi prevajo, tolmačo. Andrej Gerenčer, ka je tistoga reda predsednik občine bijo v Soboti, tak sto, naj tavö dem k njim na eden čas se jezik včit. Samo dja sam nej išo, zato ka v KTSZ-a sam dobro mesto emo, žena je delala, dva deteta sva mejla, pa sam te bola austo doma.« • Gde ste vi začnili delati? »Dja sam dvanajset lejt delo pri grüntni knjigaj, ka se je tistoga reda k biroviji (sodišču) držalo. Petdesetsedmoga sam v Varaši začno delati. Te na dvej leta sam za sodaka išo. Gda sam nazaj prišo, te v dvej lejtaj sam vse izpite (vizsga) napravo, ka je k taumi trbelo. Potejm so me goraziskali pa so me pitali, če bi nej išo v Sombotel delat, zato ka tam so nej meli človeka. Vzejo sam pa te tak sam sedem lejt tam delo. Dvej leti je tak bilau, ka sam se tam držo, pet sam se pa s mašinom (cugom) vozo.« • Ka ste tam za delo meli? »Vse tau sam delo, ka gnesden Katastrski urad (Földhivatal) dela. Tau je zato dobro bilau, ka je z birovijov vküper bilau, ka če se je stoj kaj taužo zavolo grünta, te se je tisto tam včasin leko poglednilo. V Somboteli smo staudeset djezero kartonov meli. Od šesdesetdrugoga leta, do šestdesetdevetoga leta sam tam delo.« • Kama ste potistim šli? »V Körmendi so iskali enga za grüntne knjige, pa dja sam se prejkproso. Nejso me steli pistiti. Za volo tauga so mi plačo dolavzeli, ka sam nej sto tam ostati. Tak ka te sam je tam njau. V Körmendi sam tri leta delo, dapa nika sam nej baukše vöprišo kak v Somboteli. S tistim mašinom (vlakom) sam üšo pa nazaj prišo kak do tistoga mau, kak gda sam v Sombotel odo. Te sam vse tam njau pa sam sé v Varaš prišo k zadrugi. Tü sam dvej leta delo, gda je eden vönajšo, ka naj predsednik baudem. Tau so prajli, ka te dober baude, zato ka je na biroviji delo, pa te gvüšno nede kradno. Tak sam te predsednik grato, pa ešče ranč tresti lejt sam nej star bijo. Te je pri KTSZ-i več kak štiristau delavcov bilau, pa dvatresti maštrij se je delalo. Vsefela se je delalo, bili so taši, šteri so stüdence kopali, konje so podkavali pa bili so taši tö, šteri so ešče zobe redli, bili so zidarji, tišlarji, klučavničarji... Petnajset lejt sam delo pri tej zadrugi, gda sam dja vkraj išo, te je dolaspadnilo število delavcov na dvejstau, zato ka eden tau se je te že k Somboteli držo. Od tec sam na občino üšo, gde sam dvej leti bijo podpredsednik občine. Tisto se je že mena nej vidlo, zato ka tam je že paulek bila politika. Tam sam austo na občini dapa že kak kadrovnik (személyzetis). K meni so se držale šaule, zdravstveni dom pa vse druge inštitucije. Dja sam emo kontrolo nad njimi, dapa nej strokovno, liki zakonsko, naj vse vreda bau.« • Kama ste vi odli v šaulo? »Sé v Varaš v gimnazijo sam odo, dapa potistim sam se več tadala nej mogo včiti, zato ka so stariške nej meli pejnaze. Istino, skur sam nej financ grato. Že so me goravzeli pa bi v Pešt mogo titi, gda sam valas daubo, če škem, leko delam pri grüntni knjigaj v Varaši. Gda je tau mati zvejdla, več me je nej pistila v Pešt, mogo sam delat titi. Samo dja sam se potistim strašno dosta včijo. Najprvin tisto, ka je k grüntni knjigam trbelo. Potistim, gda sam k zadrugi prišo, tam sam te na ekonomsko šaulo odo, pa ešče šaulo za računovodstvo (mérlegképes könyvelő) tö napravo. Če bi dja tistoga reda v Somboteli austo, gda sam tam delo, te bi dja na pravo (jogra) išo se tadala včit. Žau, nej se je tak zgodilo.