cena 300 dinarjev številka 4(910)
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje
titovo velenje, 28. januarja 1988
Pred nami so volitve
Pred nami so skupščinske volitve. Volilna komisija pri OK SZDL Velenje je že pripravila rokovnik za izvedbo predkandidacijskih kandidacijskih in volilnih postopkov.
V letošnjem letu namreč poteče mandat predsednikom in podpredsednikom skupščin in zborov skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, ki imajo dvoletni mandat z možnostjo izvolitve za naslednji dve leti (delegatom traja mandat štiri leta). Že do konca tega meseca je potrebno evidentirati kandidate za nosilce teh odgovornih nalog, do 10. februarja pa bodo na zasedanjih skupščin, oziroma odborov družbenopolitične skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti obravnavali in ocenili delo skupščine in njenih funkcionarjev. Če so ti delali dobro in če so tudi pripravljeni, da še naslednji dve leti opravljajo to nalogo, se vključijo v kandidacijski postopek.
12. februarja bo seja Koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri OK
SZDL Velenje, kjer bodo po uskladitvi evidentiranih možnih kandidatov pripravili ožji predlog, na seji predsedstva OK SZDL Velenje, 15. februarja, pa naj bi že obravnavali oceno o delovanju organov skupščin samoupravnih interesnih skupnosti in skupščine občine, določili predlog možnih kandidatov ter imena posredovali v javno obravnavo.
Kandidacijski postopki se bodo pričeli v drugi polovici februarja s sejami temeljnih kandidacijskih konferenc v krajevnih skupnosti in temeljnih organizacijah združenega dela, seja občinske kandidacijske konference pa naj bi bila do 16. marca.
Volitve v skupščinah bodo najkasneje 30. aprila letošnjega leta.
Ze zdaj je torej čas, da se prav vsi vključimo v priprave na volitve. Do konca tega meseca, najkasneje pa do 10. februarja posredujmo svoje predloge za nosilce najodgovornejših dolžnosti na OK SZDL, OS ZSS Velenje oziroma na vodstva skupščin.
(mkp)
Prizidek k zdravstvenemu domu
Ena izmed prednostnih naložb v negospodarstvu za to srednjeročno obdobje je tudi prizidek k Zdravstvenemu domu v Titovem Velenju. Priprava te gradnje je bila zahtevna in dolgotrajna, prejšnji teden pa so na tem gradbišču vendarle zabrneli stroji. Dela izvaja Gradbeno industrijsko podjetje Vegrad.
S posveta sindikalnih aktivistov
Za vse, kar je narobe, iščemo krivdo zunaj nas
V petek je potekal v Topol-šici enodnevni posvet predsednikov sindikalnih organizacij, ki ga je pripravil Občinski svet ZSS Velenje. V dopoldanskem delu so se s svojimi razvojnimi hotenji predstavili sozd Gorenje, sozd REK Franc Leskošek-Luka in delovna organizacija Zdravstveni center Velenje.
Predstavniki sozda Gorenje so med drugim spregovorili o prehodu iz finančne v razvojno sanacijo tega velikega sistema, kjer je zaposlenih preko 22 tisoč delavcev. Enoten pristop vseh članic Gorenja k naložbeni politiki, se jim že obrestuje. Izkušnje, ki so jih pri tem pridobili, lahko s pridom uporabijo vse organizacije, ki pripravljajo investicije. Zaradi velike inflacije je še posebno pomembno, da se faza priprave investicije in pridobivanja finančnih sredstev čim bolj približa fazi pri-četka gradnje, so med drugim povedali. V bodoče bodo začeli z uvajanjem novih proizvodov in tehnologij, saj lahko gredo samo po tej poti h kakovostnemu prestrukturiranju Gorenja.
Predstavnik sozda REK Franc Leskošek-Luka je udeležence posveta seznanil z organiziranostjo tega velikega sozda v Šaleški dolini. Seveda pa ni zaobšel tudi ekoloških nalog. Tako je med drugim povedal, da so na RE-K-u v razreševanje ekoloških težav vključili pet mladih geologov, ki se bodo kot raziskovalci vključili v razreševanje težav na tem področju.
Trenutno pa jim največje težave povzroča polna deponija premoga.
Od predstavnika Zdravstvenega centra Velenje smo lahko slišali, da Zdravstveni center »skrbi« za približno šestdeset tisoč zavarovancev, in da je med najhujšimi težavami s katerimi se otepa, prav prostorska stiska. Seveda v tem delu niso zaobšli predvidenega oziroma predlaganega programa omejevalnih ukrepov, o katerem danes razpravljajo tudi delegati Zdravstvene skupnosti Slovenije. Gre za omejitve, ki močno posegajo v pravice uporabnikov zdravstvenega varstva in zmanjšuje nekatere
Utrinki s sindikalnega posveta
Vsega, o čemer so se sindikalni aktivisti v petek pogovarjali v Topolšiei. ni mogoče zapisati, ker je bilo lega izredno veliko. Zato pa še nekaj čisto kratkih utrinkov, o katerih nismo ničesar zapisali na prvi strani, je pa dobro, če o tem tudi kaj veste.
o o o
Programsko-volilna seja Občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Velenje bo 7. aprila.
o o o
Kar sedemdeset odstotkov predsednikov sindikalnih organizacij je bilo letos oziroma konec lanskega leta novo izvoljenih.
Pred sindikalnimi aktivisti je veliko nalog — čaka jih obravnava zaključnega računa 87, priprave na skupščinske volitve, javna razprava osnutka amandmajev k Ustavi SFRJ, kjer je sindikat koordinator razprave v združenem delu, izobraževanje sindikalnih aktivistov, priprave na letno — volilno sejo . . .
programe izvajalcev v letošnjem letu.
Popoldanski del posveta pa so pričeli s temo — vloga in naloge zveze sindikatov v političnem sistemu, seveda s posebnim poudarkom na zaostrenih razmerah v naši družbi, ki jo je podal sekretar republiškega sveta ZSS Franc Hribar. Je že tako, da se danes vse preveč pogosto usmerjamo v splošno kriti-zerstvo, za vse, kar je narobe, iščemo krivdo zunaj nas, ne pogledamo pa, kaj bi lahko naredili sami. Lotiti sebo treba konkretnih vprašanj, konkretnih nalog, saj bomo le tako lahko prišli do boljših rezultatov, je še posebno poudaril.
Ker pa pred sindikatom v tem času stoji veliko odgovornih nalog, so seveda spregovorili tudi o njih. Malo bolj temeljito kot navadno, zato pač, ker je med novoizvoljenimi predsedniki sindikalnih organizacij kar sedemdeset odstotkov novih, pa tudi zato, ker so nekatere naloge povsem nove. Sindikat se bo namreč kot koordinator moral vključiti tudi v javno razpravo o osnutku amandmajev k Ustavi SFRJ.
(mkp)
Ljudska slikanica
Deseti brat
Po uspešni premieri, konec prejšnjega tedna, si boste na odru Doma kulture v Titovem Velenju danes oziroma jutri spet lahko ogledali ljudsko slikanico Deseti brat.
Deseti brat je bil sprejet med občinstvom z velikim navdušenjem, uprizorile pa so ga združene amaterske skupine. Sodelujejo namreč Gledališče pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki, Kulturno umetniški društvi Ivan Cankar iz Plešivca in Stane Sever iz Skal Mešani pevski zbor Svobode Šoštanj, Šaleška folklorna skupina in številni posamezniki. Režija, scenografija in kostumografija je bila v rokah nam že dobro poznanega gledališkega mojstra Bpgomira Verasa.
Takno skupno delo amater-
skih gledališčinkov, pevcev in plesalcev je vsekakor pohvale vredno, zato seveda lahko upravičeno upamo, da bomo na naših odrih videli še več takšnih del. Še posebej, ker je bilo med občinstvom sprejeto s tolikšnim navdušenjem. »Deseti brat« je dokazal, da si občani želijo takšnih prireditev, saj -so bile prve predstave hitro razprodane, navdušenje v dvorani pa tolikšno, da ga je težko opisati.
Današnja in jutrišnja predstava bo na sporedu ob 19. uri 30 minut, vstopnice pa prodajajo v domu kulture v Titovem Velenju vsak dan od 10. do 15. ure oziroma uro pred predstavo. Rezervirate jih lahko po telefonu 854 747.
Ustava je med nami. V nepravem trenutku sicer, saj nas ob obilici gospodarskih težav ne razvnema, ne zanima tako,
ramo za to listino stati državljani v kar največjem številu. Dejstvo je tudi, da z njo ne moremo, ne smemo narediti koraka nazaj, ampak mora ta naš temeljni dokument zagotoviti več demokracije, nadaljnjo izgradnjo enakopravnosti med
davčne politike in davčnega sistema ter na področju vzgoje in izobraževanja. Tu je še vprašanje razmerja med republiškim in zveznim zakonom, vprašanje o vlogi vrhovnega sodišča, financiranju JLA ter vprašanje povezano s soglasjem republik
Z javno besedo do sodobnejše ustave
kot bi si ta naša temeljna listina gotovo zaslužila. Poleg tega sedaj marsikdo v njej išče priložnost za razrešitev lastnih nerešenih vprašanj. Zato so razmišljanja posameznih republik ob pričetku javne obravnave, pač tudi zaradi stopnje gospodarskega razvoja in lastnih problemov, do nekaterih osnutkov amandmajev precej nasprotna. Vendar pa je marsikaj tudi pozitivnega. Predvsem je prevladalo prepričanje, da mo-
narodi in narodnostmi, večjo učinkovitost vseh por samoupravnega in gospodarskega sistema.
Na nekatere osnutke amandmajev člani slovenske ustavne komisije še posebej opozarjajo in prav je, da jih v razpravi, ki bo tekla v naših okoljih, tudi mi podrobneje ocenimo. To so predvsem dileme o monopolnem dohodku, pa zemljiškem maksimumu, dileme ob pristojnosti federacije na področju
in pokrajin.
Naivno bi bilo pričakovati, da nas bo spremenjena ustava popeljala iz krize. Voz je pač zdrsnil po bregu in tako kot ve vsak kmet, ga s capljanjem na mestu gotovo ne vrnemo tja, kjer je bil. Treba bo torej več volje, smelosti in optimizma, pa manj voluntarizma in tarnanja. Kaliti se in zmagovati v težkih razmerah, to je pač posebna vrlina.
B. Zakošek
1 milijardo 863 milijonov din koristi
Zaposleni v proizvodnih temeljnih organizacijah združenega dela Gorenje Gospodinjski aparati so lani prispevali kar 3.337 inovacij, večino med že tradicionalno akcijo »Predlagaj nekaj koristnega!«
Sprejetih je bilo 1.774 inovacijskih predlogov, uresničili pa so do konca lanskega leta 1.254 inovacij. Gospodarska korist lanskoletnih inovacij znaša 1 milijardo 863 milijonov dinarjev.
V Gorenju Gospodinjski aparati, največji delovni organizaciji poslovnega sistema Gorenje, že vrsto let organizirano spodbujajo inventivno dejavnost, prve inovacije pa so delavci predlagali 1972. leta. Z zadnjo, lanskoletno, akcijo »Predlagaj nekaj koristnega!« so zaposlene povabili k reševanju nekaterih proizvodno tehnoloških problemov. Prizadevajo si zmanjšati izmet pri pločevini in plastiki, povečati produktivnost, kakovost in zanesljivost izdelkov ter izboljšati delovne pogoje zaposlenih. Največ inovacij so predlagali delavci toz-dov Zamrzovalna in hladilna tehnika, in sicer 1.510, Štedilniki in Pralno pomivalna tehnika.
Po akciji »Predlagaj nekaj koristnega!« pa so začeli razpisovati rešitve posameznih tehnoloških problemov v temeljnih organizacijah združenega dela, pri čemer so podrobno opisali posamezni problem in željeno novo stanje.	'	^ (ek)
Super model
m
0 pohodu in Naši besedi
Mladi že nekaj časa ugotavljajo, da Naša beseda ni več tisto kar so želeli in hoteli — prikaz ustvarjalnosti mladih na vseh področjih kulturnega snovanja. Nenazadnje so ugotovili tudi to, da setako na občinskih kot regijskih prireditvah pojavljajo skorajda ene in iste skupine. Naša beseda je postala nezanimiva, svojo ustvarjalnost na kulturnem področju je vsako teto pokazalo manj mladih. Kako bo torej z njo letos? Člani komisije za kulturo pri občinski konferenci ZSMS Velenje bodo kljub vsemu pripravili razpis zanjo. Če bo med mladimi dovolj zanimanja, jo bodo organizirali, drugače pa ne. Precej tesnejše sodelovanje z zvezo kulturnih organizacij občine Velenje pa naj bi pripomoglo k lažji in kakovostnejši izvedbi. Samo to lahko namreč obljubijo tistim, ki bi se za letošnjo Našo besedo prijavili.
XXX
Pohod po poteh borcev XIV. divizije — da ali ne. V zadnjih dveh letih, v mesecu februarju, je bilo to vprašanje med mladimi kar pogosto. Pred koncem lanskega leta so o njem spregovorili na seji medobčinskega sveta ZSMS, na predsedstvu občinske konference mladih ter na občinskem odboru ZZB NOV Velenje. Sklepanje je prineslo naslednji odgovor: pohoda po poteh legendarne XIV. divizije na območju naše občine v mesecu februarju ne bo. Razlog — visoki stroški in neugodne vremenske razmere. Prvo traso pohoda bodo v začetku prihodnjega meseca pripravili le mladi občine Laško. Velenjčani pa naj bi sodelovali na mitingu pri Sedlarjevem. Velenjski mladinci, pač kdor hoče, pa' se aeveda lahko udeleže pohoda laških mladincev.
Mladi naše občine naj bi izročilo NOB nadaljevali in krepili na primernejši način v mesecu mladosti Kako, še ne vedo. Pobude in ideje naj bi dale osnovne organizacije ZSMS.
2. stran * fiaS CSS
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
titovo velenje * 28. januarja 1988
Center za socialno delo
Gorenje Gospodinjski aparati
Industrijski odpadki
kmalu ne bodo več obremenjevali
okolja
Odpadki, tako gospodinjski kot industrijski ali posebni odpadki, bolj ali manj obremenjujejo okolje. Relativno najmanj so nevarni odpadki, ki nastajajo v gospodinjstvih, nevarnejši pa so tisti, ki nastajajo pri različnih industrijskih in energetskih proizvodnih procesih. Nastajanje industrijskih ali posebnih odpadkov pa je odvisno od kvalitete.reprodukcijskega materiala, konstrukcijskih rešitev izdelkov, tehnoloških procesov in tudi od tehnološke discipline v proizvodnem procesu.
Ob nenehni rasti proizvodnje gospodinjskih aparatov, pri čemer jih je dobra polovica namenjena za prodajo na tehnološko najzahtevnejše svetovne trge, si v delovni organizaciji Gorenje Gospodinjski aparati prizadevajo, da bi zmanjšali njihovo obremenjevanje okolja. Pri proizvodnji gospodinjskih aparatov nastajajo nasiednji posebni odpadki: usedlina iz centralne čistilne naprave odpadnih voda, odpadni surovi emajl, odpadni lak in odpadek, ki nastaja pri razlakiranju obešal za lakiranje.
Do leta 1985 je delovna organizacija Gorenje Gospodinjski aparati odlagala posebne odpadke v Ležnu. Sklep o prepovedi nadaljnjega odlaganja posebnih odpadkov v Ležnu je resda začel povzročati precejšnje težave (tovarna namreč nima posebnega prostora za skladiščenje posebnih odpadkov oziroma ustrezne sežigalnice, kar nimamo niti v Jugoslaviji, zaradi česar so morali posebne odpadke skladiščiti v proizvodnih prostorih in na tovarniškem dvorišču). Strokovnjaki Gorenja pa so takrat začeli pospešeno iskati možnosti za odstranitev posebnih odpadkov. S sodelovanjem strokovnjakov Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor so tako preprečili, da bi morali zaradi kopičenja industrijskih ali posebnih odpadkov ustaviti proizvodnjo. V veliko pomoč pri teh prizadevanjih so jim bili tudi Republiški sanitarni inšpektorat, skupina za oceno posegov v okolje Instituta Jožef Štefan, Hidrometeorološki zavod SR Slovenije, Termoelektrarne Šoštanj in ustrezni organi velenjske Skupščine občine.
Navedimo nekaj najpomembnejših dosežkov delovne organizacije Gorenje Gospodinjski aparati v prizadevanjih, da bi vse manj obremenjevala okolje: Usedlino (mulj) iz centralne čistilne naprave odpadnih vod že uporabljajo pri proizvodnji opeke v Opekarni Ptuj; usedlina po žganju ni več nevarna za okolje.. Odpadni surovi emajl je prav tako postal sekundarna surovina za proizvodnjo cementa v trboveljski Cementarni; v cementu ni več nevaren okolju. Odpadni lak pa so začeli po posebej za to razviti tehnologiji spreminjati v okolju manj nevarno obliko tako, da ga je mogoče voziti na odlagališče komunalnih odpadkov.
Pri reševanju problematike odstranjevanja posebnih odpadkov so opravili strokovnjaki Gorenja Gospodinjski aparati veliko izvirnega dela. Za dosežke so bili nagrajeni s prvo nagrado na Medobčinski razstavi inovacij leta 1986 ter prav tako s prvo nagrado na razstavi RAST YU '87 na" Rijeki.