« • Od občine ste šli v penzijo? »Od tistec, devetdesetausmoga leta.« • Gda se je ustanovila Zveza Slovencev na Madžarskem, kak tau, ka ste vi te nej bili paulak, vejpa vi ste bili član Demokratične zveze južnih Slovanov tö. »Dja sam tau pravo, ka dja več nika tašo neškem delati, gda sam tam več tadala nej delo. Dapa tau je tö istino, ka so me ranč nej gorpoiskali, gda so se ustanovili. Tak sam te dja cejlak goraenjo. Ranč vabila sam nej daubo na programe, gda so slovenske cajtine za šenki talali, dja sam nikdar edne nej daubo.« • V trej mejstaj ste delali, ka se je vidlo vam najbola? »Najbola so se mi grüntne knjige vidle. Zato ka dja sploj rad mam pravne predpise. Tiste dja vejm, kak trbej šteti, zaka je tam vejica, zaka je tisto tak spisano, kak je. Gda sam na občini delo, te so tö vsigdar k meni prišli pa so prajli, poj Feri, ka se ti k tauma dobro razmejš. Dja sam vejn osem uradni listov (közlöny) emo, zato ka dosta vse se je k meni držalo. Kak kultura, šaula, zdravstvo, pa te zakone sam dja vse mogo vedeti. Gda sam dja uradni list daubo, te sam ga prejkpogledno pa sam si dolazamerko tiste številke, gde je kakšna sprememba bila. Gda je trbelo, te sam samo papir naprejvzejo pa sam vedo, gde trbej tau pogledniti. Dja sam zakone strašno dobro znau. Gda sam ešče na grüntni knjigaj delo, dostakrat je tak bilau, ka je notar kakšne papire meni prejkdau, bilau je tak, ka sam vpamet vzejo, ka nika nej vreda. Te sam ma nazaj neso pa sam pravo. Dostakrat se ma je nej vidlo, dapa zato privolo, ka istino mam. Dja sam v trej mejstaj delo, dapa sploj mi je nej žau. Zato, ka po mojem človeki nej slobaudno na ednom mesti delati do penzije. Zato, ka če na ednom mesti dugo delaš, te že tak misliš, ka tau, ka delaš, tau je tak vse dobro. Če na nauvo mesto prideš, te si tak, ka zdaj pokažeš, ka se vcujnavčiš, pa ‚š znau tau delati. Ne ‚š od drugoga pomauč proso. Tak ka te grüntne knjige, ka sam delo, cejlak sam sam se navčo. Od nikoga sam nej daubo pa proso pomauč.« • Kak vam zdaj dnevi tadejo, ka ste vsigdar doma? »Človek si vsigdar najde delo. V rami, kauli rama, zdaj že pomalek drva pripelajo pa tista de trbelo žagati. Dostakrat prosijo pomauč lidgé, gda davčne papire trbej notradavati ali če se ne razmejo vö pri kakšni papiraj, pogodbi, zakoni, dja njim pa z veseljem pomagam. Dja sam tak, ka si že gnes vözmislim, ka mo zranje delo, zato ka pri mena red mora biti.« K. Holec Ferenc Bartakovič na 9. kongresu Demokratične zveze južnih Slovanov v Budimpešti leta 1983 PESJI ŽITEK PISA ALBERTA Albert je pes. Pes z repom, ka nigdar ne enja majütati es pa ta. Albert je pes, ka na sebi dosta farb nosi. Albert je pes, ka laja. Albert je pes, ka grzé samo gda gej. Albert je pes, ka bi ga vsikši človek škeu za svojga meti. OTROŠKI KOTIČEK PESKA LÜBEZEN Pravijo, ka brezi lübezni nega nika. Pravijo tau tö, ka nas brezi lübezni sploj nej bi bilau na taum svejti. Leko, ka tau ne vej vsikši, depa gda lübezen koga v srce zadene, po tejm je gé zalübleni. Pa če se leko tau človeki zgodi, kak se ne bi našomi Alberti. Bilau je pa tau tak. Albert pa Pavel sta šla vküper v bauto. Kak vsikšo soboto sta vzela cejker. Na, Pavel je vzeu cejker pa ga dau Alberti v gaubec. Tak se je Albert čüto trno naprej valaum. Pa sta te tak šla. Najprva mimo prvoga sauseda. Po tejm tam pri grajki drugoga sauseda. Pri tom rami se je tisti njivi pes vsigdar trgo na lanci, gda je Albert tam ojdo. Ja, vsigdar je nevoškeni gé. Kak bi nej biu, vej pa Albert kauli ojdi. Albert kauli ojdi, un pa je cejle dnéve na lanci. Pri sedmom sausedi se Albert vsigdar pocüka na njivi orej. Potejm doj s pouti staupita na poštijo. Tam je več nej daleč do baute. Albert že kuman čaka, ka ta prideta. Ja, tam od bautošice Irme vsigdar kaj za gesti dobi. Pa je tak bilau tisti den tö, ka je kuman čako, ka ga bautošica Irma vpamet vzeme. Že se je s cejkerom v gaubci zagno ta do dveri. Že je škeu cejker tanjati pa lajati. Že je skur naredo kak vsikšo soboto. Depa…, depa…, depa pred dverami je stala una. Tam je bila una, ranč takša kak Albert. Gnaki rep, gnake farbe, gnake vüje, samo oči so gledale bole po žensko. Na, gledale so najbole po žensko! Pa gda ji je zagledno, se je tak na mesto dola stavo. Nej več mogo nej naprej pa nej nazaj. Nej več vedo, če ma cejkar v gaubci ali nej. Neje vedo, če je pri bauti ali nej. Nej več vedo, steri den je gé. Pa je tau tö več nej vedo, če je na nebi ali na zemli. Samo tau je najbole gvüšno vedo, ka je una tam pa nika drugo nej. Sto vej, kak bi ta sobota vövidla, če bi nej tau najbole lejpo stvorenje na svejti eške v istoj minuti odpelo nekši njeni Pavel. Vejndrik bi Alberta eške bole zmejšala. Depa vej ga je zavole zmejšala. Tak, ka je samo gledo za njau pa je tadale nej vedo, ka se z njim godi. Kak bi pa vedo, vej pa je eške nigdar nej biu zalübleni. Sploj je nej vedo, kak pa gda je domau prišo. Sploj je nej vedo, če njemi je bautošica Irma kaj za gesti dala. Pa je sploj nej paumno, ka sta tisti den s Pavlom delala. Samo njemi je una bila pred očami, samo una pa niške drugi, kak samo una. Vsikši vej, ka po soboti nedela pride. Ja, tau vsikši vej, depa Albert si je vcejlak ovak brodo. Gda je njegvi Pavel gor stano, že ga je čako. Že ga je čako pa v gaubci je emo cejkar. Pavel ga je samo z debelim gledo. »Vej je pa včera sobota bila, nej pa gnes,« njemi je tumačo, Albert pa je majüto z repom. Pavel je škeu Alberta pelati k dejdeki, un pa ga je vlejko ta doj k bauti. Pa cejkera je nikak nej škeu tanjati z gaubca. »Če si tak nauri pa nosi te cejker!« se je smedjau Pavel »pa če takšo volau maš, deva doj do baute.« Depa bauta je v nedelo zaprejta. Pa nje je tö nej tam bilau. Rep njemi je povisno. Vüje so se njemi eške bole povejsile. Oči pa gratale nikšne moutne. Na, potejm sta dun šla k dejdeki. Tam sta se malo naganjala po dvauri. Naganjala sta se, dejdek se je smedjau, potejm pa je prišla una. Ja, ranč tista, ka go je tak želno isko. Nagnauk se je rep gor postavo. Vüje so vesele gratale, oči pa bistre kak potok. Albert si je nej mogo pomočti, samo je pravo: »Aaaauuuuuuuuuu!« Una ga je poglednola pa je nika nej prajla. Samo je šla tadale, kak bi Alberta sploj nej bilau. Depa tau se ne šté. Vido go je, srce njemi je na mesto staupilo. Tau njemi je bilau zavole. Tak je leko cejli den samo od nje brodo. Pa je tau nedelo znauva nej vedo, ka je pojo, kak je išo spat. Vedo pa je edno, ka se njemi je od nje senjalo. Aaaaauuuuuuu, kakše lejpe senje. Miki Roš Dan odprtih vrat tudi v Števanovcih 10. marca je tudi števanovska dvojezična šola pričakovala bodoče prvošolčke in njihove starše na informativni dan. Program se je začel zjutraj ob osmi uri v športni dvorani šole, kjer so prikazali slike in tako staršem in še malo prestrašenim otrokom predstavili utrinke iz življenja