V celoti za zdaj še ni rešeno le vprašanje odstranjevanja odpadkov, ki nastajajo pri razlakiranju obešal za lakiranje. Odpadek se-
Lekarna Velenje
Zadovoljiva oskrba z zdravili
sanji, ki pa so jih dokaj uspešno premagali v sodelovanju z mati-
stavljajo v največji meri prežgani laki, ki jih za zdaj shranjujejo v pločevinaste sode na tovarniškem dvorišču. V okviru programa inovacije programa in tehnološkega prestrukturiranja proizvodnje gospodinjskih aparatov v delovni organizaciji Gorenje Gospodinjski aparati je v letošnjem letu predvidena tudi ureditev posebnega obrata, v katerem bodo obešala razlakirali s suhim peskanjem. Tako ta industrijski odpadek ne bo več nastajal. Delovna organizacija je potrebno opremo (izdelujejo jo le na tujem) že naročila in pričakujejo, da bodo nov postopek razlakira-nja obešal začeli uporabljati do konca letošnjega leta.
Vprašanje pa je, kam z odpadki, ki bodo nastajali pri razlakiranju obešal za lakiranje do začetka dela novega obrata in s tistimi, ki so že vskladiščeni v Gorenju Gospodinjski aparati. Rešitev je naslednja: strokovnjaki Gorenja Gospodinjski aparati so že pred časom razvili metodo popolne termične razgradnje odpadka na temperaturi, višji od 1.000 stopinj Celzija. Ta termična razgradnja je mogoča v pečeh šoštanjskih Termoelektrarn. Tam so lansko leto opravili preizkus, ko so sežgali 150 (stopet-deset) kilogramov odpadkov. Sežiganje, točneje termično razgradnjo odpadkov, so nadzirali strokovnjaki Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor. Ugotovljeno je bilo, da termična razgradnja odpadkov v dinamiki, ki sojo določili strokovnjaki iz Maribora, ni v ničemer vplivala niti na obratovalne pogoje šoštanjskih Termoelektrarn niti na dodatno obremenjevanje okolja. Strokovnjaki Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor ugotavljajo, da je termična razgradnja odpadka, ki nastaja pri razlakiranju obešal za lakiranje, v šoštanjskih Termoelektrarnah zanesljivo relativno najugodnejši način za odstranjevanje tovrstnih odpadkov. Te ugotovitve so potrdi-ji tudi strokovnjaki skupine za oceno posegov v okolje Instituta Jožef Štefan, Republiškega sanitarnega inšpektorata in Hidrometeorološkega zavoda SR Slovenije.
V	delovni organizaciji Gorenje Gospodinjski aparati pričakujejo, da bodo z razumevanjem tako delovnih ljudi in občanov občine Velenje kot ustreznih organov dobili vsa potrebna soglasja, da v šoštanjskih Termoelektrarnah popolno termično razgradijo (se-žgejo) doslej vskladiščeni odpadek, ki je nastal pri razlakiranju obešal za lakiranje in tisti odpadek, ki bo nastal do začetka dela že omenjenega novega obrata, v katerem bodo obešala razlakirali s suhim peskanjem. Termično razgradnjo odpadkov bodo ob točno določenih tehnoloških parametrih za postopek popolne termične razgradnje, nadzirali strokovnjaki in inšpekcijski organi. Sicer pa od novega leta 1989 naprej tovrstnega odpadka, kot smo že zapisali, ne bo več.
Če pa delovni organizaciji Gorenje Gospodinjski aparati iz kakršnega koli razloga, tudi zaradi nerazumevanja, ne bi uspelo pridobiti potrebnih dovoljenj za popolno termično razgradnjo (sežiganje), bodo odpadki od razlaki-ranja obešal za lakiranje še nadalje ogrožali okolje in ovirali nemoteno proizvodnjo.
V	Gorenju Gospodinjski aparati so prepričani, da bodo uresničena njihova prizadevanja, da od novega leta 1989 naprej ne bodo več obremenjevali okolja z industrijskimi oziroma posebnimi odpadki.
N. K.
Zdravila so za bolnega človeka nepogrešljiva »hrana«. Zato so zanje ugibanja, ali jih bo na trgu dovolj ali ne, življenjskega pomena. In kaj pravijo v velenjski lekarni?
Dva dobavitelja iz Ljubljane, eden iz Maribora in Zagreba dokaj dobro oskrbujejo velenjske lekarne z zdravili. Od približno 800 do 850 zdravil, kolikor jih imajo v lekarni na voljo, je le 65 takšnih, za katere morajo v dogovoru z zdravniki najti primerno drugo zdravilo. Pri manjkajočih ni upoštevana oblika, ali je to v tabletah ali sirupu. Pri prvih pa so mišljena vsa zdravila v vseh oblikah. Po besedah vodje temeljne organizacije Lekarne Velenje Jožice Bulajič, bi bili lahko z antibiotiki še bolje založeni, če se ne bi srečevali s tako veliko prostorsko stisko. Nekaterih vrst zdravil pa tudi ni toliko na voljo, kot jih bodo lekarnam razdelili po ključu, pač glede na obseg dela.
Glavni razlogi za pomanjkanje zdravil so pri nekaterih proizvajalcih nizke cene njihovih zdravil. Nekaj antibiotikov je vezanih delno ali v celoti na uvoz. Za nameček pa so se zaposleni v velenjskih lekarnah lani precej ubadali še z likvidnostnimi vpra-
čno zdravstveno skupnostjo in z delitvijo sredstev znotraj Zdravstvenega centra Velenje.
Tabletomanija je ena od oblik zasvojenosti, ki marsikje presega vse meje. Ničmanj ni nevarna kot prekomerno pitje alkohola ali uživanje mamil. V naši občini stanje na tem področju zaenkrat ni zaskrbljujoče, saj je v primerjavi z drugimi regijami poraba zdravil manjša, kar pa ne velja za občino Mozirje. Ob tem je treba povedati tudi to, da se je z razširitvijo nege. na domu povečala poraba zdravil na receptu. Sicer pa se naša občina po vrednosti napisanega recepta uvršča v medobčinski zdravstveni skupnosti Ravne na Koroškem na drugo mesto. Zanimiv je tudi podatek o številu kosov izdanih zdravil, ki je bil lani v primerjavi z letom 1986 za kakšen odstotek manjši.
Poleg tega, da bi delavci v velenjskih lekarnah čimmanjkrat rekli pacientom, da zdravila nimajo, bodo v tem letu usmerili svoja prizadevanja k še tesnejšemu sodelovanju z zdravniki. Ne samo zato, da bi skupaj z njimi oskrbeli bolnike z zdravili, ki jih ni toliko na voljo, ampak tudi zaradi racionalne porabe zdravil.
Novosti na področju družbenih pomoči
Leta 1985 je Center za socialno delo iz Titovega Velenja pod svoje okrilje prevzel tudi dela in naloge enotne skupne evidence. S tem v njegovo pristojnost ni sodilo le dodeljevanje socialnovarstvenih pravic, ampak tudi pravice do delne nadomestitve stanarine in družbene pomoči otrokom.
Pri spremljanju podatkov na področju obeh novih nalog delavci centra ugotavljajo precejšnje spremembe zlasti pri vrsti upravičencev.' Tako se na seznamu za delno nadomestitev stanarine pojavlja vse več delavcev Gorenja in upokojencev, vse manjše pa je število upravičencev iz Reka. Lani je pravico do te uveljavilo 353 občanov, od tega kar 112 upokojencev in le za 10 manj delavcev Gorenja.
Družbeno pomoč otrokom je v letu 1987 prejelo 1517 delavcev oziroma 3446 otrok. Na področju socialnovarstvenih pravic pa je lani močno poskočilo število izplačanih enkratnih pomoči.
Z novim letom oziroma prehodom v novo preračunsko obdobje so tako pred delavci centra kot tudi prejemniki pomoči nove aktivnosti. Slednji morajo namreč do 29. februarja letos posredovati spremembo dohodka in ostalih okoliščin za preteklo leto. Delavci lahko izpolnjene obra-
Občinska zdravstvena skupnost Mozirje
Nevzdržne omejitve
Zaradi vseh intervencijskih in drugih ukrepov je zelo prizadeto tudi zdravstveno varstvo v občini Mozirje in v zvezi s tem tudi poslovanje Zdravstvenega centra Velenje. Vsem spremembam in novim pogojem so se v mozirski občini sproti prilagajali vsa leta nazaj in sprejemali varčevalne ukrepe, sredi prejšnjega tedna pa so o osnutku novega programa zdravstvenega varstva razpravljali tudi člani skupščine občinske zdravstvene skupnosti.
Ponovno so poudarili, da program ukrepov in aktivnosti za uskladitev programov zdravstvenega varstva z možnostmi za mozir-sko občino tli nič novega. V skupnosti takšne ukrepe na naj-j različnejše načine izvajajo že od leta 1978. To je ena plat medalje, druga pa je, da prav zaradi teh že sprejetih ukrepov bistvenih novih omejitev ne morejo sprejemati, saj bi se z njimi zdravstveno varstvo občanov bistveno poslabšalo.
Med pretekle ukrepe denimo sodi dejstvo, da so že pred letom 1980 ukinili dežurstvo v lekarni in zadolžili izvajalce, da poskrbijo za zalogo najnujnejših zdravil. V zadnjih letih so občutno zmanjšali dežurstva na račun rednega delovnega časa. Glede tega so se z izvajalci dogovorili, da bodo te programe v kar največji meri uresničevali med 8-ur-nim delavnikom. Dogovarjali so se tudi, da bodo podpirali in krepili nego in zdravljenje na domu. Vse to dokaj uspešno izvajajo, saj je obseg zdravljenja v bolnišnicah in drugih ustanovah precej pod republiškim povprečjem.
Z varčevalnimi in omejitvenimi ukrepi so nadaljevali tudi v zadnjih dveh letih. Dežurstva in hišne obiske so omejili na največ 50 ur v podaljšanem delavniku, lani pa so uro rednega delovnega časa v ambulanti namenili za hišne obiske in s tem skušali nego in zdravljenje na domu obdržati vsaj na dotedanji ravni. Ukrepe
REK Rudnik lignita Velenje n.sol.o
'■ Titovo Velenje
r,'
DO RUDNIK LIGNITA VELENJE
Kadrovska služba
Delavski svet TOZD PRIPRAVE
RAZPISUJE
dela in naloge individualnega poslovodnega organa VODJA TOZD PRIPRAVE
Poleg splošnih pogojev določenih z zakonom morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	najmanj srednja strokovna izobrazba (V. stopnja) rudarske smeri;
—	strokovni izpit za delo v metanski jami;
—	najmanj 3 leta delovnih izkušenj;
—	sposobnost dela z ljudmi, vodenja in organiziranja dela v TOZD;
Kandidati naj vložijo pisne prijave na razpis z ustrezno dokumentacijo v roku 8 dni po objavi razpisa na naslov: Kadrovska služba DO RLV, Partizanska 78, Titovo Velenje, pod oznako za razpisno komisijo. Izbran delavec bo imenovan za dobo 4 let. Prijavljene kandidate bomo pisno obvestili v roku 30 dni po opravljeni izbiri.
Srečno!
so sprejemali tudi pri reševalni službi, saj se delo opravlja v rednem delovnem času. Tudi pri zdravilih, specialističnih pregledih in zdraviliškem zdravljenju so vsako leto sprejemali omejitve in jih tudi uresničevali.
Zato je jasno, da delegati novih omejitvenih ukrepov ne morejo več sprejemati. Posebej so poudarili, da v sedanjih razmerah z lastnimi napori in prilagajanjem lahko storijo kvečjemu to, kar so že, dodatni ukrepi pa ne pridejo v poštev.
Tudi omejevanju pravic so namenili precej besed in se zavedajoč vseh težav odločili, da jih sprejmejo, z izjemo 40-odstotnega zmanjšanja možnosti uveljavljanja zoboprotetičnih storitev. Delegati so na skupščini menili, da je bolje povečati participacijo v zobozdravstvu in na ta način zagotoviti sredstva za normalno delo zobozdravstva. Ponovno so tudi predlagali oblikovanje enotne rizične skupnosti za Slovenijo.
j. p.
zne »spremembe podatkov navedenih v vlogi za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic« predložijo ustreznim službam v svojih delovnih organizacijah. Kmetje, delavci zaposleni pri samostojnih obrtnikih in drugi pa na Centru za socialno delo. Na osnovi teh bodo namreč opravili uskladitve in določili višino pravice za letos. Če do 29. februarja delovna organizacija ali delavci centra ne bodo prejeli potrebnih podatkov, upravičenci do delne nadomestitve stanarine te od 1. aprila, upravičenci družbeno denarnih pomoči otrokom pa od 1. maja letos dalje ne bodo dobili.
Tisti, ki doslej še niso uveljavljali nobene vrste pomoči in menijo, da so v tem letu do njih upravičeni, morajo prav tako do že prej omenjenega dne izpolniti obrazec »vloga za uveljavljanje socialnovarstvenih pomoči« oziroma ravnati taico kot da bi uveljavljali spremembo. »V tem letu se delavci centra na področju enotne skupne evidence želimo še bolj približati enoroditeljskim družinam in upokojencem, ki jih sedanjih družbenoekonomski položaj najbolj ogroža. Zato bomo poskušali pri izračunu upoštevati njihov drugačni položaj, zlasti pri stroških, ki še ne pomenijo prehrane in obleko, temveč preprosto bivanje in zagotavljanje osnovne socialne varnosti,« poudarja vodja evidence Marjana Čelofiga.
Nekoliko več sprememb se z novim obračunskim obdobjem obeta prejemnikom družbenih pomoči otrokom. Teh upravičenci ne bodo prejeli v celoti tako kot do sedaj, ampak bodo pri izplačilu osebnega dohodka dobili le razliko, ki jim bo morda ostala ob plačilu obveznosti v vzgojno-varstvenih ustanovah in prehrane v šoli. S to novostjo bo dokončno odpravljena tako imenovana brezplačna prehrana. Z njo pa bodo delavci Centra za socialno delo iz Titovega Velenja povsem izpolnili določila samoupravnega sporazuma.
Tudi pri uveljavljanju pomoči do delne nadomestitve stanarin bo prišlo do novosti kar kmalu. Tako kot za vse spremembe, bodo tudi te za nekatere upravičence ugodne, za druge pa malo manj.
^ Rudarsko elektroenergetski kombinat
: Franc Leskošek-Luka r.o.
Titovo Velenje
■j kombinat
RUDARSKO ELEKTROENERGETSKI KOMBINAT n. sol. o. Velenje
1.	Delavski svet sestavljene organizacije razpisuje prosta dela in naloge
VODJA SLUŽBE ZUNANJE TRGOVINE
Pogoji:
—	visoka ali višja izobrazba komercialne oziroma ekonomske smeri,
—	5 let delovnih izkušenj, od tega 2 leti pri ekonomskih poslih s tujino,
—	strokovni izpit za opravljanje zunanje trgovinskih poslov,
—	znanje angleškega in nemškega jezika, —■ moralnopolitična primernost.
Mandat vodje službe zunanje trgovine traja 4 leta. Kandidati naj pošljejo prijavo z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo« v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: REK Franc Leskošek Luka Titovo Velenje, DSSS SOZD, Kadrovska služba, Titovo Velenje, Rudarska 6.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem razpisu.
2.	Komisija za delovna razmerja pri DSSS SOZD REK Franc Leskošek Luka Titovo Velenje objavlja dela in naloge
ORGANIZIRANJE RAČUNALNIŠKIH OBDELAV
Pogoji:
—	diplomirani ekonomist informatik ali diplomirani inženir računalništva za logiko in sisteme;
—	3 leta delovnih izkušenj;
—	aktivno znanje angleškega jezika.
Kandidati naj vložijo pismeno prijavo z ustrezno dokumentacijo v roku 15 dni po objavi na naslov:
REK Franc Leskošek Luka Titovo Velenje, DSSS SOZD, Kadrovska služba, Titovo Velenje, Rudarska 6. Za opravljanje navedenih del bomo z izbranim kandidatom sklenili delovno razmerje za nedoločen čas. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 30 dni od dneva objave.
»NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center z>' informiranje. propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen I. maja 1965; od I. janu-
arja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«,, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od I. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (v. d. direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (: odgovorni urednik), Milena Krstič-Pla-
ninc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni na-
slov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 300 dinarjev. Mesečna naročnina 1.100 dinarjev, polletna naročnina za individualne naročnike 6.600 dinarjev, za tujino I 1.200 dinarjev.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
nas cas*stran3
Delovna organizacija Vekos
Hladnejši radiatorji ?
28. januarja 1988 * titovo velenje
IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ
Delavci Vegrada uspešni na tujem
Celice potujejo v Vzhodno Nemčijo
Zima je čas, ko gradbeniki v glavnem počivajo. Delavci Vegrada pa delajo te dni z vso močjo. To še posebej velja za zaposlene v sektorju DOM 101 kjer izdelujejo prostorske elemente. Tu so uvedli drugo izmeno, delali pa so tudi preko novoletnih praznikov ter ob sobotah in nedeljah. Ve-grad je namreč pridobil v mesecu novembru v Demokratični republiki Nemčiji izgradnjo dveh samskih hotelov v Oberlungwitzu in Averbachu v katerih bo 538 ležišč.