šole. »Naša šola je kot neka družina. Dopoldne, ko imamo pouk, imamo malo učencev in lahko učimo posebej vsakega učenca. Se pravi več pozornosti lahko namenjamo učencem, opazujemo, kako rišejo, kako berejo, kje so pri nalogi, če vse razumejo. Več možnosti imamo, da se lahko pogovarjamo z njimi. Temu ni tako samo pri slovenščini, ampak tudi pri drugih predmetih. Popoldne pa imamo različne krožke. Imamo lončarski krožek, pevski zbor, folklorno skupino. Vsak dan imamo neko drugo delavnico,« - je o šoli povedala ravnateljica Agica Holec, ki je po predvajanju slik pokazala celo šolo staršem in bodočim prvošolcem. V tem letu so na dan odprtih vrat prišle le štiri mamice, dve iz Števanovcev in dve iz Monoštra. Ena izmed njih že ve, da bo svojega otroka zagotovo vpisala v to šolo, ostale pa še razmišljajo. Kot je ravnateljica povedala, so morali računati celo s tem, da v naslednjem šolskem letu sploh ne bodo imeli učencev v prvem razredu. »Ena družina se bo odselila iz Števanovec, in moramo razumeti, da ne morejo iz Monoštra voziti otroka na našo šolo. Nekateri so si pa tako mislili, da bodo otroke peljali v Monošter, če bodo tam dobili službo,« - je rekla ravnateljica. Mamice in njihovi otroci so se lahko udeležili tudi predstavitvene ure slovenskega jezika in s tem je bil informativni dan zaključen. Sicer je števanovska šola majhna, lahko ponuja pouk, ki je prilagojen individualnim sposobnostim učenca, odlične odnose med učitelji in učenci, brezplačne krožke, tabore in ekskurzije, poleg tega pa mirno in zdravo okolje. Nikoletta Vajda »Joj, to bo šola?« Ravnateljica Agica Holec z mamicami in malčki MLAŠEČI KAUT PETEK, 19.03.2010, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 SKRIVNI SVET MEDVEDKA BENJAMINA, RIS., 10.35 POROKA, KRATKI FILM, 10.50 ENAJSTA ŠOLA, 11.20 TO BO MOJ POKLIC: ORODJAR, 11.45 TO BO MOJ POKLIC: TESAR, 12.10 OSMI DAN, 12.40 MINUTE ZA JEZIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TURBULENCA, 14.05 KNJIGA MENE BRIGA, 14.25 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 16.00 MIHEC IN MAJA, OTR. SER., 16.05 IZ POPOTNE TORBE: KONJ, 16.25 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.50 DUHOVNI UTRIP, 18.05 Z GLAVO NA ZABAVO - BIG FATHER, 18.35 VIPO, RIS., 18.45 JANI NANI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.40 EUTRINKI, 19.55 KOMANDA MORA BIT’, TV NAN., 20.30 NA ZDRAVJE!, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 POLNOČNI KLUB, 0.15 DUHOVNI UTRIP, 0.30 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 19.03.1992, 0.55 DNEVNIK, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 INFOKANAL PETEK, 19.03.2010, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 7.00 INFOKANAL, 8.45 TV PRODAJA, 9.15 GLASNIK, 9.40 EVROPSKI MAGAZIN, 10.10 ČRNO BELI ČASI, 10.25 (NE)POMEMBNE STVARI: ALKOHOL, ODDAJA ZA MLADE, 11.25 MULČKI, OTR. SER., 11.55 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 19.03.1992, 12.20 PISAVE, 13.25 ZIMSKE PARAOLIMPIJSKE IGRE VANCOUVER 2010, 13.45 SV. PRVENSTVO V SMUČARSKIH POLETIH, 17.20 CIRCOM REGIONAL, 17.50 V DOBRI DRUŽBI, 18.50 LEGENDE VELIKEGA IN MALEGA EKRANA: FRANČEK JAUK, 20.00 NLP-JI: AMERIŠKA SKRIVNOST, DOK. SER., 20.50 ZDRAVNIČIN DNEVNIK, NEMŠ. NAD., 21.40 SAC: MOŽJE V SENCI, FR. FILM, 23.10 KMALU OZDRAVI, AM. FILM, 0.40 JASNOVIDKA, AM. NAD., 1.25 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 20.03.2010, I. SPORED TVS 6.15 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 IZ POPOTNE TORBE: KONJ, 7.20 MIHEC IN MAJA, OTR. SER.; RIBIČ PEPE: OD A DO Ž, OTR. NAD., 8.55 DIVJE KOKOŠKE IN LJUBEZEN, NEMŠ. FILM, 10.40 POLNOČNI KLUB, 11.55 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.10 POGLED NA ... JOŽEF TOMINC: PORTRET OČETA, 14.20 RADA TE IMAM, EUGENIO, IT. FILM, 15.55 SOBOTNO POPOLDNE, 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.10 ZDRAVJE, USODA, ALTERNATIVA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 ZAKAJ PA NE, 17.40 NA VRTU, 18.05 NAGRADNA IGRA, 18.10 Z DAMIJANOM, 18.40 LARINA ZVEZDICA, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 19.55 PARADA, 21.20 HRI-BAR, 22.30 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.05 VROČI BRONX, AM. NAD., 23.50 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 20.03.1992, 0.15 DNEVNIK, 0.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.00 INFOKANAL SOBOTA, 20.03.2010, II. SPORED TVS 6.25 TV PRODAJA, 6.55 SKOZI ČAS, 7.05 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 20.03.1992, 7.25 POLEMIKA, 8.30 SV. PRVENSTVO V SMUČARSKIH POLETIH, 12.20 POSEBNA PONUDBA, 12.40 CIRCOM REGIONAL, 13.10 PRIMORSKI MOZAIK, 14.10 ROKOMET, TEKMA LIGE PRVAKINJ: LARVIK - KRIM MERCATOR, 15.55 NOGOMET, TEKMA ANGLEŠKE LIGE: STOKE CITY - TOTTENHAM, 18.00 ZIMSKE PARAOLIMPIJSKE IGRE VANCOUVER 2010, 18.15 MAGAZIN V ALPSKEM SMUČANJU, 18.40 PLANET ŠPORT, ŠPORTNA ODDAJA, 19.10 SV. PRVENSTVO V SMUČARSKIH POLETIH, 20.00 NOGOMET, TEKMA PRVE LIGE: HIT GORICA - RUDAR, 22.05 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.35 SLOVENSKI MAGAZIN, 23.00 SOBOTNO POPOLDNE, 1.10 TRANZISTOR, 1.50 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 21.03.2010, I. SPORED TVS 7.00 TELEBAJSKI, OTR. NAN.; TRNOVO ROBIDOVJE, LUTK. NAN.; MARČI HLAČEK, RIS., 9.50 MULČKI, OTR. SER., 10.20 OD KILIMANDŽARA DO GORIL, 10.50 NA OBISKU, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 NA ZDRAVJE!, 14.30 PRVI IN DRUGI, 15.00 NLP, 15.05 NA NAŠI ZEMLJI Z MARJANO GRČMAN, 15.10 GLASBIATOR, 15.25 NEDELJSKO OKO Z MARJANOM JERMANOM, 15.35 PROFIL TEDNA, 16.00 VEČNO Z LORELLO FLEGO, 16.05 ŠPORTNI GOST, 16.20 SVETOVNO S KARMEN ŠVEGL, 16.25 KUHARSKA ODDAJA Z NIGELLO LAWSON, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 17.15 NAGLAS!, 17.30 FOKUS, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.35 PRIHAJA NODI, RIS., 18.45 POKUKAJMO NA ZEMLJO, 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 19.55 SPET DOMA, 21.45 DRUŽINSKE ZGODBE, 22.40 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.10 BANČNI RAČUN, NEMŠ. SER., 0.40 TV DNEVNIK 21.03.1992, 1.05 DNEVNIK, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFOKANAL NEDELJA, 21.03.2010, II. SPORED TVS 6.30 TV PRODAJA, 7.00 SKOZI ČAS, 7.10 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 21.03.1992, 7.30 GLOBUS, 8.00 SLOVENSKI MAGAZIN, 8.30 SV. PRVENSTVO V SMUČARSKIH POLETIH, 12.20 TURBULENCA, 13.10 SV. POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU, 14.25 NOGOMET, MANCHESTER UNITED - LIVERPOOL, 16.20 SV. POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU, 17.20 NOGOMETNI MAGAZIN FIFA , 17.45 ZIMSKE PARAOLIMPIJSKE IGRE, 18.00 PRAVE ŽENSKE IMAJO OBLINE, AM. FILM, 19.25 S POTI PO MALEZIJI, 20.00 MED NEBOM IN ZEMLJO, DOK. SER., 20.50 BRATJE KARAMAZOVI, RUS. NAD., 21.35 UMETNOST