»Pridobiti delo na zahtevnem mednarodnem trgu, kjer sodelujejo vodilne evropske gradbene firme, resnično ni lahko,« poudarja direktor Vegrada Muharem Bolič. »Še veliko težje pa je zadostiti zahtevnim pogojem. Tako obsežno gradnjo moramo namreč zaključiti v petih zimskih mesecih.«
Začeli so torej novembra. Pospešeno so izdelovali prostorske elemente v tovarni in jih po železnici pošiljali na prej omenjeni oddaljeni gradbišči. Te dni so tja odpeljali še zadnji vagoni, zadnje od 300 potrebnih celic. Oba objekta morajo na gradbišču sedaj sfinalizirati in opraviti druga potrebna dela, saj so gradnjo sprejeli po sistemu »na ključ«.
Kaže, da bodo zahtevni nalogi kos. Zato tudi upajo, da bodo pridobili še več podobnih del. Za nekatera se že dogovarjajo. V Demokratični republiki Nemčiji nameravajo zgraditi podobnih samskih hotelov kar za okoli 5 tisoč delavcev. Za to gradnjo pa se zanimajo tudi drugi investitorji. Tako naj bi v neposredni bližini Berlinskega zidu postavili poslovne prostore velike okoli 5 tisoč kvadratnih metrov.
V novo leto so torej gradbinci Vegrada uspešno zakorakali. Vendar pa se vseeno zavedajo, da so pred njimi težki časi. »Pa ne, da tako pravimo, zato ker smo že navajeni tarnati, saj to res počnemo že nekaj let, ampak zavedamo se, da bo tako,« poudarja Muharem Bolič.
Na jugoslovanskem trgu bo na področju gradbeništva potrebna selekcija. In to temeljita. Investicije v zidove, ki so še pred leti predstavljale blizu 50 odstotkov
nacionalnega prihodka Jugoslavije, so se zmanjšale za več kot polovico. To pa pomeni, da je za približno toliko predimenzionirano tudi jugoslovansko gradbeništvo.
Gradbeniki so potisnjeni ob zid. Na trgu vlada strahovita konkurenca. Ponuditi je treba kratke roke, kvaliteto, fiksne cene, kredite ... Vse to pa je v pogojih visoke inflacije silno težko.
V Vegradu ocenjujejo, da bodo kos nastalemu položaju. Še
posebej, ker so se nanj temeljito pripravili. Ugodno bodo na njihove rezultate vsekakor vplivala dela, ki jih izvajajo v inozemstvu (prej omenjena samska hotela pomenita 5 milijonov dolarjev oziroma okoli 7 milijard dinarjev). Svojo dejavnost na tujih trgih pa bodo skušali še okrepiti.
Prav tako naj bi na njihovo poslovanje dobro vplivale reor-ganizacijske spremembe in številni ukrepi o varčevanju, ki so jih sprejeli in jih tudi že začeli uresničevati. Mira Zakošek
Med nalaganjem »celic« za Demokratično republiko Nemčijo na železniške vagone. Vegrad je eden prvih jugoslovanskih gradbenikov, ki izvaža beton.
Delovna organizacija Inženiring
Najpomembnejši ukrep
tržna usmeritev
Kar nekaj imamo v dolini takšnih delovnih organizacij, ki jim ne gre najbolje. Slabi rezultati gospodarjenja niso obetali prav lepih časov tudi delovni organizaciji Inženiring.
S sanacijskim programom so sprejeli delavci vrsto ukrepov za odpravo slabosti. Veliko so si obetali še od obljub širše družbenopo-
litične skupnosti. Ker od slednje razen lepih besed niso dobili kaj več kot le-to, so v danih možnostih poskušali narediti čimbolje.
Danes sicer ne morejo še govoriti o popolni »ozdravitvi«, vendar pa optimistične napovedi za to leto narekujejo pozitivni rezultati gospodarjenja ob koncu lanskega leta ter uspešni dogovo-
Veplas
Ob večji proizvodnji tudi večja varnost
Ob raziskavi tržišča, ob iskanju novih, uspešnih programov, katerih zahteve bi kolikor toliko ustrezale zmožnostim proizvodnje so se zaposleni v delovni organizaciji Veplas odločili za intenzivnejši razvoj izdelkov iz programa čelad. K tej odločitvi so precej prispevali tudi zaskrbljujoči podatki o
Od leta 1983 do 1986 se je v Sloveniji zgodilo, v naseljih, več kot 23 tisoč prometnih nesreč voznikov z motorji. 103 udeleženci so v njih izgubili življenje, lažje ali težje se je poškodovalo kar 3131. Podatki o številu prometnih nesreč voznikov koles z motorji izven naselja niso nič boljši. Tudi tu se je zgodilo okrog 23 tisoč nesreč, v katerih so podlegli poškodbam prav tako 103 udeleženci. Manjše je le število telesnih poškodb, in sicer 1286.
V naši občini ni bilo med 20 nesrečami voznikov koles z motorji leta 1985, pa 30 leto kasneje in znova 20 lani, nobene smrtne žrtve. Vendar pa stanje na tem področju vseeno ni dobro. Zaskrbljuje namreč dejstvo, da so med ogroženci v prometu vedno pogosteje prav ti vozniki.
številu prometnih nesreč voznikov koles z motorji, zlasti med mladimi, ter večletno uspešno sodelovanje z italijansko tovarno Noran. V Jugoslaviji se s proizvodnjo čelad skupaj z Venlasom ukvarja le še Iplas iz Kopra.
Poleg intervencijske in vojaške čelade sta program uspešno dopolnili motoristična in otroška smučarska čelada. Lani so jih izdelali približno 10 tisoč, na trgu pa je v tem trenutku pet Veplasovih motorističnih čelad. V ze-
lo kratkem času bodo slednjemu ponudili še šesto.
Najpomembnejše razloge za večjo in intenzivnejšo proizvodnjo, zlasti motorističnih čelad, smo že omenili. Treba pa je povedati še enega, in sicer pobudo o dopolnitvi temeljnega zakona-o varnosti na cestah. Ta predvideva nošenje čelad tudi za voznike koles z motorjem v in izven naselja. Ob tej pobudi delavci Veplasa niso stali križem rok in čakali le na njegovo sprejetje, ampak so storili že prve korake. Povezali so se z jugoslovanskim zavodom za standardizacijo v Beogradu, v razvoj kakovostne in varne čelade pa so vključili še republiški sekretariat za notranje zadeve, republiški in zvezni komite za promet in zveze.
Potrebo po takšni čeladi in po večji varnosti udeležencev v prometu, med drugim dokazujejo izkušnje, ki jih imajo na tem področju italijanski sosedi. Po sprejetju omenjenih dopolnitev seje pri njih zmanjšala umrljivost (v nesrečah) voznikov koles z motorji kar za 40 odstotkov.
Čeprav bi bile vse te aktivnosti ob vedno večji »motorizaciji« mladih nujno potrebne, žal, tudi tu ne gre brez težav. Nekaterim na domačem trgu sprejetje dopolnitev ni najbolj po volji. Po njihovem mnenju bi s tem upadla prodaja izdelkov,...
Izdelki Veplasa in Iplasa bodo s kakovostno, predvsem pa varno čelado zapolnili vrzel po zahtevani varnosti. Že prihodnje leto naj bi Veplas prenesel tehnologijo italijanskega Nolana v svojo proizvodnjo. Razvoju programa motorističnih čelad nameravajo delavci tega kolektiva nameniti tudi vsa načrtovana vlaganja v posodobitev. Sploh pa za prihodnje leto načrtujejo kar tri do štirikrat večjo proizvodnjo čelad od lanske.
— tap —
— razvojno
ri o izvoznih poslih s Kitajsko. »Postali smo bolj odzivni na vse, kar se dogaja okrog nas. Ukrepi, ki so bili sestavni del sanacijskega programa, so trajni in jih prenašamo, seveda dopolnjene z novimi okolnostmi, tudi v to leto. Dajejo nam spodbudne rezultate. Med drugim smo lani naredili. kar trikrat več kot prejšnje leto,« je poudaril direktor delovne organizacije Inženiring Jože Rajer.
Eden najpomembnejših ukrepov za dosego še boljših poslovnih rezultatov bo v tem kolektivu razvojno-tržna usmeritev. Torej, ne toliko proizvajati in to prodajati kot razvijanje novih programov, inovacije ter tuji trg. Povedano z drugimi besedami: želijo sodelovati že pri snovanju partnerjevih planov. Pomembno mesto ob tem zavzema marketing, kar je za delovno organizacijo povsem nova stvar. Vendar je, po besedah Jožeta Rajerja, jugoslovanski trg takšen, da brez metod, ki jih ta uporablja, ne gre. Zato nameravajo v tem letu precej več pozornosti nameniti obnovi predstavniške mreže.
Izvoz je bil že pred-leti med vsemi napisanimi nalogami povsem na vrhu delovnega programa. Prizadevanja na tem področ-
Elkroj
Le
Lani so v Elkrojevi temeljni organizaciji Konfekcija Šoštanj izdelali 204. ženskih hlač in kril, kar je za dva odstotka več od načrtovanega. Od tega so 60 odstotkov izvozili, največ na konvertibilni trg, 40 odstotkov pa so prodali doma. Poleg za šest že znanih kupcev iz ZR Nemčije so delali še za Češkoslovaške, decembra pa že prvo količino za kupca iz Moskve. S tovrstno proizvodnjo bodo letos nadaljevali v eni izmed Elkrojevih temeljnih organizacij. Tudi industrijska prodajalna v Šoštanju je bila v preteklem letu več kot uspešna. S prodajo je iztržila 24,5 starih milijard dinarjev, kar je za celih 31 odstotkov več od načrtovanega.
»Zavedamo se, da je položaj v konfekcijski industriji pri nas in tudi v svetu, vse prej kot rožnat.
ju bodo letos še okrepili. Pravilnost dosedanjega takšnega ravnanja potrjuje med drugim podpis pogodbe s Kitajsko zadnje dni preteklega leta.
Ničmanj zanemarljivi in pomembni niso nekateri notranji ukrepi. Tu močno prednjačijo aktivnosti na kadrovskem področju. Za večje in učinkovitejše delo na celotnem agrokomplek-su je vključevanje novih strokovnjakov nujno, pa naj si gre za program melioracij, ki jih niso odmislili, ampak na tem področju premalo naredili, za hladilni-štvo, skladiščenje, čistilne naprave in drugo. Letos jih prav tako čakajo prvi koraki pri nadaljnjem dograjevanju informacijskega sistema, da ne omenjamo posebej ukrepov v posameznih delovnih okoljih. »Skozi tegobe in načrtovanja smo prišli do novih spoznanj — postati moramo sposobnejši pri iskanju in prenašanju sodobnih idej skozi materialno proizvodnjo, ki sodeluje z nami, ter to ponuditi kupcu na trgu. Torej, veliko več zahtevnega in odgovornega dela za projektantsko skupino«. Še naprej pa ostajata aktualni združevanje sredstev in njihovo gospodarno obračanje.
-tap-
delom
Zato nam ne sme biti vseeno, če bomo kupca obdržali ali izgubili.
Obdržimo ga lahko le z dobro in povečano kakovostja naših izdelkov, z upoštevanjem izdobavnih rokov, ki pa so največkrat zelo kratki, celo prekratki. Da smo kljub vsem tem težavam tuje kupce lani zadovoljili in ustregli njihovim željam, smo morali v našem kolektivu opraviti precej dodatnega dela ob prostih sobotah, nedeljah in ponoči,« je povedal direktor šoštanjskega Elkroja Martin Preskar in nadaljeval z načrti za letos.
»Za letošnje leto načrtujemo, da bomo izdelali 220.000 izdelkov. Predvsem z večjo usposobljenostjo lani pridobljenih delavk in z doslednim doseganjem norm. Na I novo zaenkrat ne bomo zaposlova-
Prvič po letu 1984 se je delovna organizacija Vekos spet znašla v težkem položaju. Čeprav so lani sprejeli in tudi izvajali več izrednih ukrepov, pa so zaradi nepravočasnega sprejetja novih cen, sprejete pa so bile tudi nižje kot so predlagali, zašli v težak poslovni položaj. Računajo, da bodo prikazali pri dveh postavkah — vodovodu in toplovodu skupno izgubo okoli 300 milijonov dinarjev.
Dokončni rezultati še niso znani, na Vekosu pa so že sedli skupaj in oblikovali prve ukrepe, tiste, ki so trenutno najpomembnejši za rešitev nastalega stanja. »Ocenili smo izgubo, jo obravnavali na sestankih družbenopolitičnih organizacij, v samoupravnih skupinah, delavskih svetih in dvodomnih delavskih svetih, kjer smo tudi sprejeli sklep, da s to problematiko seznanil" Komunalno skupnost. Prepričani smo, da bodo o naših težavah spregovorili tudi v organih te skupnosti in upam, odločili tako, da bo prav,« je prepričan direktor delovne organizacije Vekos Viktor Podgoršek. Pri tem misli seveda na to, da naj bi v SKIS-u pokrili izgubo v približni vrednosti 230 milijonov dinarjev, nastalo zaradi nepravočasno sprejetih cen.
Pristopili so tudi k izdelavi plana za letošnje leto. Ker še ni znanih natančnih usmeritev, so jim za podlago služile smernice Komunalne skupnosti SRS. V planska izhodišča so med drugim zapisali, da naj bi produktivnost povečali za odstotek in pol, prodajo komunalnih storitev za dva odstotka in pol, obseg del pa za štiri odstotke. V planu zaenkrat še niso zajeli vzdrževanja stanovanj, to pa, kot pravijo, predvsem zaradi težav, ki nastopajo v dogovarjanju med uporabniki in izvajalci.
V delovni organizaciji Vekos je zaposlenih pet odstotkov delavcev, ki razpolagajo z višjo in visoko izobrazbo, trideset odstotkov pa polkvalificiranih in nekvalificiranih delavcev. Tudi to leto se bodo trudili, da si pridobijo več znanja, saj bodo pozornost namenjali predvsem funkcionalnemu izobraževanju.
Na Vekosu so »pojamrali« nad zastarelim strojnim parkom, saj znaša stopnja odpisanosti osnovnih sredstev med sedemdesetimi in osemdesetimi odstotki.
Kot smo že uvodoma omenili, so se lotili tudi oblikovanja ukrepov, s katerimi bi presegli sedanje stanje. Osnova je — ohraniti dosedanji nivo zadovoljevanja občanov s komunalnimi dobrinami in vzdrževanje obstoječih sistemov. »Z obstoječimi sredstvi in kadri, ki jih imamo, želimo doseči optimalni nivo doseganja standardov. Potrudili se bomo, da bomo vse objekte vzdrževali kar najbolje, tako kot vse sisteme in naprave, ki jih imamo v "upravljanju,« razlaga Viktor Podgoršek. Že nekaj časa na Vekosu sistematično spremljajo in analizirajo propustnost na cevovodih. Povsod, kjer se pokaže za potrebno, cevi zamenjajo in tako zmanjšujejo izgubo na omrežju. O tem, da bodo še naprej dograjevali tudi sistem daljinskega nadzora nad obratovanjem postaj, pa ni potrebno govoriti.
Za nas uporabnike so še posebno zanimivi ukrepi, ki imajo sicer dolgoročni značaj, a o njih na Vekosu resno in temeljito razmišljajo.
V prvi vrsti bi želeli znižati sedanjo temperaturo ogrevanja stanovanj — od 22 stopinj na dvajset. Tako imajo urejeno tudi v drugih občinah, ponekod pa je temperatura še nižja.
Drug zanimiv ukrep, namenjen predvsem varčevanju z energijo, je razmišljanje o diferenciranih, torej različnih cenah komunalnih dobrin, predvsem vode in toplote. Nekateri te dobrine trosijo čez vsako razumno mejo, drugi varčujejo. »Radi bi nagradili tistega, ki bo trosil manj in večjo ceno postavili tistemu, ki se nedisciplinirano in neekonom-sko obnaša. To bo sicer težko izpeljati, menim pa, da je nujno. Vendar pa to ni samo naša naloga, da bodo različne cene postale resničnost, je odvisno od vseh nas,« je razložil ta ukrep Viktor Podgoršek.
Tesno povezano z varčevanjem je še nekaj, kar je že dolgo na papirju, a bomo morali tudi uresničiti. Velike porabnike, organizacije združenega dela, ki pitno vodo uporabljajo v tehnološke namene, bo potrebno preusmeriti, saj je takšna poraba draga, predvsem pa neekonomska.
Da pa bodo ljudje varčevali, jih je treba seznaniti, kako naj to storijo. Zato so v program vključili tudi to stalno nalogo — seznanjati občane o tem, kako se da najbolj umno trositi energijo.
Da bomo uresničili naloge, ki smo jih zapisali, si bo moralo prizadevati več dejavnikov. To ni stvar samo Vekosa ali Komunalne skupnosti. V Vekosu so pripravili tudi predlog ukrepov, ki se jih bodo še bolj temeljito kot doslej lotili sami. V prvi vrsti je to dograditev sistema avtomatske obdelave podatkov, še bolj razviti programsko-razvojni sektor, ki ga v delovni organizaciji uspešno dograjujejo že tri leta in je danes že sposoben opraviti najzahtevnejša razvojno-proje-ktivna in investitorska dela na komunalnem, delno pa tudi stanovanjskem področju.
Ob tem ne moremo mimo gradnje centralne čistilne naprave, za kar so že pridobili gradbeno dokumentacijo, zatika pa se pri zbiranju sredstev. Tudi mimo potrebnega odlagališča komunalnih in posebnih odpadkov ne. Kot so nam povedali, pogovori o lokaciji že potekajo.