CHOPINA, DOK. FILM, 22.35 SCHERZO, TV BALET, 22.45 BERLIN ALEXANDERPLATZ, NEMŠ. NADALJEVANKA, 23.45 HUDIČEVO JEZERO, AM. FILM, 1.25 INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 22.03.2010, I. SPORED TVS 6.30 UTRIP, ZRCALO TEDNA, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 COFKO COF, RIS., 10.40 MULČKI, OTR. SER., 11.05 MI ZNAMO: CHATEAUBRIAND, 11.30 DOGODIVŠČINE SARAH JANE, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 BUDIZEM NA SLOVENSKEM: SOČUTJE, DOK. SER., 13.40 PARADA, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 MLADI ZNANSTVENIK JANKO, RIS., 16.00 FELIKSOVA PISMA, RIS., 16.10 RIBIČ PEPE: OD A DO Ž, OTR. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 PINGU, RIS., 18.45 TONI IN BONI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 POLEMIKA, 21.00 ODKAR SI ODŠLA, ANG. NAN., 21.30 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OPUS, 23.30 GLASBENI VEČER, 0.45 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 22.03.1992, 1.05 DNEVNIK, 1.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.10 INFOKANAL PONEDELJEK, 22.03.2010, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 10.30 TV PRODAJA, 11.00 SOBOTNO POPOLDNE, 13.40 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 13.55 SLOVENCI V ITALIJI, 14.25 POSEBNA PONUDBA, 14.45 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 22.03.1992, 15.05 OSMI DAN, 15.50 SLOVENSKI MAGAZIN, 16.15 PRVI IN DRUGI, 16.40 PLATFORMA: HELMUT NEWTON, ODDAJA O SODOBNI UMETNOSTI, 17.15 ZIMSKE PARAOLIMPIJSKE IGRE VANCOUVER 2010, 17.30 TO BO MOJ POKLIC: TESAR, 18.00 RAZSODNOST IN RAHLOČUTNOST, ANG. NAD., 18.50 ROŽNATI PANTER, RIS., 19.00 ZDRAVJE, USODA, ALTERNATIVA, 20.00 JUNAKI JANE GOODALL, DOK. ODD., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 POZDRAV AFRIKI, 22.30 KNJIGA MENE BRIGA, 22.50 BELLE EPOQUE, JUGOSLOVANSKI FILM, 1.00 JUNAKI JANE GOODALL, AM. DOK. ODD., 1.50 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 23.03.2010, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 PRAVLJICA O CARJU SALTANU, LUTK. NAN., 10.25 RISANKA, 10.35 RIBIČ PEPE: OD A DO Ž, OTR. NAD., 11.10 ZGODBE IZ ŠKOLJKE - BINE: SREČA, LUTK. NAN., 11.30 LINUS IN PRIJATELJI, NORV. NAN., 12.00 DRUŽINSKE ZGODBE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.40 OPUS, 14.05 DUHOVNI UTRIP, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 MARČI HLAČEK, RIS., 16.15 TIANINA PREIZKUŠNJA, KRATKI FILM, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 NAŠI VRTOVI: KARLINA TREINEN, DOK. SER., 18.00 BUDIZEM NA SLOVENSKEM: PRAZNINA, DOK. SER., 18.25 MINUTE ZA JEZIK, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 FLETNI GAJI, RIS., 18.45 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 MEDNARODNA OBZORJA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 KOKAIN, STRAHOVLADA IN INKOVSKA VSTAJA, DOK. ODD., 0.00 PRAVA IDEJA!, 0.25 NAŠI VRTOVI: KARLINA TREINEN, DOK. SER., 0.55 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 23.03.1992, 1.20 DNEVNIK, 1.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.20 INFOKANAL TOREK, 23.03.2010, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 8.10 TV PRODAJA, 8.40 DOBER DAN, KOROŠKA, 9.10 NA LEPŠE, 9.40 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 10.35 NLP, 13.30 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 14.05 STUDIO CITY, 15.05 POZDRAV AFRIKI, 15.35 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 23.03.1992, 16.00 NA OBISKU, 17.00 GLASNIK, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 V DOBRI DRUŽBI, 19.00 INTERVJU: DR. JANEZ ARNEŽ, 20.00 GLOBUS, 20.30 MUZIKAJETO: CITRE, 21.00 PRAVA IDEJA!, 21.30 STAVKA - JUNAKINJA IZ GDANSKA, NEMŠKO-POLJSKI FILM, 23.15 TEŽKI ČASI, FR. FILM, 0.50 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 24.03.2010, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 MARČI HLAČEK, RIS., 10.35 POZABLJENI IGRAČI, RIS., 10.50 TIANINA PREIZKUŠNJA, KRATKI FILM, 11.25 NAŠI VRTOVI: KARLINA TREINEN, DOK. SER., 11.55 MEDNARODNA OBZORJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 POLEMIKA, 14.25 SLOVENSKI MAGAZIN, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MAKS IN RUBI: ROBIJEVA IZBIRA, RIS., 15.50 MILAN: JEDI SVETA, RIS., 15.55 MEDVEDEK: MATERINSKI DAN, RIS., 16.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA: NEGATIVNA ČUSTVA, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.35 BELA, RIS., 18.45 VALE IN LAJČI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.05 MALENA, IT.-AM. FILM, 21.30 NINA BLAŽIN: POKAŽI MI SONCE, KRATKI FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.10 OMIZJE, 0.25 TURBULENCA, 1.15 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 24.03.1992, 1.40 DNEVNIK, 2.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.45 INFOKANAL SREDA, 24.03.2010, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 8.10 TV PRODAJA, 8.40 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 24.03.1992, 9.05 GLASBENI VEČER: RADI IMAMO CHOPINA - SIMFONIKI RTV SLOVENIJA, 10.55 KNJIGA MENE BRIGA, 11.15 SPET DOMA, 13.00 HRI-BAR, 14.30 ČRNO BELI ČASI, 14.55 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 16.35 MOSTOVI – HIDAK, 17.05 SLUŽBA ALI OTROK, FR. FILM, 18.35 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 18.50 NA VRTU, 19.15 Z DAMIJANOM, 19.55 SV. PRVENSTVO V UMETNOSTNEM DRSANJU, ŠPORTNI PARI - PROSTI PROGRAM, 22.20 FILIP KUMBATOVIĆ-KALAN: GOSPODIČNA MARY, 23.55 SLOVENSKA JAZZ SCENA: ROK GOLOB, FIRM SOUNDATION IN BIG BAND RTV SLOVENIJA, 0.40 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 25.03.2010, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 TELEBAJSKI: SPREHOD PO GOZDU, OTR. NAN., 10.35 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 11.20 BERLIN, BERLIN: SANJSKO DELO, NEMŠ. NAN., 11.45 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 KOMANDA MORA BIT’, TV NANIZANKA, 13.50 PIRAMIDA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 COFKO COF, RIS., 16.10 MAMI, KRATKI FILM, 16.25 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 (NE)POMEMBNE STVARI: SMRT, 18.25 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 SIMFONORIJE, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 TEDNIK, 20.50 SPOSOBNOST ODPUŠČANJA, DOK. ODD., 21.45 MINUTE ZA JEZIK, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OSMI DAN, 23.40 GLOBUS, 0.10 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 25.03.1992, 0.35 DNEVNIK, 1.