Kako pa bo s pridobivanjem novih virov neoporečne pitne vode in toplotne energije? »Dodatne količine pitne vode bomo pridobili iz vodnega vira Topolšica, že letos, za nove vire toplotne energije pa zaenkrat ni nobenih izgledov. Poiščemo jih lahko le v omejevanju prekomerne porabe,« pravi Viktor Podgoršek.
Ob koncu pa še to — uporabnike verjetno najbolj zanima, kako je z dežurno službo. Na Vekosu zagotavljajo, da jo bodo še dopolnili, in da bo tudi v bodoče organizirana 24 ur na dan. V naše zadovoljstvo pa bodo, kot so dejali, še izboljšali kakovost in zanesljivost delovanja te službe.
Milena Krstič-Planinc
bodo obdržali kupce
li, opravili pa bomo nekaj tehni- j čnih izboljšav.
Ker se dobro zavedamo, da naši tekstilci na jugoslovanskem trgu s prodajo bijejo hud boj, je naše edino upanje, čim večja prodaja na tujem. To obenem pomeni iskanje novih tržišč ter uvajanje kakovostnejšega, se pravi klasičnega izvoza. Na domači trg bomo poslali približno enako količino izdelkov kot lani. Zaradi neugodnih gospodarskih razmer in težav, ki se z njimi pojavljajo v delovni or-ganizacijim smo prisiljeni zmanjšati vse zaloge do minimalnih potreb, ciklus proizvodnje pa skrajšati na čim manj dni.«
Trenutno v šoštanjski Konfekciji delajo za nemško tržišče, kar dva njihova kupca pa sta se odločila za večje naročilo, kot je j bilo zapisano v pogodbi. Kei
di letos roki izdobave za tuje kupce ne bodo krajši kot prejšnja leta, bodo morali v šoštanj-skem Elkroju nadaljevati s prakso dela ob prostih sobotah, nedeljah in ponoči. Zato so se v kolektivu domenili, da bodo v januarju v proizvodnji opravili dodatnih pet delovnih dni. Zelo se mudi s programom pomlad — poletje za tuji trg, katerega izdo-bavni rok je februar, zadnji pa marec. V Konfekciji ugotavljajo, da zastojev pri naročilih, vsaj največjih, ne bi smelo biti. Precejšen izostanek delavk zaradi porodniških dopustov in nege na domu je v tem pretežno ženskem kolektivu že običajen pojav. Prav zato so zaposlili nekaj več delavk in s tem takorekoč »krpajo« omenjeni izpad.
B. Mugerle
— Konfekcija Šoštanj
z dodatnim
4. stran » naS C8S _IZ DELA KRAJEVNIH SKUPNOSTI	titovo Velenje ★ 28. januarja 1988
Že petič so letos krajani Starega Velenja praznovali svoj krajevni praznik. V spomin na 25. januar pred 44. leti, ko so Nemci na nekdanjem starem sejmišču v Velenju ustrelili 15 talcev. Ustreljeni talci so bili organizatorji narodnoosvobodilnega gibanja, iz Maribora in njegove okolice, ki so bili istega dne tudi pripeljani iz zaporov v Mariboru. Nemci so se s streljanjem v Velenju maščevali za partizanske akcije in hoteli s tem prestrašiti domačine in zavreti narodnoosvobodilni boj.
Osrednja proslava ob letošnjem prazniku je bila tudi tokrat v dvorani gasilskega doma v Starem Velenju, in kot vsa leta doslej, tudi tokrat polno zasedena. V kulturnem programu so sodelovali pevci moškega pevskega zbora Kajuh, mladinci KS Staro Velenje z recitatorsko skupino, v glasbenem programu pa brata Praprotnik, vnuk Jure ter Mišo Melanšek s svojima sinovoma.
Slavnostni govor je imel predsednik zveze borcev krajevne skupnosti Staro Velenje Stanko Hudales, z minuto molka pa so
navzoči počastili spomin na ustreljene talce.
V krajevni skupnosti Staro Velenje so doslej že veliko naredili: Cestna obvoznica je gotova v dolžini 1074 metrov in po njej že teče promet. Krajani Starega Velenja so že v preteklosti veliko naredili z udarniškim delom, lani
Krajevna skupnost Vinska gora
Z udarniškim delom in lastnimi prispevki oplemenitijo vsak dinar
Z udarniškim delom
do novih pridobitev
pa so končali tudi zemeljska dela za izgradnjo kabelske televizije in to v celi krajevni skupnosti razen na Žarovi. Spomladi pa jih čaka še ena udarniška akcija — izkop jarkov za primarni televizijski kabel, ki ga morajo skupaj s krajani KS Podkraj — Kavče še položiti od mizarstva Meh do
stare pošte na Rudarski cesti. Dela jim tudi v bodoče ne bo zmanjkalo, predvsem pa jih čaka obnova cestne kanalizacije.
Tri članska delegacija je v nedeljo položila venec pred spomenik talcev v Starem trgu v Titovem Velenju.
L. Ojsteršek
Naprej enako
zavzeto
V krajevni skupnosti Vinska gora so v preteklem letu veliko opravili tudi zato, ker so v tem kraju slavili praznik občine Žalec. Naredili so več kot so načrtovali. Zdaj lahko krajani s ponosom zrejo v prihodnost, saj so se iz nekoč ne preveč bogate krajevne skupnosti povzpeli med razvitejše. To ugotovitev potrjujejo vse pridobitve v zadnjih, predvsem pa v lanskem letu.
O vsem tem meni predsednik sveta krajevne skupnosti Vinska gora Franc Špegel naslednje: »Največja pridobitev našega kraja je večnamenski dom. Za ta objekt
smo najeli tudi nekaj posojila, ki ga bomo vrnili do leta 1990. Takrat se namreč izteče krajevni samoprispevek. Naslednja velika pridobitev je komunalna ureditev središča Vinske gore. Razširili smo cestišče, zgradili pločnike, parkirne prostore in drugo. Zgradili smo tudi amfiteater in vanj postavili spomenik padlim borcem NOV. Nadalje smo obnovili 100 metrov plazov in opravili vzdrževalna dela na raznih krajevnih cestah, ki so bile v nevzdržnem stanju. Za vsa ta dela smo opravili okoli 5.000 udarniških ur, dvakrat pa so nam priskočili na pomoč tudi vojaki celjske vojašnice.«
Vsakdo bi pomislil, da se po vseh teh uspehih v Vinski gori
KS Desni breg
Aktivi ZK v skupnostih stanovalcev
Kadar pišemo o krajevni skupnosti Desni breg v Titovem Velenju radi poudarimo, da je to največja krajevna skupnost po številu prebivalcev v naši občini. Zaradi lažjega dela je razdeljena na tri soseske, sosesko I, II in III. Po soseskah delujejo tudi osnovne organizacije Zveze komunistov, v katere je vključenih okoli sto komunistov, v glavnem upokojencev, gospodinj in nekaj članov, ki so »prišli« iz združenega dela. -
Program dela so že oblikovali in ga tudi sprejeli. Veliko nalog je skupnih vsem trem osnovnim organizacijam. Skupna so tudi idejno-politična usposabljanja,
na katerih spregovorijo o aktualnih nalogah in se temeljito seznanijo z doganjanji okoli njih. * Želijo organizirati aktive zveze komunistov po skupnostih stanovalcev in ponekod so bili uspešni. Skrbi pa jih, da razmišljanja o iztopu iz zveze komunistov niso zaobšla tudi nekaterih njihovih članov. Vendar pa tisti aktivni komunisti, ki prizadevno delajo v krajevni skupnosti menijo, da so to tisti, ki odpovedujejo takrat, ko je najtežje, namesto da bi pomagali. Tudi »zgovarjanja« na previsoko članarino ne morejo sprejeti, kot tehten razlog za izstop.	(mkp)
Tudi red in ljubeznivost sodita za bančna okenca
Navadili smo se že na nekatere nove obraze na drugi strani bančnega okenca na Ljubljanski banki. Temeljni banki Velenje. Vmislih imamo Rudarsko 31. Upali in želeli smo. da bodo pripomogli k zmanjšanju vrst pred okenci, in da bo odnos do strank na tej banki precej prijetnejši.
Toda. želeli in upali smo zaman. Vrste so še vedno, neprijaznih obrazov na drugi strani okenca pa še več. Da ne omenjamo posebej zmešnjave, kije nastala z drugačno prerazporeditvijo. Če hi bilo kako drugače, potem neljubih dogodkov ne bi bilo toliko kot jih je.
Sredi prejšnjega tedna smo se namreč postavili v vrsto pred blagajniškim okencem. kjer ponavadi izplačujejo dinarske vloge. Moški pred nami je dobil željeno vsoto denarja in na vrsto naj bi prišli mi. S čekom in čekovno kartico, ki jo je bla-gajničarka na drugi strani okenca tu in tam bežno pogledala, smo potrpežljivo čakali približno 20. minut, V tem času se je slednja mudila z drugimi hranilnimi knjigami, pa z zamenjavo večjega deviznega bankovca, skupaj s sodelavko preverjala saldo na računalniku. Končno se nas je »usmilila« in z ne preveč prijaznimi besedami odslovila: »Morate k naslednjemu okencu.« Ker seveda zaradi tako dolgega čakanja nismo mogli biti povsem tiho, smo pripomnili »Pa tako dolgo smo čakali«. Ona pa nam je osorno odvrnila: »Danes delam devize in nič drugega.«
In kaj smo storili mi? Seveda nismo znova stopili v vrsto pri sosednjem okencu, ampak se obrnili in napotili na Šaleško.
Tega ne bi napisali, če bi se nam to zgodilo prvič, drugič, tretjič. Že res. da ima človek, sploh če dela veliko z ljudmi, včasih slab dan. kot rečemo. Žal. ga tolikokrat, taki ljudje naj ne bi imeli.	T. Podgoršek
Izvršni svet velenjske občinske skupščine spremlja delovanje krajevnih skupnosti. Sklicujejo redne mesečne sestanke s predsedniki svetov krajevnih skupnosti, na katerih razpravljajo o najaktualnejših vprašanjih.
Za to področje dela je v izvršnem svetu zadolžen Karli Stropnik. Tov. Stropnik, čemu ste namenjali na teh sestankih največ pozornosti in kdo pravzaprav sploh sodeluje na njih?
KARLI STROPNIK: »Dobro leto dni je minilo, kar smo se odločili, da se redno enkrat mesečno (zadnjo sredo v mesecu) dobivamo s predsedniki svetov krajevnih skupnosti. Na teh sestankih sodelujejo poleg predstavnikov izvršnega sveta, še člani komiteja za gospodarstvo, planiranje in varstvo okolja, občinskih upravnih organov, samoupravnih interesnih skupnosti, občinske konference SZDL in po potrebi tudi drugi.
Veliko pozornosti smo namenili v zadnjem letu financiranju nalog s področja komunale in še posebej posodobitvi cest. Ena naših osrednjih tem je bila tudi problematika varstva okolja, pa izgradnja kabelsko distribucijskega sistema. Spremljali smo uresničevanje referendumskega programa, se seznanili z delovanjem Pravobranilstva v Celju — za področje krajevnih skupnosti ter obravnavali še številne druge težave, s katerimi se otepajo po posameznih krajevnih skupnostih. Seveda pa smo na teh sestankih predsednike svetov seznanjali tudi z aktualnim družbeno političnim dogajanjem v naši družbeno politični skupnosti.
Povem naj še to, da smo na začetku te sestanke sklicevali v stavbi občinske skupščine, kasneje pa prišli do spoznanja, da je mnogo bolje, če se dobivamo na terenu. Tako je zdaj vsaka seja v drugem kraju, ki ga na ta način tudi spoznamo.«
Prav gotovo zelo dobro poznate aktivnosti, ki so bile opravljene po krajevnih skupnosti v preteklem letu. Kako jih ocenjujete?
KARLI STROPNIK: »Moram povedati, da sem bil na enem izmed sestankov, na katerem so predsedniki svetov poročali o opravljenem delu, presenečen. Kljub zaostrenemu stanju, so namreč ogromno naredili in tako izboljšali življenjske pogoje v slehernem okolju.
Praviloma po vseh krajevnih skupnostih sredstva, ki jih uspejo zbrati, oplemenitijo še z lastnimi sredstvi in prostovoljnim delom.
Seveda pa je ostalo veliko vprašanj še odprtih. Mislim, da je treba dati zdaj prednost dokončanju začetih naložb, na novo pa odpirati le tiste, ki so utemeljene in nujno potrebne.«
Denarja za delovanje krajevnih skupnosti je vse manj. S prizadevnim delom krajanov, ki so pripravljanj za uresničitev želja žrtvovati svoj prosti čas, pa je vseeno veliko narejenega. Torej je udarniškega dela po krajevnih skupnostih še vedno zelo veliko?
KARLI STROPNIK: »Kot sem že omenil, ni akcije brez vključevanja udarniškega dela. Trdim lahko, da ni krajevne skupnosti, ki ne bi organizirala vsaj kakšne udarniške aktivnosti ... Te pa so seveda različne. V mestnih KS je najpogosteje to čiščenje okolja. V drugih so skoraj praviloma to udarniške akcije pri izgradnji cest, vodovoda, toplovoda...
Iz poročila, ki ste ga o uporabi sredstev samoprispevka za obdobje do konca leta 1987 objavili v zadnji lanski številki Našega časa, se vidi, da je bilo poleg zbranega denarja za uresničitev vseh nalog, opravljenega tudi ogromno udarniškega dela.«
Kljub omenjenemu, pa po-krajevnih skupnostih vseeno niso uresničili vsega. Kaj bi
Mladi v KS Desni breg
Kako jih pritegniti še več?
Franc Špegel: »Nismo se uspavali, delo teče naprej«
sedaj ničesar ne dogaja. Vendar bi se motil, kajti iz osnutka plana za letošnje leto je razvidno, da bo dela tudi v letošnjem letu veliko. Vredna bodo skupno okrog sedem starih milijard. O letošnjih nalogah pa Franc Špegel pravi: »Ob prazniku naše krajevne skupnosti, 22. juliju, bomo
odprli novo kotlovnico za dom in osnovno šolo. Naložba je veljala tri stare milijarde. V vasi Lopa-tnik, kjer bo osrednja proslava ob krajevnem prazniku, načrtujemo posodobitev 800 metrov ceste, za kar bomo porabili okoli dve stari milijardi. V naselju Prelska bomo zgradili kanalizacijo, potrebno bo sanirati nekaj plazov in opraviti precej vzdrževalnih del na krajevnih cestah. Naj dodam, da imajo tudi društva in organizacije v naši krajevni skupnosti obsežne delovne načrte. Tudi te so bile v preteklem letu zelo uspešne. Konec junija letos bomo med drugim proslavili tudi 60-letnico našega gasilskega društva.
Te dni smo v Vinski gori pričeli javno razpravo o sprejemu odloka o obveznem odvozu smeti na celotnem področju Vinske gore, kakor tudi v vsej občini Žalec. Po omenjenem odloku bodo plačila oproščene le družine, ki so socialno ogrožene. Iz dosedanjih javnih razprav je moč sklepati, da se bodo vaške skupnosti same odločile o načinu odvoza smeti, sicer pa se za odvoz dogovarjamo z Vekosom iz Titovega Velenja.«
B. Mugerle
veljalo še posebej izpostaviti?
KARLI STROPNIK: »V
srednjeročnih planskih aktivnostih je zajeto tudi področje krajevnih skupnosti. Načrti krajevnih skupnosti pa so kljub pripravljenosti krajanov velikokrat težko v celoti uresničljivi. Vanje se namreč s svojimi sredstvi vključujejo tudi samoupravne interesne skupnosti gospodarskih dejavnosti, ki prav tako pogosto nimajo potrebnih sredstev.
Samoupravna komunalna interesna skupnost je pripravila ob koncu lanskega leta usklajevalni sestanek s predstavniki krajevnih skupnosti. Ocenjujem, da je to zelo dobra pot in mislim da bi morali takšno metodo dela upoštevali vsi, ki se vključujejo v načrtovanje.
Prav je, da se postavimo na realna tla, da načrtujemo res tisto, kar bomo lahko uresničili. Na'takšnih usklajevalnih sestankih se lahko dogovorimo za posojanje sredstev, za hitrejše obračanje, kar pa pomeni, da začrtane naloge tudi hitreje uresničimo.«
Karli Stropnik: »Biti funkcionar v krajevni skupnosti ni lahka naloga.«
Kako pa ocenjujete samo delovanje krajevnih skupnosti. Funkcionarji morajo opraviti med drugim tudi veliko administrativnega dela.
KARLI STROPNIK: »Biti funkcionar v krajevni skupnosti ni lahka naloga, pa naj gre za katero koli nalogo, ki jo opravljaš. Opravljati moraš vse naloge, ki so pred tabo, pa naj si bodo s področja komunalno cestne dejavnosti, zbiranja sredstev, vodenja raznih aktivnosti, da ne naštevam urejanja raznih dokumentacij, spremljanja delovanja delegatskega sistema . . .
Prav zaradi tolikšnega obsega dela, so funkcionarji pogosto izpostavljeni raznim kritikam posameznikov. Pa bi bilo pametneje, če bi se ti posamezniki vključili v delo krajevne skupnosti.
Da lahko delo v krajevni skupnosti uspešno poteka, morajo biti vsi organi med samo dobro povezani, vladati mora zaupanje, sprejete sklepe oziroma naloge pa je treba dosledno uresničevati.«
Pa se vrnimo k sestankom s predsedniki svetov krajevnih skupnosti. Kaj so na njih največkrat izpostavljali?
KARLI STROPNIK: »Največkrat je bilo izpostavljeno vprašanje financiranja krajevne skupnosti ter načrtovanje in usklajevanje programov, urbanistično urejanje in še kup drugih vprašanj, ki tarejo posamezne krajevne skupnosti.«
Pred kakšnimi nalogami pa so krajevne skupnosti v letošnjem letu?
KARLI STROPNIK: Težave v družbi se seveda odražajo tudi v krajevnih skupnostih, kjer je težko načrtovati sleherno aktivnost, saj ni znano, koliko sredstev bo v ta namen na voljo. Krajevne skupnosti upoštevajo zlasti začrtani referendumski program. Seveda pa računajo tudi na sredstva, ki bi jih morale za njihov razvoj nameniti organizacije združenega dela in samoupravne interesne skupnosti.«
Mira Zakošek
Kako pritegniti mlade, kako jih vključiti v življenje in delo, kako najti tisto, kamor bi se mladi želeli vključiti, to so vprašanja, ki si jih verjetno postavljajo v mnogih krajevnih skupnostih naše občine. Vsaj v krajevni skupnosti Desni breg si jih. Na njihovem »terenu« pa stoji Center srednjih šol, poln mladih ljudi, ki imajo veliko dobrih idej; zato so se tudi odločili, da jih povabijo medse. Nalogo je prevzelo predsedstvo krajevne konference osnovnih organizacij zveze komunistov in povabilo učence tega centra na skupno sre-čanje.
Zal pri izbiri datuma niso imeli najbolj srečne roke, saj se je čas tega srečanja pokrival s plesom, ki so ga ob zaključku prvega poletja pripravljali za mlade v Rdeči dvorani. Zato jih na srečanje ni prišlo veliko, pa vseeno dovolj, da bodo sestanek, tako so sklenili, sklicali še enkrat. Po počitnicah. Želijo jim predvsem predstaviti utrip krajevne skupnosti Desni breg in se z njimi pogovoriti o možnostih poživitve dejavnosti mladinske organizacije v tej krajevni skupnosti.
Aleš Korošec, predsednik ZSMS Velenje Desni breg pravi, da je trenutno v dejavnost mladinske organizacije v tej krajevni skupnosti vključenih res malo mladincev in ta sestanek naj bi bil poskus, kako jih pritegniti. Program dela imajo pester. Pa ne gre za kakšno »zahtevno« in zelo odgovorno delo, ampak za program, v katerem bodo mladi videli sebe in svoje interese. Tudi zabave bo dovolj, pa različnih športnih iger, izletov .. .
Nad mladinsko organizacijo bdi mentorica Daca Markus, ki si skupaj s peščico tistih mladih, ki so povezani v mladinsko organizacijo prizadeva pritegniti še več mladincev. Ima tudi veliko idej, tako da mladim, ki bodo želeli delati v mladinski organizaciji Desni breg res ne bo dolgčas, več kot jih bo, več idej kot bodo imeli, lepše jim bo.
Zato na prihodnji sestanek, oziroma srečanje, kot je zapisano na vabilu, že sedaj vabijo vse mlade, ki jim ni vseeno kako in kje preživljajo svoj prosti čas.
(mkp)
Aleš Korošec in Daca Markus razmišljata, kako bi pritegnili čim več mladih. (Foto: B. M.)
0* frww wy	P
28. januarja 1988 * titovo velenje
POTOPISI, ZANIMIVOSTI
Arhitektka Ingeborg Bolič
Projekti za legalizacijo črnih gradenj
Dvignjeni zastor 71
Nazaj v prihodnost
Brez arhitekta ob novogradnji ne gre. Potreben nam je njegov nasvet, njegove strokovne rešitve. Pa vendar so se pred leti mnogi naši občani odločali za gradnjo brez tega strokovnega mnenja, pa tudi brez dovoljenja. Črne gradnje so »rasle« po naši občini kot gobe po dežju.
Stanovanjska problematika je bila velika, denarja malo. Pa so se ljudje odločali, da razrešijo svoje probleme na hitro, brez potrebnih soglasij. Občinski upravni organi so skušali njihove probleme razumeti in v kolikor je bilo le mogoče, so takšnim občanom omogočili, da so te gradnje legalizirali. Seveda pa so morali pridobiti vso potrebno dokumentacijo. Tudi projekt.
Pri tem jim je bila vedno voljna pomagati arhitektka Ingeborg Bolič, ki ima svoj privatni atelje že sedemnajst let. Takrat je bilo težko pridobiti dovoljenje za tovrstno obrt, ker pa so bile potrebe za izdelavo projektov za legalizacijo črnih gradenj tolikšne, je šlo brez večjih težav.
»Izdelati projekt za nekaj kar že stoji, je morda na prvi pogled enostavno, v resnici pa je silno težko,« se spominja Boličeva. »Pri tem je bilo treba vedno imeti v mislih, da ljudje, ki so tako gradili, niso imeli veliko denarja. Morala sem na teren, vse izmeriti in prilagoditi. Pri delu me je vedno vodila misel: če je projekt dober, če so maksimalno izkoriščeni vsi prostori, se izboljšajo tudi stanovanje oziroma bivalne razmere. S tem je vsak dinar povsem izkoriščen.«
V teh sedemnajstih letih kar dela doma, je izdelala Boličeva kakšnih 900 načrtov. Približno polovica je bilo projektov za stanovanjske hiše (od tega voliko legalizacij črnih gradenj), pa projekti za razne prizidke, gospodarska poslopja in podobno.
Stranke sprejema na svojem domu, na Prisojni 2, v Titovem Velenju. Vedno jim je na voljo, še raje pa ima, če se najavijo. Vsako sredo, od 8. do 12. ure, je zagotovo doma.
Ingeborg Bolič pravi, da je najbolje, če stranke prinesejo že izdelano lokacijsko dokumentacijo. Tako lahko takoj vidi, kakšne so urbanistične zahteve. Potem se s stranko pogovori, kakšne so njene želje. Če je potrebno, si ogleda tudi parcelo. Kadar ima v arhivu tipski projekt, ki stranki ustreza, ji ga prilagodi. V tem primeru je projekt izdelan hitro, v nekaj dneh. Če pa ima stranka kakšne posebne želje, seveda izdela projekt po naročilu. Sprejema celovita naročila (k sodelovanju pritegne še druge strokovnjake) vključno z notranjo in zunanjo ureditvijo.
Kaj pa cena?
»Nikoli nisem uporabljala normativov projektantskih organizacij, saj pri projektih, ki sem jih izdelovala, najpogosteje niso bili sprejemljivi in bi stranke raje gradile brez projektov. Tipski projekt za stanovanjsko hišo velja pri meni okoli 140 tisočakov, projekt po naročilu pa je seveda odvisen od želja naročnika.« V občini Velenje gradimo vse manj in to opaža tudi Ingeborg. Pa vendar ima še včdno veliko strank. »Zdaj je povpraševanja po tipskih projektih za novogradnje sicer zelo malo, ga je pa veliko za razne prizidke in adaptacije obstoječih stanovanjskih hiš. Obču-
dujem mnoge mlade, ki se za to odločajo. Še posebej tiste, ki živijo v odročnih krajih. Imajo veliko volje in kljub težkim časom, kmalu uresničijo svoje sanje.«
Ingeborg Bolič ni Velenjčanka. Z možem sta se priselila leta 1963. Oba sta študirala arhitekturo na zagrebški univerzi, kjer sta se tudi spoznala. Potem sta bila nekaj časa zaposlena v Bosanski Gradiški. V Mariboru je imela Ingeborg zelo dobro prijateljico, ki ji je pripovedovala o hitro se razvijajočem mladem industrijskem mestu, takratnem Velenju. »In nekega dne, smo se odločili, da si to mesto ogledamo. Navdušilo nas je. In kmalu sva se z možem preselila sem. Na začetku sva delala oba na Vegradu, jaz pa sem po rojstvu prvega sina ostala doma, saj nisem imela varstva. Po nekaj letih sem začela razmišljati, da bi odprla svoj atelje in to sem pred sedemnajstimi leti tudi storila. Res je sicer, da se arhitekturi tako nisem mogla posvetiti toliko, kot bi se ji, če bi bila zaposlena, vendar pa mi nikoli ni bilo žal, saj mi pomeni družina, urejen dom, zelo veliko.«
Dom Boličevih je zares prijeten. Vidi se, da ga ureja skrbna roka. Projekt sta izdelala Boličeva skupaj. Z njim . sta zelo zadovoljna in njuna hiša, bi bila enaka, če bi jo ponovno gradila. Vmes sta sicer včasih pomislila, da je malo premajhna. Vendar pa zdaj sinova že odraščata, eden že študira v Ljubljani, in prostora je kar dovolj.
M. Zakošek
»Zdi se mi, da se tisti ki nam pripravljajo bodočnost, dudlajo iz zbranih del Ceausescuja«.
(Tanja Torbarina, Danas)
Pred več kot desetletjem je naše mesto, takrat še Velenje, obiskal Veliki Conducatore (»vodja«) Nicolae Ceausescu. Če je verjeti državljanskemu spominu, si je zaželel zvečer z dvorišča vile Herberstein naše lepo socialistično mesto ogledati v vsem svetlobnem blišču. In bilo mu je ustreženo, kakopak. Menda je izšel celo nekakšen odlok, ki je meščanom zapovedal ob določeni uri prižgati vse razpoložljive luči, da bi Conducatore v prijateljsko Romunijo ljudstvu, predvsem pa članom svoje dinastije, prenesel sporočilo o blagodatih elektrifikacije.
Slednje je lahko res, ali pa tudi ne. Prav mogoče je, da je Vodja želel še zadnjič s polnimi pljuči vdihniti šarmantno podobo razsvetljenega in živega socialističnega čudeža. Spominjamo se namreč, da je nekje v sredini sedemdesetih let začel pod pezo dolarskih dolgov Conducatore Romune tiščati v bedo, ki se jim še danes in vedno bolj kaže predvsem kot energetska beda. Če seveda odmislimo siceršnje vsesplošno pomanjkanje in celo lakoto. Drastično je bila zmanjšana dovoljena poraba električne energije za gospodinstva (le ena žarnica v stanovanju), Romuni so se pričeli greti v posteljah, po svetu pa od takrat kroži odgovor na vprašanje, zakaj v tej deželi ne odpirajo oken v stanovnajih. Zato namreč, da se ne bi mimoidoči na ulici prehladih.
Zadnji dogodki v Braslovu so verjetno le vrh ledene gore, kažejo pa, da se bo Vodja kmalu moral umakniti z odra zgodovine. Ostale pa bodo posledice, ki bi jih lahko pripisali le najhujši naravni katastrofi ali vojnemu opustošenju dežele.
Nezaslišane bede Romunov seveda ne omenjamo zato, da bi se ob njej naslajali, temveč zaradi suma, da civilizacijsko paradigmo tega velikega in dolgoletnega prijatelja Jugoslavije, tudi pri nas marsikdo vse bolj jemlje za svojo. Ustavimo se tokrat le pri (električni) energiji.
Naše ljudstvo gotovo dobro pomni grožnje, ki so začele po deželi krožiti v drugi polovici lanskega leta, torej v času, ko se je razburjenje po problemski konferenci SZDL »Ekologija, energija, varčevanje« že nekoliko poleglo. Časopisi so začeli vse bolj pogosto objavljati mnenja, češ da nam najkasneje leta 1993 grozi dobesedno tema, če bomo nadaljevali po starem. To, po starem, pa ne pomeni nič drugega kot nadaljevati z izdajanjem bianco (energetskih) menic novim nespametnim investicijam in izsiljevanje gradenj novih energetskih objektov. Nekateri so bili pri iskanju argumentov srednje razumni in so pojasnilo iskali predvsem v dejstvu, da v Jugoslaviji ne zmoremo skupno izkoriščati energetskih virov, drugi pa so merili predvsem na »ekološko evforijo«, ki da bo vse skupaj pahnila v srednji vek, če ne celo v kameno dobo. Od slednjih nam je najbolj ostalo v spominu novembrsko pisarjenje glavne urednice revije Jana, Bernarde Rakovec, ki je v znanem pro-svetiteljskem žargonu napovedala, da »bomo občepeli ob svečah« in prišla do epohalnega sklepa, da »narod medtem na svojo množično opredelitev, da novih virov električne energije za zdaj sploh ne potrebuje, že začenja pozabljati« (!!). To razmišljanje urednice enega glavnih predstavnikov tim. rumenega tiska na Slovenskem seveda navajamo le kot primer politikantskega pristopa h globalnim družbenim problemom, ki se naj bi ljudstvu čez nekaj časa pokazali kot po-
nas cas * stran 5
vsem praktičen problem: namreč kot problem, kje kupiti sveče.
Če
hočeš osmešiti vseljudsko opredelitev, sprejeto povrh svega v eni od političnih organizacij, potem ti ne preostane drugega kot hoditi po stopinjah velikega Vodje.
Nekaterim se torej stvari zdijo že tako zavožene, da edini izhod vidijo v hujskanju »neukih« ljudskih množic in smešnemu podkupovanju ljudi z nekaj kilovati elektrike. Kot da bi te množice ne vedele, da njihove žarnice porabijo neznaten delež celotne električne energije. Kot da te množice ne bi vedele, da kljub temu in še vedno oddajajo velike denarce za energetske novogradnje, pa se z njimi dogajajo zanimive stvari. Novinarka Tonja Slokar nas je 16. januarja letos v Delu obvestila, da sploh ni res, da za gradnjo elektrarn manjka le denar (kot čvekajo novinarji brez hrbtenice), saj je v letu 1987 ostalo neporabljenih kar 25 (!) milijard dinarjev za naložbe zato, ker ni bilo pripravljene dokumentacije!!!
Grožnja s svečami tako dobiva precej drugačen smisel in pomen. Že res, da bi si morda leta 1993 lahko v stanovanjih prižigali po eno žarnico, toda kam bi padala njena svetloba? Na naše premražene obraze, ki bi moleli izpod odej? Vsiljevanje ene same rešitve (namreč graditi vse več elektrarn, ne glede na posledice) izhaja iz prepričanja, da stroka in »stroka« pač najbolje vesta, kaj je za ljudstvo dobro. Če se čez nekaj let ali desetletij izkaže, da sta ga polomili, pa je krivo seveda ljudstvo, ki ni pravočasno reagiralo in se uprlo.
In tako nam grozi, da tonemo in potonemo. Kaj lahko se nam zgodi, da si bomo tudi mi zaželeli zadnjič videti v bleščavo luči odeto mesto. Le tega ne vemo, ali bo tudi takrat sprejet kakšen odlok.
Vane GOŠNIK
Arhitektka Ingeborg Bolič: »Arhitekturi bi se lahko bolj posvetila, če bi bila zaposlena, vendar mi nikoli ni bilo žal, da sem ostala doma.«
šla sva tudi galerijo Evropske umetnosti.
Nad UENOM — (parkom) sva bila zelo navdušena, čeprav sva si sprva hotela ogledati KA-MAKUKO. Na poti nazaj sva še nakupila nekaj hrane.
Doma sva povečerjala, gledala TV..., ko je prišel Hiro, smo spili nekaj piva in riževega žganja. V tem je bilo 20 % alkohola (samo). Pogovarjali smo se o pijačah v Jugoslaviji, Evropi in tukaj, na Japonskem. Naredila sva tudi reklamo za naše pivo in vino in mu obljubila, da bo vse poizkusil, ko pride letos v Jugoslavijo na obisk.
5. MAJ (torek)
Zopet sva lenarila celo dopoldne. Okoli dveh sva se šele odpravila v mesto. Ogledala sva si ulično življenje (Street — life) v Harajuku. V eni od ulic je bilo veliko različnih umetnikov (požiralec ognja, baletni plesalci, razni oponašalci, ročk in punk skupine). Bilo je zopet zelo zanimivo. Po dolgem sprehajanju sva se odpravila proti postaji, kjer sva morala na vlak do Zvonetovega doma. Povabljena sva bila namreč na večerjo.
Med potjo sva srečala tudi fanta in dekle, s katerima smo skupaj potovali v Tokio. Doma sta iz Izraela, v Tokio pa sta šla, da bi kaj zaslužila s prodajanjem slik. Tudi jaz sem opazil precej takih prodajalcev slik in povedala sta mi, da so to sami Židi in da slike dobijo od neke židovske organizacije v Londonu. Ker še nista imela izkušenj, sta najprej začela prodajati portrete, vendar niso bili nič posebnega, zato so bili zelo poceni. Poslovili smo se in z Bojanom sva šla na vlak.
Pričakalaw sta naju Zvone in njegov sin Žika. Odlično večerjo smo zalili še z domačim žganjem in viskijem. Zatem smo gledali TV (Policijsko akademijo). Zvečer sta naju Zvone in žena pospremila do železniške postaje.
Ob pol enih zjutraj sva prišla domov. Hiro je že spal.
30. APRIL (četrtek)
Zjutraj sem prej vstal in takoj telefoniral Hiru (prijatelju). Tokrat je bil doma. Zmenili smo se, da se dobimo ob 12h. Šla sva v park in tam pozajtrkovala hrano, ki sva jo imela s seboj, saj v hotelu nisva smela (tak je hišni red).