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.35 INFOKANAL ČETRTEK, 25.03.2010, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 7.00 TV PRODAJA, 7.30 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 25.03.1992, 7.55 GLOBUS, 8.25 NA LEPŠE, 8.55 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 14.10 SV. POKAL V BIATLONU, SPRINT (Ž), 15.30 TV PRODAJA, 16.00 EVROPSKI MAGAZIN, 16.30 POMAGAJMO SI, 17.00 MOSTOVI – HIDAK, 17.30 TO BO MOJ POKLIC, 18.00 PRAVA IDEJA!, 18.25 MI ZNAMO: CARSKI PRAŽENEC, 18.50 DR. WHO: DEKLE PRED KAMINOM, ANG. NAN., 19.45 SV. PRVENSTVO V UMETNOSTNEM DRSANJU, 22.30 23.05 BRANILKE ZAKONA, AM. NAD., 23.45 GERMANSKA PLEMENA, DOK. NAD., 0.40 PAULY SHORE JE MRTEV, AM. FILM, 2.05 ZABAVNI INFOKANAL Držimo se datuma! Predsedstvo Slovenske zveze je že lajnsko leto na svojom januarskom djilejši melo za dnevni red, za delo, ka en red mora vönaprajti, koga, stere organizacije leko pomaga Zveza s pejnazi pa kak se leko nota dajo zatau prošnja. Tau pa zatok, ka Državna slovenska samouprava med slovenskimi organizacijami nejma možnost več pomagati drüštva, samo slovenske manjšinske samouprave. Etak je dano, ka Zveza pa naj pomaga delo tej organizacij. Tau so Drüštvo Slovencov v Budimpešti pa Somboteli, Drüštvo porabski slovenski penzionistov v Porabji pa Porabsko kulturno turistično drüštvo v Andovci, stera vsakšo leto največ pejnaz dobijo od Zveze. Zvön toga majo drüštva po vasaj gasilci pa futbalisti tü, stere menje, depa pomagamo. Prošnja, papir s pitanji je vönapisan v dvaujom geziki, v domanjom pa pravom slovenskom geziki, etak nej pitanje, ka se samo v slovenskom geziki leko vönapiše. O tejm smo se tü odlaučili, ka vsakšo leto mamo dva datuma, do steroga mau se leko nota davajo prošnje. Vejpa vse organizacije na cejlo leto morajo meti svoj delovni program, etak se leko vej, sto od kec si leko spravi pejnaze za svoje programe, delo. Gnesden že vseposedik fejs-fejs trbej nota držati red pa predpise, če stoj der leko spravi pejnaze za svojo delo. Zveza tak ne prosi vejga Baug kak velko delo pa dosta papirov, prosi pa, naj se vsakši pri cajti briga za svojo delo, potistim se pa ta zračuna z danimi pejnazi. Ob tej priliki tü želimo na znanje dati vsejm drüštvam, ka se prošnje nota leko dajo gnauk do 12. apriliša, od drüdjim pa do 10. avgustuša za cejloletno delo. Pisma o tem vöpošlemo vsejm prejdnjim, steri vodijo te drüštva. Klara Fodor sekretarka Vabilo Vabimo vas na filmski večer z naslovom NEJ NAM (JE BILAU) VSEENO, ki bo 19. marca ob 18. uri v Slovenskem domu v Monoštru. Pričakujemo vse ljudi iz Porabja in Prekmurja, ki so se pred 20. leti udeležili protesta v Martinji zoper širjenje mejnega pasu. Vabimo vse, ki so takrat začutili, da se začenja nekaj novega, in upali, da bomo dobili prvi neposredni mejni prehod med Porabjem in Slovenijo... In pričakujemo tudi vse mlade, ki tega takrat niso doživeli in se jim zdi, da je to že zgodovina. Po predstavitvi se bomo pogovarjali z organizatorji prireditve iz Prekmurja. Pustite se presenetiti! Meghívó! Tisztelettel meghívjuk Önt a NEM (VOLT) MINDEGY című film bemutatójára, mely március 19-én 18 órakor lesz a Szlovén Kulturális és Információs Központban Szentgotthárdon. Várunk mindenkit a Mura- és a Rába-vidékről, aki 20 évvel ezelőtt részt vett azon a tiltakozó nagygyűlésen, melyet Trdkovában szerveztek a határsáv szélesítése ellen. Várjuk mindazokat, akik akkor megérezték az új idők szelét, és remélték, hogy lesz határátkelő Felsőszölnök és Martinje között… És várjuk a fiatalokat is, akik azokat a pillanatokat még nem élhették meg, s ezért a húsz éve történtek már történelemnek tűnnek számukra. A vetítés után beszélgetés a szervezőkkel.