V parku sva opazovala otroke in starejše ljudi. Otroci so bili tam verjetno s šolo, ker so se na žvižg vsi takoj postavili v vrsto in odšli. Starejši ljudje so se razgiba-vali z gibi, ki so bili podobni bolj meditaciji kot telovadbi. Tako sva opazovala vse dopoldne. Potem sva šla v hotel, Hiro je poklical in zmenili smo se na postaji SHIN-OKUBO. Snidenje je bilo prijetno. Skupaj smo šli v mesto še enkrat vprašat, če se kje dobi delo. Potem smo šli do predstavništva agencije Kompas, kjer dela tudi bivši Bojanov šef iz Pirana, kjer je Bojan delal poleti.
Bil je v pisarni. Pozdravili smo se in se zmenili, da se dobimo kasneje. Hiro naju je peljal jesti, malo smo še stikali po trgovinah, kupili razglednice in si ogledali najnovejši elektronski center v eni trgovini, kjer lahko po mili volji gledaš video — 12-ih različnih postaj, poslušaš glasbo, ki jo hočeš, ogledali pa smo si tudi tridimenzionalno TV.
Ko smo prišli nazaj v Kompas, nas je Zvone peljal na sušije — to so surove ribe. Zraven smo pili pivo in sake — toplo japonsko žganje. Hiro se je kasneje poslovil in zmenili smo se ob 8h zvečer na postaji Shin-Okubo.
Imela sva ga kar precej pod kapo, da sva komaj nosila nahrbtnike, ko sva se potem preselila k Hiru.
1. MAJ (petek)
Prej sem vstal in napisal nekaj kartic. Spomnil sem se, da sva že mesec dni na poti. Uredila sva spremembo poleta nazaj do Hong Konga za en teden prej. S Hirom sva šla do trga kjer so prodajali japonske znamenitosti: kimone, japonke, obeske, tudi hrano. Kupil sem si trak za glavo z napisom »zmaga«. Po nakupovanju smo šli na kosilo v restavracijo kjer smo jedli dolge rezance v juhi in riž. V tej restavraciji so tudi tekmovanja za najhitrejšega jedca; ta je napisam na steno. Gledali smo čase zmagovalcev — najboljši je pojedel to količino (skledo rezancev, zelenjave in juhe) v 8 sekundah.
Po kosilu je Hiro poklical bratranca, ki živi v drugem delu Tokia in nas najavil na obisk. Mimogrede sem kupil še nekaj pija-
Razgibano ulično življenje
če in hrane. Tam smo jo pojedli in se ob pivu prav razživeli. Hiro in bratranec sta naju povabila v bližnjo gostilno na večerjo in jedla sva same specialitete ob pivu in debati, ki se je zavlekla pozno v noč.
2. MAJ (sobota)
Z Zvonetom smo se dogovorili, da gremo skupaj na ribji trg, zato smo zgodaj vstali. Zaradi vsakodnevnega jutranjega poležavanja mi je bilo kar težko vstati.
Dobili smo se na eni od postaj in šli na trg kjer je res kaj videti. Prodajali so vse, kar se da dobiti v morju: morske kumare so celo največja specialiteta, ježki, najrazličnejše školjke, sipe, hobotnice .. . Tune so žagali kar z žago. Zvone je kupil školjke in dve vrsti rib. Tu se je Hiro poslovil od nas, midva pa sva šla z Zvonetom, ki naju je povabil na ribje kosilo. Spoznala sva njegovo ženo in oba otroka. Prelistala sva Delo in Teleks (čeprav ne najnovejšega datuma) in kar nekam domače sva se počutila. Kosilo je bilo odlično (malo bolj naše). Potem smo gledali video, se pogovarjali. Kasneje smo se napotili v mesto. Z Bojanom sva se poslovila in odšla proti delu mesta kjer se zbirajo mladi. Ogledovala sva si to vzdušje, tudi trgovine, pojedla nekaj jagod, ki nama jih je kupila Zvonetova žena in se proti večeru vrnila domov. Bila sva kar utrujena, nekoliko kasneje je prišel še Hiro in z Bojanom sta se še pogovarjala, jaz pa sem šel spat.
3. MAJ (nedelja)
Ko je Hiro zjutraj odšel v službo, sva še poležavala, si nato pripravila zajtrk in gledala TV tu, poslušala radijsko postajo za ameriške vojake.
Ob 2" sva se odločila, da bova šla na HARAJUKU — del mesta kjer je največje zbirališče mladine, ki se oblači v moderna novo-rokovska in punk oblačila. Res sva bila zelo presenečena, ko sva prispela. Bilo je ogromno, ljudi,
ki so si ogledovali stojnice, trgovine, sedeli po ulicah. Obšla sva ta prostor in videla mnogo najrazličnejših stvari. Neki črnec in Japonec sta naju povabila, naj se slikava z njima, vendar se mi je zdelo, da je to bolj prodajanje treh žensk, ki so bile zraven (neke vrste prostitucija), ali pa je črnec hotel zaslužiti za hitro fotografijo, ki jo je napravil z expres aparatom. Razložila sva jim, da sva študenta, ne preveč pri denarju in da z nama ne bi nič zaslužil. Mislili so, da sva najmanj mornarja, če ne celo bogata turista.
Potem sva šla v ulico, ki je namenjena sprehajanju (zaprt promet), ker se tam zbirajo razne skupine, ki plešejo na punk ali /ock glasbo. To so bile številne skupine fantov ali deklet. Bili so zelo zanimivi.
Kasneje sva šla zopet v ulico s stojnicami. Ogledovala sva si predmete (priponke, značke, majice).
Nato sva šla jest v restavracijo (zopet nekakšni rezanci, juha, meso in zelenjava). Po kosilu sva se napotila še malo naokoli in srečala dekle iz Švice, ki nama je uredila spremembo poleta za Hong Kong. Zvečer sva si doma privoščila še eno pivo. Prišel je še Hiro in se nama pridružil.
4. MAJ (ponedeljek)
Ko sva pozajtrkovala (Hiro je že prej šel v službo), sva si hotela ogledati predel, v katerem stanujeva (to je Soka — City). Hotela sva menjati tudi nekaj dolarjev, vendar nama v nobenem hotelu niso menjali.
Šla sva v Ueno kjer je postaja za mestni krog železnic. Končno sva našla hotel, kjer so nama zamenjali dolarje. Potem naju je presenetila strašna gneča po ulicah. Veliko je bilo razprodaj — bil je praznik: 4. in 5. maj sta praznika otrok. Stvari so prodajali veliko ceneje, za promet so zaprli nekaj glavnih ulic, da so se ljudje lahko sprehajali, posedali, pili in jedli, kar tam — na ulici.
Kupil sem si majico, potem pa sva šla v park UENO kjer je bilo precej zanimivosti: ogledala sva si budistični tempelj in opazovala kako molijo. Nisva spraševala, katero vero imajo, vem pa, da NAM-MYOHO-RENGE ni bila.
Tudi drugje v parku je bilo polno templjev — Japonci so zelo verni.
Odšla sva mimo nekakšnega cvetličnega parka in živalskega vrta, ki si ga nisva ogledala, saj sva ta dan nameravala obiskati še nekaj muzejev in galerij. Na-
Na tržnici je bogata ponudba
6. stran ir
OBJAVE, OBVESTILA
titovo velenje ★ 28. januarja 1988
center srednjih 6ol
Center srednjih šol, n. sol. o. Titovo Velenje
TOZD Srednja družboslovna šola, n. sol. o.
Svet TOZD Srednje družboslovne šole razpisuje naslednja dela in naloge:
RAVNATELJA TOZD SREDNJE DRUŽBOSLOVNE ŠOLE
Za razpisana dela in naloge je lahko imenovana oseba, ki poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, izpolnjuje še naslednje posebne pogoje:
—	da ima visoko izobrazbo ustrezne smeri,
—	strokovni izpit in pedagoško izobrazbo,
—	5 let delovnih izkušenj v vzgojnoizobraževalnem delu in da je družbenopolitično aktivna.
K vlogi je potrebno priložiti program razvoja šole.
Nastop dela je 3. 4. 1988.
Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let.
Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj zainteresirani kandidati pošljejo v roku 8 dni od razpisa na naslov:
Center srednjih šol, Trg mladosti 3 z oznako »za razpisno komisijo.«
O rezultatih izbire bomo prijavljene kandidate obvestili v roku 30 dni po opravljeni izbiri.
Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje
n.sub.o.
MERCATOR - ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE
TOZD TRGOVINA GOSTINSTVO MOZIRJE Komisija za delovna razmerja objavlja
prosta dela in naloge
VODJA DE OBRTNA KOOPERACIJA
Poleg splošnih pogojev zahtevamo končano višjo ali najmanj srednjo šolo ekonomske, komercialne, strojne ali lesne stroke z dvoletnimi oz. triletnimi delovnimi izkušnjami na odgovornih delih, vsaj pasivno znanje nemškega ali angleškega jezika in vozniški izpit B kategorije.
Poskusno delo je tri mesece.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati dostavijo do 7. februarja 1988 kadrovski službi zadruge.
Izbira bo opravljena v roku 10 dni po poteku oglasa. Kandidati bodo o rezultatih izbire pisno obveščeni.
Vlado Parežnik
Razstava v Mariboru
Vlado Parežnik se ljubiteljsko s slikarstvom ukvarja že mnogo let. Eno svojih razstav je predlani ob tednu so-Idiarnosti pripravil v galeriji mozirske-ga kulturnega doma. Razstava je bila prodajnega značaja, celoten izkupiček pa je namenil za lačne otroke v Afriki. Podobno razstavo vinjet, perorisb v tušu in cvetnih kompozicij večjih formatov ima te dni v razstavnem prostoru Jugobanke v Mariboru. Tudi ta je prodajna in izkupiček prav tako namenjen lačnim v Afriki, odprta pa bo do 30. januarja.
j. p.

od 1. februarja dalje v vseh poslovalnicah z GRADBENIM MATERIALOM
stavbeno pohištvo
LESNA ,GLI N ,LI KO
gradbeni material
SCHIDEL,OGRAD,SALONIT ,TIM ,ŽIČNA LJUBEČNA ,STREŠNIK
sanitarna in gradbena keramika
VSEH PROIZVAJALCEV
~ mešalci lifani) radiatorji in peči emo, elektromotorji ,hidroforji
S obrokov IS % obresti
I M'Moj M II
REDNI KINO
Četrtek in petek, 28. in 29. I. ob 18. in 20. uri. KUŠTRAVE POČASTI — ameriški, znanstve-no-fantastični. V gl. vi.: Dee Wallace Stone.
KINOOBISKOVALCE OBVEŠČAMO, DA PRIČENJAMO Z NOČNIMI PREDSTAVAMI EROTSKIH FILMOV. PREDSTAVE BODO VSAK PETEK ob 22. uri V REDNEM KINU.
OTROKOM IN MLADOLETNIM OSEBAM NE DOVOLIMO OGLEDA FILMOV.
Petek 29. I. ob 22. uri VROČE NOČI JOSEFINE MUCEN-BACHER - nemški, erotski. V gl. vi.: Christine Schuberth.
Petek, 29. I. ob 10. uri in sobota in nedelja, 30. in 31. 1. ob 16., 18. in 20. uri ZALJUBLJENA MELODY — nemški, ljubezenski. V gl. vi.: Melody 0'Bryan?
Ponedeljek, 1. 2. ob 10., 18. in 20. uri LABORATORIJ ZLOČINOV — italijanski, srhljivka. V gl. vi.: Michael Murphy.
CIKLUS KOMEDIJ BUD
SPENCER & TERENCE HILL
V REDNEM KINU OB 10., 18. in 20. uri; torek, 2. 2. SUPE-RAGENTA; sreda, 3. 2. VRNITEV TRINITE; četrtek, 4. 2. ŠTIRI PESTI PROTI RIU; petek, 5. 2. TATOVI IZGUBLJENEGA ZAKLADA; sobota, 6. 2. PAR - NEPAR.
DOM KULTURE
Četrtek, 28. I. ob 20. uri PREDSTAVA ODPADE!
FILMSKO GLEDALIŠČE
Ponedeljek, 1. 2. ob 20. uri BE-AT STREET — ameriški, glasbeni. Režija: Stan Lathan. V gl. vi.: Rae Dawn Chong.
Film o najnovejšem glasbenem boomu v Ameriki: posebnem zvoku glasbenih posnetkov in seveda najnovejših plesih s ceste, med katerimi po popularnosti prednjači »break dance«. Gre pa tudi za življenjsko perspektivo tako plesalcev kot »umetnika« — risarja grafitov.
Predavanje o radiesteziji
Skupina občanov iz Titovega Velenja je na iniciativo nekaterih najbolj »zagretih« in znanja željnih potencialnih (?) radiestezi-stov organizirala dvodnevni seminar o tej še malo poznani vedi.
Na Delavski univerzi se je zbralo v petek in soboto 37 slušateljev. Predaval jim je priznani radiestezist, dipl. oec. Jože Gal iz Maribora. Seznanil jih je z osnovnimi tezami te, za nepoučene občane »imaginarne« vede, o učinkih, načinih odkrivanja škodljivega žarčenja in tokov, o koriščenju bio energije v povezavi z možnostmi odkrivanja obolenj in zdravljenja ter drugimi osnovnimi pojmi. Omogočil jim je nakup strokovne literature po zmernih cenah in opravil nekaj »šolskih« meritev žarčenja.
Vse kaže, da bo zanimanje med Velenjčani preraslo v organizirano obliko, v društvo radie-stezistov. Čeprav kaj uradnega v tej smeri še ni bilo izrečenega, pa kaže samoiniciativa ter visoka stopnja organiziranosti na skorajšnjo uresničitev tega cilja.
Jože Miklavc
Veliko razvez
Naša občina ne slovi le po svojem specifičnem položaju, po največji nataliteti, kar trikrat višjem naravnem prirastku kot znaša republiško poprečje, ampak tudi po številu razvez. Zakonsko zvezo je lani sklenilo 240 parov. Predlogov oziroma tožb za razvezo zakonske zveze je bilo na ustrezne organe naslovljenih 132. Za tak korak se je po neuspelem spravnem poskusu odločilo 75 parov. Za republiko znaša to poprečje 21,48, za našo občino pa 31,25 odstotkov na število sklenjenih zakonskih zvez.
Med vzroki za razvezo pred-njačijo družbenoekonomske razmere zakoncev, njihove težave pri vključevanju v novo okolje, huda stanovanjska vprašanja in še bi lahko naštevali.
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 30. 1. ob 18. uri VROČA CECILIJA — francoski, erotski.
Nedelja, 31. 1. ob 17.30 in 19.30 KUŠTRAVE POŠASTI -ameriški, znanstveno-fantastični.
Ponedeljek, 1. 2. ob 19.30 ZALJUBLJENA MELODY -nemški, ljubezenski.
Sreda, 3. 2. ob 19.30 uri SUPE-RAGENTA — italijanski, komedija.
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 29. 1. ob 19. ZALJUBLJENA MELODY — nemški, ljubezenski.
Torek, 2. 2. ob 19. uri VRNITEV TRINITE — italijanski, akcijska komedija.
KINO KONOVO
Sreda, 3. 2. ob 18. uri SUPE-RAGENTA — italijanski, komedija.
Prireditve Kulturnega centra Ivan Napotnik
1.	V petek 5. februarja 1988, ob 19.00 bo v domu kulture Šoštanj gostovalo Gledališče pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki s komedijo
PRIHRANJENI DOLAR
z igralcema: Jožetom Kranjcem in Jožetom Robido Vstopnice po 2.000 din prodajajo v domu kulture Šoštanj med 10. in 11. uro ter eno uro pred predstavo.
2.	V soboto 6. februarja 1988 bodo v Titovem Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki potekale lutkovne predstave v izvedbi Lutkovnega gledališča iz Katrinice pri Mariboru
Zdenek Florian: TOBIJA
ob 9.30 v domu kulture v Titovem Velenju ob 11.30 v domu kulture Šoštanj ob 15.30 v domu kulture Šmartno ob Paki
3.	Razprodani so vsi aranžmaji za ogled opere FIGAROVA SVATBA dne 30. 1. ter koncerta JOHANN STRAUSS dne 9. 2. 1988 v Ljubljani.
Sprejemamo pa že prijave za ogled baleta:
Peter Iljič Čajkovski
LABODJE JEZERO
dne 12. februarja 1988
in ogled opere
Giuseppe Verdi
NABUCCO
dne 24. februarja 1988
•Cena aranžmaja 10.000 din. Odhodi ob 16.30
terme topolšica
Naravno zdravilišče TERME TOPOLŠICA vas vabijo
v soboto, 30. januarja ob 20. uri na ples
s HMELJARSKIM INSTRUMENTALNIM KVINTETOM
v četrtek, 4. februarja ob 20. uri na koncert
vokalne skupine »TERCA« iz Celja
(umetniški vodja Franjo Bobinac) z družabnim večerom.
v soboto, 6. februarja ob 20. uri na ples s
skupino CANDY.
VABLJENI!
gorenj	
NOVA	
PRODAJALNA	
NAZARJE	
— mali gospodinjski	
aparati	
— zabavna elektronika	
DOBIMO SE V	NAZARJAH !
ing. (063)	831 - 700

28. januarja 1988 ★ titovo velenje
NAŠ OBVEŠČEVALEC
* • stran 7
Koledar
ČETRTEK, 28. januarja — TOMAŽ
PETEK, 29. januarja - VALERIJ
SOBOTA, 30. januarja -MARTINA
NEDELJA, 31. januarja — JANEZ
PONEDELJEK, 1. februarja -BRIGITA
TOREK, 2. februarja - MARIJA
SREDA, 3. februarja — BLAŽ
Mali oglasi
KUHINJSKE ELEMENTE UGODNO PRODAM. Informacije po 18. uri po telefonu 857-658, ogled možen v Šaleku 86, stanovanje 2. PROSTOTONSKO HARMONIKO BE, ES, AS, PRODAM. Izdelave Železnik. Telefon
857-192,	popoldan. RABLJEN TROSED S POSTELJO in dva fotelja prodam. Rudi Rednak, Foitova 4, Titovo Velenje telefon 854-274.
IŠČEM LOKAL ZA BUTIK, cca 15 m', v centru Titovega Velenja. Kličite po 19. uri na telefon 061 213-483.
MINI MORIŠ, letnik 1971, neregistriran, celega ali po delih, prodam. Ivan Vrečar, Rečica ob Pa-ki 56.
PRODAM PREVLEKE za LADO 1300 — domače izdelave, telefon: 858-838.
SMUČARSKE ČEVLJE DINA-
FIT 3F — nove prodam, telefon:
858-489	- popoldan. PONOVNO IŠČEM PSA; — LESI, star tri mesece, sliši na ime FREDI, Gubčeva, telefon: 858-204.
POCENI PRODAM barvni televizor Gorenje — starejši, telefon: 858-204.
OKROGLO KUHINJSKO MIZO IN ŠTIRI STOLE PRODAM za 20 starih milijonov. Ša-lek 82, I. nadstropje, stanovanje št. 14, po 15. uri. MOLZNI STROJ PRODAM. Telefon 858-226. CAMP PRIKOLICO PRODAM. Mozirje 275, Bolarič. KUHINJSKE ELEMENTE S ŠTEDILNIKOM IN POMIVALNIM KORITOM PRODAM. Telefon 857-652. ZAKONSKI PAR IŠČE STANOVANJE V TITOVEM VELENJU ALI OKOLICI. Kličite v soboto in nedeljo, od 8. do II. ure, po telefonu 855-257. PRODAM KOTNO SEDEŽNO GARNITURO, staro 6 mesecev za 85 SM. Informacije pri Tatjani Novinšek, Partizanska 39, Titovo Velenje.
ZADNJA BLATNIKA ZA HROŠČA 1300 in priključek za prikolico prodam. Ogled vsak dan popoldan do 18. ure. Pavel Sešel, Tomšičeva 21, Titovo Velenje.
IZGUBILA SEM URO na poti iz Zdravstvenega doma do kulturnega doma dne 13. 1., med 18. in 19. uro. Kdor jo vrne dobi nagrado. Gelca Vratanar, Kersnikova 17, Titovo Velenje. MOPED TOMOS APN — 6 PRODAM. Prevoženih 500 km, cena po dogovoru. Telefon 858-927, popoldan. SAMSKI MOŠKI IŠČE SOBO. Kardeljev trg 8, pri Tomič. PRODAM BARVNI TV GORENJE. Telefon 858-662. RENAULT—12, prodam. Prva registracija 1976. Informacije (062) 843-237. IŠČEM VARSTVO NA DOMU. Telefon 856-173. DOBRO OHRANJEN BARVNI TV GORENJE Selectomatic 102 Color, star 8 let, prodam za 23 SM. Telefon 857-240.
OBČINSKA SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE TITOVO VELENJE
T. Velenje, 25. 1.
OBJAVE POTREB PO DELAVCIH V OBČINI VELENJE - MOZIRJE
DELOVNA ORGANIZACIJA
POKLIC IZ ŠIFRANTA
PROSTA DELA IN NALOGE
nl NČ ROK Dl DČ P
OD
Št. del.
OBČINA VELENJE
STROKOVNA SLUŽBA OBČ. SKUPNOSTI
ZA ZAPOSLOVANJE
REK SIPAK
REK SIPAK
REK SIPAk
REK SIPAK
ZAVOD ZA URBANIZEM MERX TOZD PRODAJA ŠOŠTANJ OBČ. KOMITE ZKS
AVTO MOTO DRUŠTVO AVTO MOTO DRUŠTVO MERX TOZD PRODAJA ŠOŠTANJ
OBČINA MOZIRJE
MERCATOR ZKZ < MERCATOR ZKZ MERCATOR ZKZ MERCATOR ZKZ MERCATOR ZKZ IZLETNIK CELJE
dipl. ekonomist ali ustrezna
družboslovna smer
dipl. ing. elektrotehnike
dipl. ing. strojništva
ing. elektronike
ing. strojništva
gradbeni ing.
ekonomski tehnik
ekonomski tehnik ali admin. teh. ali
družb, smer z znanjem strojepisja
voznik — inštruktor B
voznik — inštruktor A, B, C,
snažilka
vodenje informacijskega sistema
delo v razvoju
delo v razvoju
delo v razvoju
delo v razvoju
zahtevna nazdor. opravila
obračun osebnih doh.
evidenca in statistika voznik — inštruktor voznik — inštruktor čiščenje prostorov del.
ekonomist ekonomist
ekonomski teh. ali ekonomist ekonomski tehnik snažilka
gostinski tehnik
organizator AOP
vodja delovne enote
samostojni programer AOP
konter
snažilka
vodenje doma v Logarski dolini
2	nč	14	660.000	1
2	nč	15	546.000	2
2	nč	15	540.000	2
1	nč	15	470.000	2
1	nč	15	470.000	2
5	nč	8	560.000	1
36 m	nč	8	350.000	1
2	nč	15	400.000	1
6 m	nč	8	400.000	1
6 m	nč	8	400.000	1
X	dč	8	160.000	1
3	nč	15	400.000	1
2	nč	15	423.000	T
3	nč	15	370.000	1
2	nč	15	265.000	1
X	nč	15	90.000	1
3	nč	-.8	395.660	1
prenovljen, itracija leta
Kegljanje: Dve zmagi za vrh
V	preteklem tednu so šoštanjski kegljači zabeležili dve pomembni zmagi v boju za vrh lestvice. Najprej so v 5. kolu doma premagali ekipo Šentjurja s 5.187:5.057, torej z razliko 130 kegljev. Igrali so: Kramer 845, AleksičS4l, Zni-dar 858, Križovnik 870, L. Fidej 881 in Glavi« 892.
V	6. kolu so gostovali v Mozirju kjer so zmagali 4.960:4.781, za ekipo pa je znova nastopil Rajšter. Nastopili so: Hasičič 770, Križovnik 807, L. Fidej 831, Znidar 836, Glavič 858 in Rajšter 858. Danes, v četrtek, se bodo v srečanju 7. kola doma pomerili s Papirničarjem iz Radeč.
LEGENDA: Dl = delovne izkušnje, NČ = nedoločen čas, DČ = določen čas, ROK P = rok prijave. OD = osebni dohodek, ŠT. DEL. = število delavcev
DVOBRAZDNI PLUG BATU-JE PRODAM in enobrazdni Imt. Franc Podgoršek, Gavce 25, Šmartno ob Paki. GRADBENO DVIGALO, KON-ZOLNO, PRODAM. Telefon 884-117.
IŠČEM GARAŽO V OKOLICI TITOVEGA VELENJA. Barbara Kovač. Telefon 857-649.
Dežurni zobozdravnik v Zdravstvenem domu Velenje:
30. in 31. januarja — dr. Vla-sta Pavlic, pri Rudnik, Koroška 37, Titovo Velenje.
Od 8. do 12. ure v zobni ambulanti Zdravstvenega doma Velenje, sicer v pripravljenosti na domu.
Dežurni veterinar na Veterinarski postaji Šoštanj:
od 29. januarja do 5. februarja — Franc Blatnik, dipl. vet. , Prešernova 22 e, Titovo Velenje, telefon 857-223.
j*
Zaman je bil boj,
zaman vsi meseci hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša o.d življenja.
ZAHVALA
Po dolgotrajni bolezni nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče in brat
Martin Jevšnik
roj. 25. 10. 1911 iz Raven
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem itj sosedom, ki ste ga pospremili na
zadnji poti, mu darovali cvetje ter nam izrekli sožalje. Hvala duhovniku za opravljen obred, govornikoma Skornšku in Klančniku za poslovilne besede ter družini Tajnik za pomoč. Posebno zahvalo izrekamo internemu oddelku bolnišnice Slovenj Gradec, sestri Zofki Lenart ter dr. Stuparju za zdravljenje na domu.
Žalujoči: žena Marija, hčerki Apolonija in Marija, sinovi Martin, Jože in Ivan z družinami ter
brata in sestre.
Spomin na mater pokopano, komu ni drag. komu ni svet, umrje mati vsem prerano, čeprav jih sto užije let.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame
Nežke Kaš
iz Gaberk
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo prišli pospremit od blizu in daleč na njeni zadnji poti.
VSI NJENI
Gibanje prebivalstva
Poroke:
F Samo Kričaj, roj. 1965, avto-mehanik iz Titovega Velenja in Andreja Rotovnik, roj. 1965, ekonomski tehnik iz Titovega Velenja, Jože Skaza, roj. 1967, rudar iz Silove 19 in Marinka Pustinek, roj. 1968, konfekcio-narka iz Silove. Smrti :
Janez Tičer, upokojenec iz Babne reke 25, roj. 1910, Franc Kresnik, upokojenec iz Letuša 46, roj. 1912, Jakob Kaker, upokojenec iz Primoža 10 pri Ljubnem, roj. 1925, Terezija Arčan, upokojenka iz Zadobrove 64, roj. 1903, Pavlina Vajthauser, upokojenka iz Titovega Velenja, Vojkova 14, roj. 1911, Frančiška Lednik, roj. 1919, upokojenka iz Petrovč 210, Štefanija Kotnik, upokojenka iz Belih vod 10 c, roj. 1922, Emilijan Kopušar, trgovski pomočnik iz Rečice ob Paki 19/a, roj. 1933.
mozirje
Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje Poslovalnica KPC Ljubija — Mozirje
nudi
6-mesečno brezobrestno posojilo za naslednje proizvode:
—	keramične ploščice
—	sanitarne garniture
—	pločevinaste bane
—	tuš kadi
—	mešalce lifam
Za ugoden nakup se priporoča ZKZ Mozirje Poslovalnica KPC Ljubija — Mozirje.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj, v 55. letu življenja, je po hudi bolezni prenehalo biti srce ljubemu in dobremu možu, očetu in bratu
Milanu Kopušarju
iz Rečice ob Paki
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in sodelavcem, ki so ga obiskovali v času njegove bolezni, ga bodrili in mu dajali poguma. Hvala dr. Stuparju in osebju bolnišnice Topolšica za lajšanje trpljenja v zadnjih dneh življenja.
Prav tako se zahvaljujemo vsem, ki ste ga tako številno pospremili v njegov prerani grob. Hvala vsem, ki ste nam izrekli pisna ali ustna sožalja, sosedom in sorodnikom za nesebično pomoč, vsem darovalcem cvetja in vencev, sodelavcem DO GORENJE COMMERCE-MALO-PRODAJA, pogrebcem, govornikom, duhovnikoma za opravljen obred, pevcem in godbi.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Marija, sinova Milan in Janko, hči Natalija, sestri Liza in Vera ter bratje Franc,
Albin, Stane in Ivan z družinami.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage
Marice Kompan
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste jo pospremili na zadnji poti, ji darovali cvetje in sočustvovali z nami.
Hvala pevcem, godbi na pihala, Alenki in Janezu za poslovilne besede in duhovniku za opravljen obred.
Posebno zahvalo izrekamo dr. Vrabiču in dr. Polesu ter zdravstvenemu
osebju bolnice Topolšica.
VSI NJENI
Svet potrošnikov
Kljub aktivnemu delu skromni rezultati
Verjetno ste se že kdaj vprašali, kako bi lahko vi kot občan, kupec in potrošnik vplivali na to, da bi bila nova cena nižja, kakovost kakšnega blaga pa boljša. Morda ste takrat pomislili na svet potrošnikov. Po sedaj veljavnih stališčih je osnovna oblika organiziranja potrošnikov prav ta svet. Znano je, da so sveti potrošnikov v številnih deželah zelo pomembni, ker vplivajo med drugim tudi na tisto, kar nas kot kupce najbolj zanima. To je na ceno in kakovost blaga na tržišču.
Pri nas sveti potrošnikov niso tako uspešni kot drugje. Glavni razlog za neuspeh je treba iskati v njihovem nedefiniranem položaju, saj pravzaprav nimajo nobenih oprijemljivih pravic. Tako nimajo možnosti, da bi presegli monopol in zaprtost trgovine in proizvajalcev. Občani pa bi seveda morali imeti možnost razpravljati in vplivati na kakovost storitev in na zgornjo mejo povišanja cen. To pa bi bilo možno predvsem preko svetov potrošnikov. Ti bi morali sprejemati stališča in priporočila, ki bi jih spoštovali drugi povezani v tej verigi-
Žal pri nas ni tako in sveti potrošnikov niso tisto kar bi morali biti.
Tudi velenjski svet potrošnikov se otepa z omenjenimi težavami. Člani se sicer na sestankih aktivno vključujejo v razreševanje problemov, ki se pojavljajo na našem območju, uspeh pa je skromen. Vse želje, predloge in pobude, ki smo jih obravnavali člani sveta potrošnikov, katerega predsednik sem bil do izteka minulega leta, številne zapisnike in dokaze o njih, smo redno dostavljali organom na občini, inšpektoratu, OK SZDL in drugim. Pri delu nam je vedno stala ob strani občinska konferenca SZDL.
Vendar pa ob vsem našem delu in trudu, pogosto nismo bili zadovoljni s tem, kako so se stvari odvijale dalje.
Kljub temu moram reči, da je bilo nekaj naših predlogov in pobud vendarle uresničenih. V prihodnje nanje ne bi smeli pozabiti, saj je bila pot do njihove uveljavitve dolga.
Poglejmo še malce k našim sosedom, kjer sveti potrošnikov uspešneje delujejo in so mnogo bolj uveljavljeni kot pri nas. V Avstriji imajo centre za potrošnike, ki skrbijo za kakovost in predpise ter strokovno obdelujejo pripombe in sugestije. V posebnem .informatorju kupce o svojih aktivnostih in rezultatih tudi podrobno obveščajo. Pri nas smo mislili, da bo to nalogo izpolnil potrošniški informator, a se je ta na žalost spremenil v reklamni obveščevalec.
Posebno stroge so kontrole v ZDA. Vsi proizvodi morajo imeti predpisano kakovost, sicer ne morejo v prodajo. Inšpekcijski organi so predstavniki vlade in zato nanje posamezni proizvajalci praviloma ne morejo vplivati. Potrošnikove interese podobno varujejo tudi v drugih razvitih zahodnih državah ter tako ščitijo zdravje pa tudi »žepe« svojih državljanov.
Pri nas je, kot smo omenili, žal tudi tu vse precej drugače. Brez prave pristojnosti potrošniški sveti ne morejo biti dovolj učinkoviti varovalci interesov naših kupcev. Predvideni zakonski predpisi pa so pogosto tako neži-vljenjski, da jih proizvajalci niti niso sposobni uresničiti. Posledice čuti nezaščiteni potrošnik, ki ga v paleti proizvodov marsikdaj-čakajo nepredvidene pasti.
Predsednik sveta potrošnikov Fadil Krupič
Študentski servis Titovo Velenje
V počitnicah premalo dela
Počitnice so tu. Za nekatere čas veselja in brezskrbnih dni, počitka. Za druge pa so počitnice priložnost, da z delom zaslužijo kakšen dinar. Saj veste kako je to — dijaški in študentski žep je vedno prazen. Od lanskega poletja v Titovem Velenju deluje podružnica mariborskega študentskega servisa, za katero so najprej menili, da bo posredovala delo dijakom in študentom samo v času počitnic, pa se je pokazalo, da bi tovrstno posredovanje dela potrebovali kar celo leto.
V čem je sedaj težava? Doslej se jim še ni naredilo, da bi doživeli takšno mrtvo sezono, kot jo doživljajo sedaj, ko največ dijakov in študentov išče delo. Ni ga dovolj. Za vse. Zato na Študent--skem servisu tudi vabijo vse, ki imajo na razpolago kakršno koli delo, da se oglasijo pri njih. Ni pomembno — lahko so to organizacije združenega dela, lahko posamezniki, lahko je delo, ki bo trajalo samo krajši čas, lahko delo, ki traja dlje časa, lahko je to
15. januar — Dan šoferjev Jugoslavije
Več strokovnega dela
15. januarja letos 50 se sešli na svečano sejo predsedstva ZŠAM litovo Velenje člani šoferske organizacije z namenom, da obeležijo Dan šoferjev Jugoslavije, 15. januar.
Ob tej priložnosti so se dogovorili za izvajanje programa strokovnega usposabljanja poklicnih voznikov in preventivno delovanje za zmanjšanje krvnega davka na naših cestah. Tudi vzgoji bodočih voznikov vseh kategorij, ki je ena izmed osnovnih strokovnih nalog ZŠAM Titovo Velenje, morajo posvetiti še več strokovnih naporov in dosegati kvaliteto izobraževanja. Ob tem so se spomnili tudi vseh svojih članov, poklicnih voznikov in jim izrekajo željo za srečno vožnjo ter delovno leto 1988. Ob zaključku svečane seje je petčlanska delegacija uniformiranih članov ZŠAM Titovo Velenje položila venec k spomeniku maršala Tita na Titovem trgu.
težko fizično delo, lahko tudi zahtevno, recimo prevajalsko ali kaj podobnega. Na razpolago imajo dovolj dijakov in študentov, ki znajo opravljati najrazličnejša dela.
»V tem času nas dnevno pokliče približno štirideset naših članov, ki bi radi delali, mi pa lahko oddamo samo dva, tri, morda štiri dela na dan. Za primerjavo naj povem, da smo jih navadno oddali tudi deset, petnajst. Z nekaterimi delovnimi organizacijami redno sodelujemo. Na nas se obračajo iz Vegrada, Rdeče dvorane, Rekov Družbeni standard, Veko, ERA . . .«, pravi Igor Meh, vodja podružnice študentskega servisa. Kot zanalašč pa dela ni dovolj prav med počitnicami, ko je največ časa zanj.
Za vse tiste, ki še vedno ne veste kje je Študentski servis pa še tale podatek — v prostorih Jugo-banke na Kersnikovi 1 v Titovem Velenju, pokličite pa jih lahko tudi po telefonu 855-185.
(mkp)
Dan šoferjev Jugoslavije je manj odmeven pomnik, povezan na dogodke med NOV in motoriziranimi enotami. Leta 1960 je skupščina ZŠAM Jugoslavije v Beogradu sprejela predlog, da se določi (poleg dneva šoferjev Slovenije — 13. julij, ko so prvič na tan dan posegle v borbo motorizirane enote partizanske vojske v Žužemberku) dan vseh jugoslovanskih poklicnih voznikov. Vendar so izbrali dan, ko je postal Josip Broz Tito redni član ZŠAM Jugoslavije — 15. januar 1959. Od takrat je ta datum spomin na Tita, ki je šofersko organizacijo spodbujal k povezovanju in napredku. Hkrati pa je to tudi spomin na lik Tita kot šoferja in na vse voznike, ki so postali žrtve NOB kot poklicni vozniki. Temu prazniku morajo dajati vidnejše obeležje prav člani združenj ZŠAM ter prenašati pozitivne tradicije na mlajše rodove.	Jože MIKLAVC
Pokal za najštevilnejšo udeležbo so prejeli predstavniki Sipaka, Jamske mehanizacije in Jamskih gradenj
Rek Franc Leskošek Luka
Množične delavske športne igre
V soboto je bila v Restavraciji Jezero v Titovem Velenju slovesnost, na kateri so razglasili najboljše tekmovalce delavskih športnih iger sozda Rudarsko elektroenergetskega kombinata Franca Leskoška Luke. V preteklem letu so se pomerili kar v trinajstih športnih panogah. Priznanja so podelili najboljšim, pa tudi tistim delovnim okoljem, ki so se teh iger udeležila najbolj množično.
primer mi ne moremo več nabavljati dragih kart za bazene.« Izpostavil je tudi vprašanje Rdeče dvorane, v kateri je po njegovih besedah vse več prostora za raz-' stave in drugo pridobitniško dejavnost in vse manj za šport.
Delavske športne igre so bile preteklo leto na Rudarsko elektroenergetskem	kombinatu Franc Leskošek Luka resnično zelo množične. V njih je sodelovalo namreč kar 3240 delavcev. Še. posebej množično so ti tekmovali v smučanju in malem nogometu.
Za to dejavnost imajo, kot je povedal organizator športno rekreativne dejavnosti Jože Gru-belnik v vsakem tozdu zadolženega organizatorja (to nalogo opravlja seveda ob delu).
Pa poglejmo še ekipne rezultate delavskih športnih iger sozda Franc Leskošek Luka za preteklo leto.
Priznanja sta podelila Herman Arlič, predsednik komisije za rekreacijo pri koordinacijskem odboru sindikata sozda REK in Jože Grubelnik, organizator športno rekreativne dejavnosti v tem sozdu.
Ob tej priložnosti je Herman Arlič še posebej opozoril, da športno rekreativna dejavnost »ni več prav poceni kljub našemu ljubiteljskemu delu. Športni objekti so zelo dragi. Tako na EKIPNI REZULTATI ZA 1987:
SMUČANJE: TE Šoštanj, 2. Jamska mehanizacija, 3. Klasirnica: STRELJANJE: I. Izobraževanje. 2. ESO, 3. Klasirnica; ŠAH: I. DSSS RLV SOZD,
2.	Jamska mehanizacija, 3. Jamske gradnje: ODBOJKA: 1. TEŠ, 2. ESO. 3. Priprave; KROS: 1. DSSS RLV SOZD, 2. Izobraževanje, J. ESO; MALI NOGOMET - I. LIGA: 1. Klasirnica, 2. Jamska mehanizacija, 3. TEŠ; MALI NOGOMET — II. LIGA: 1. ESO, 2. Zračenje, 3. Zunanja dejavnost; MALI NOGOMET — VETERANI: 1. Klasirnica, 2. Jamska mehanizacija, 3. Izobraževanje; RIBOLOV: 1. Jamska mehanizacija, 2. TEŠ, 3. Jama Preloge; ROKOMET: I. TEŠ, 2. Klasirnica, 3. Jamski transport; ATLETIKA: I. Jama Škale, 2. Izobraževanje, 3. Klasirnica; KEGLJANJE: I. TEŠ, 2. Jamska mehanizacija, 3. DSSS RLV SOZD: PLAVANJE: 1. Jamska mehanizacija, 2. DSSS RLV SOZD,
3.	Sipak; NAMIZNI TENIS: I. TEŠ, 2. Jamske gradnje, 3. Jamska mehanizacija; VLEČENJE VRVI: I. Jama Škale, 2. Zračenje, 3. Jamske gradnje; SMUČANJE - ŽENSKE: I. Gradbena dejavnost, 2. DSSS RLV SOZD; STRELJANJE
—	ŽENSKE: 1. Kopalnica, 2. ESO, 3. DSSS RLV SOZD L; KROS - ŽEN-I SKE: I. Sipak: ATLETIKA - ŽENSKE: I. DSSS RLV SOZD; KEGLJANJE
-	ŽENSKE: 1. DSSS RLV SOZD; KEGLJANJE - ŽENSKE: 1. TEŠ, 2. Sipak, 3. DSSS RLV SOZD; PLAVANJE - ŽENSKE: 1. DSSS RLV SOZD, 2. Sipak.
REZULTATI ZA POKAL MNOŽIČNOSTI SOZD REK FLL ZA LETO 1987: I. DO SIPAK 755,4 točke, 2. Jamska mehanizacija 603,6 točk, 3. Jamske gradnje 426,6 točk, 4. Klasirnica 335,6 točk, 5. Jama Preloge 333 točk, 6. DSSS RLV SOZD 294,3 točk, 7. Priprave 205 točk, 8. Zunanja dejavnost 204,8 točk, 9. ESO 204 točk, 10. Izobraževanje 200 točk, i I. TEŠ 184 točk, 12. Jama Skale 148 točk, 13. Jama Pesje 142 točk, 14. DS Kopalnica 122 točk, 15. Jamski transport 83 točk. 16. DS Zračenje 81 točk, 17. DO APS 62 točk, 18. Mizarska dejavnost 60 točk, 19. Družbeni standard 40 točk. 19. do - RC 40 točk, 21. Gradbena dejavnost 25 točk, 22. Tiskarna 0 točk.	-VOS-
Tekmovanje SSD
ROKOMET:
Občinsko prvenstvo za mlajše pionirje in pionirke. Ekipni rezultati — pionirji: 1. ŠŠD Biba Roecka, 2. ŠŠD Antona Aškerca, 3. ŠŠD Borec — Veljka Vla-hoviča, 4. ŠŠD Bratov Mravljakov, 5.-6. ŠŠD Lignit - MPT; ŠŠD Rudar — Gustava Šiliha. Najboljši igralec: Darko Jegovnik (Bibe Roecka), najboljši strelec: Ivo Biondič (Antona Aškerca), najboljši vratar prvenstva: Sebastjan Komar (Antona Aškerca). V ekipo prvenstva so bili izbrani: Komar (Antona Aškerca), Jegovnik (Bibe Roecka), Biondič (Antona Aškerca), Maličevič (Bibe Roecka), Zaluberšek (Bratov Mravljakov), Šalamon (Veljka Vlahoviča) in Kašnik (Antona Aškerca).
Pionirke: Ekipni vrstni red: I. ŠŠD Rudar — Gustava Šiliha, 2. ŠŠD Lignit MPT, 3. ŠŠD Antona Aškerca, 4. ŠŠD Bibe Roecka, 5.-6. ŠŠD Bratov Leto-nje, 7. ŠŠD Borec — Veljka Vlahoviča.
Najboljša igralka: Barbara Hudej (Gustava Šiliha), najboljša strelka Mira Jan (Mihe Pintarja Toleda), najboljša vratarka Vesna Matič (Gustava Šiliha). V ekipo prvenstva so bile izbrane Matič (GŠ), Hudej (GŠ), Jan (MPT), Abina (AA), Zamuda (GŠ), Tamše (AA) in Hokur (AA).
OBČINSKO PRVENSTVO V KOŠARKI ZA MLADINCE IN MLADINKE
Mladinke — ekipni vrstni red: I. Srednja družboslovna šola, 2. Naravoslovno matematična usmeritev, 3. Računalniška usmeritev. Mladinci: 1. Rudarski šolski center, 2. Naravoslovno matematična usmeritev, 3.-4. Kovinarsko strojna usmeritev, Elektro-energetika, 5.-6. Srednja družboslovna usmeritev. Računalniška usmeritev.
Iz sodnih klopi
Rad se je vozil
Njegovo ljubezen do motornih vozil in vožnje sodišče in oškodovanci niso razumeli. Zato bo moral sedaj o svojih dejanjih in ljubezni do vožnje razmišljati v zaporu.
Temeljno sodišče Celje, enota v Titovem Velenju je Vojka Poli-čnika, rojenega leta 1963, živečega v Brezju v občini Mozirje, zaradi kaznivega dejanja odvzema motornega vozila obsodilo na devet mesecev zapora.
Avgusta lani je na dvorišču hiše v Mozirju vzel osebni avtomobil Golf. Z njim se je pripeljal do Lubije, kjer je vozilo karamboli-ral in tako povzročil lastniku za osemsto tisočakov škode.
Oktobra pa je v Šoštanju vzel najprej kolo z motorjem in se z njim odpeljal proti domu, uro
kasneje pa je v kraju Brezje kolo z motorjem zamenjal za osebni avtomobil Golf, se z njim odpeljal v Trbovlje in Zidani most, v Rimskih toplicah pa ga je zapustil. Nepoškodovanega a brez goriva.
Za kazniva dejanja, ki jih je Poličnik storil v času od avgusta do oktobra, ga je senat sodišča sicer obsodil na devet mesecev zapora, ker pa je bil že prej petkrat obsojen zaradi storitve kaznivih dejanj, od tega kar štirikrat za kazniva dejanja odvzema motornega vozila, znaša skupna kazen štiri leta in dva meseca zapora. V ta čas pa se šteje tudi čas, ki ga je Vojko Poličnik že odsedel in čas, ko je bil v priporu. Seveda pa bo moral poravnati tudi škodo, ki jo je s svojo dejavnostjo povzročil.	(mkp)
Pokal Gorenja za leto 1987
Podelili priznanja
V	Gorenju v Titovem Velenju je bila 22. januarja prireditev, na kateri so podelili priznanja najuspešnejšim ekipam temeljnih organizacij in delovnih skupnosti v množičnem športnorekreativnem tekmovanju za Pokal Gorenja.
Tekmovanj v letu 1987 se je v 22 športnih zvrsteh skupno udeležilo 2460 zaposlenih v tozdih in delovnih skupnostih Gorenja v Titovem Velenju in Nazarjah. V skupni uvrstitvi ženskih in moških ekip je skupni pokal prejela temeljna organizacija Zamrzovalna in hladilna tehnika Gorenja Gospodinjski aparati za 7155 osvojenih točk. Sledijo ekipe Procesna oprema s 5631 točkami, DSSS Gorenje Gospodinjski aparati 3519, Galvana 2545, DSSP 2499, Štedilniki 2253, Pral-no-pomivalna tehnika 2033, Commerce 1804, Servis 1112, Notranja oprema 847, MGA Nazarje 819, Iskra Delta 691, Sektor vzdrževanje 299, Elektronika Široka potrošnja 242, Interna banka 223, Gostinska enota 124, Štipendisti 90 in Upokojenci 10 točk. V moški konkurenci so zmagali delavci Gorenja Procesna oprema s 5479 točkami, v ženski ekipi tozda Zmrzovalna in hladilna tehnika z 2944 točkami.
V	posameznih športnih zvrsteh so priznanja za osvojena prva mesta prejeli tozd Zamrzovalna in hladilna tehnika (nogomet, kegljanje, odbojka, lov na malo in veliko ribo, badminton, atletika, vleka vrvi, kros, odbojka ženske,
ftiti Išiifi',
streljanje in namiznoteniška liga), Gorenja Procesna oprema (moški v atletiki, sankanju, Vleki vrvi, odbojki, rokometu in mini odbojki), ekipe DSSP (nogomet, tek na smučeh, odbojka, rokomet, mini odbojki v C skupini in namiznoteniška liga), DSSS Gorenje Gospodinjski aparati (košarka C, šah, kros, streljanje z zračno puško, kegljanje ženske), Gorenje Commerce Košarka, odbojka, rokomet), Gorenje Servis (košarka, mini odbojka in sankanje), Notranja oprema (košarka, mini odbojka), Pralno-pomival-na tehnika (rokomet, šah, ženske).
Na prireditvi so podelili priznanja tudi najboljšim posameznikom v nekaterih tozdih in delovnih skupnostih. Bronaste, srebrne in zlate medalje so prejeli kolesarji, ki so lani prevozili tisoč, dvatisočpetsto ali več kot pet tisoč kilometrov.
Priznanja so prejeli tudi organizatorji amaterske rekreativne dejavnosti, posebej so letos za uspešno delo odlikovali vodje posameznih sekcij. Priznanja so prejeli Roman Terglav za uspešno vodenje nogometne sekcije, Gregor Rupnik za šahovsko sekcijo, Hinko Jerčič za tekaško sekcijo, Herman Miklavžin za kolesarsko sekcijo in Milica Lesjak za vodenje planinskih izletov.
Prireditev je popestril nastop plesalcev Tanje Meža in Aleša Pušnika ter plesne skupine Partizana Škale.	Hinko Jerčič
S podelitve priznanj najuspešnejšim skupinam športnikov Gorenja
Planinsko društvo Titovo Velenje
w
Živahen januar
Letošnje prijazno januarsko vreme smo planinci kar pridno izkoristili. Za vzpone na nižje gričke in skalnate vrhove Karavank in Kamniških Alp, za obujanje svetlih in pogumnih tradicij NOB, kot tudi za družabnost.
Najprej je trio Meža poskrbel, da je skupina 50 občanov prijetno preživela silvestrsko noč pod Mozirskimi planinami.
V	nedeljo, 10. januarja smo se udeležili že 10. spominskega pohoda Osankarica, v spomin na zadnji boj 1. Pohorskega bataljona pri Treh žeb-ljih. Letošnji pohod seje začel na Ro-gli, kjer smo si ogledali novo recepcijo in druge objekte in se nadaljeval mimo Peska do Osankarice, ki smo jo dosegli v štirih urah, s tekaškimi smučmi vsaj enkrat hitreje. Skupno s člani PD Šoštanj nas je bilo 90. Pokrovitelj Unior je poskrbel za prijeten zaključek v hotelu Dobrava v Zrečah.
V	soboto, 16. januarja smo v restavraciji Name izvedli že tradicionalni planinski ples za 400 udeležencev. Da si je omenjena prireditev pridobila domovinsko pravico priča podatek, da so karte razprodane že več mesecev
prej, ljudje pa so s prireditvijo izredno zadovoljni. Zato si zaslužita vsaj javno priznanje tako kolektiv Name, kot delaven odbor organizatorja, ki ne pozna pojma izguba.
V nedeljo, 17. januarja pa smo se čez Konovo iz Škalske Cirkov-ce podali na Graško goro ter pri sestopu v Dolič ustavili v Zavr-šah, kjer smo na spomeniku prebrali naslednje besedilo: »Trudni, počivajoči,"izdani so tu padli zadnji partizani slavnega Pohorskega bataljona 17. 1. 1943 Do-linšek Karel-Čiko, Hudomalj Franc-Milorad, Rotovnik Karel-Gojko, Tekavec Pepca, Verboten Fortunat, Žmavc Anton-Janko in Aleks.« Ob 45-letnici tragičnega dogodka smo se padlih partizanov spomnili vsaj s svečko. Nekateri so bili iz Šaleške doline, padli pa so za našo svobodo!
In tako iz tedna v teden, saj za prave planince ni premora in nobene mrtve sezone. Potrebna je le vztrajnost, izkušnje, opremljenost in informacije.
Miroslav Žolnir
LestvjCa
radio veienje
Ponedeljek, 1. februarja na radiu Velenje
1.	BODY NEXT TO BODY	-
2.	ALWAYS ON MY MIND	—
3.	MY ARMS KEEP MISSING YOU-
4.	BALLA BALLA II.	-
5.	FAITH	_
6.	G.T.O.	_
7.	WHEN I FALL IN LOVE	—
8.	HOTGIRL	—
9.	CHINA BLUE	— 10. E.S.P.	_
Falco & Brigite
Nielsen
Pet Shop Boys
Rick Astley
Francesco Napoli
George Michael
Sinita
Rick Astley Sabrina Fancy Bee Gess
Moj predlog Moj naslov _