Poštnina pavSallrana. Leto l.v štev. 12. V Ljubljani, nedelja dne 5. septembra f920 Posamezna štev. 60 VflV« Izhaja ob 4 zjutraj. Stane celoletno . . 180 K mesečno ...... 15 „ xa zased, ozemlje . 300 „ za. inozemstvo. . . 400 „ Oglasi zavsak mm višine stolpca {58 mm) . 2 K mali oglasi do 30 mm stolpca (58 mm) . 1 „ Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uredništvo: Miklošičeva cesta št 16/1 Telefon št. 72. Upravnlštvo: Sodna ulica št. 6. Telefon št 36. BaSa« kr. piit. tak. inda 11842. BSi. 'Ljubljana, 4. gept Nobeno vprašanje nam ne gre tako globoko k srcn kakor obmejno. Kadar glede Koroške pride kaj veselega, tedaj nam je najgrši dau kakor v solncu in rožah, ee pa pride kaj slabega, nas stiska, kakor da nas hoč^ zadušiti. ISTaj uvažujeta Avstrija in rjjtentno odposlanstvo, da v koroškem vprašanju zadevata v najobc-utnejše živce naroda. Po prehodu plebiscitne komisije je začela vzt.rajna tiha vojska proti naši opravi. Le-ta je bila v danih razmerah dosti dobra in nihče ne taji, da je narod lahko zadovoljnejši v coni A kakor v coni B. Tudi je bila pravična. Tej upravi izpodkopati avtoriteto, to je cilj avstrijskega dela. Po vso j praksi ententnega zastopstva vidimo, da se tudi ono pridružuje temu destruktivnemu delu. Prva krivica, ki nam je bila zadana, je bil sklep, da naš zastopnik nima v komisiji glasovalne pravice. Ta sklep nas sicer ne veže, kajti mirovna pogodba jo zakon kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki ga niti celovški mandatarji, niti ententa sama premeniti ne morejo. Pri odpiranju demarkacijske li-3i i je je plebiscitni komisiji bila nemška želja program. Zdaj prihajamo v tretjo fazo: Določilo se je, kdo in kako bo glasoval. Komisija hoče spremeniti mirovno pogodbo v tem zmi-sj.il, da, če drugi pogoji obstoje, sme glasovati ne le oni, ki je 1. januarja 1919. stanoval v coni A, temuč v celem plebiscitnem ozemlju. Ka tem vsa kazuistika oficirjev ne more nič premeniti. To ne stoji v mirovni pogodbi. Tudi v vprašanju nadzorstev socialnopolitične narave se komisija umešava brez podlage v pogodbi: nam je po mirovni pogodbi dana uprava v coni A, torej jo vršimo po naših zakonih. Ako je ta uprava boljša, je v tem res atrakcija za nas,, ven-dp to je ravno zmisel one določbe, ki nam izročuje upravo. Umešavanje gre žo tako daleč, da se -uprašujemo: ali Avstrija sploh hoče- plebiscit? Ali ni vse to zabadanje iglic dokaz, da Avstrija plebiscita noče? Rada hi inscenirala spor, da se izogae odločitvi. Pri tem Ti gredo ententni oficirji vedoma ali nevedoma na roko. Mi hočemo, da se izvede plebiscit. Mi hočemo mir ne severu. Lojalno se držimo zakona, ki je ratificiral mirovno pogodbo. S tega stališča smo popuščali kakor je bilo treba Popuščali smo več, kakor dopušča ugled naše armade, ki je nastopila na Koroškem tako, da so junaki, ki se danes hinavsko klanjajo francoskim in angleškim oficirjem, bežali v gore. Ta naša trdna volja pa ima končno tudi svoje granioe. 33a Koroškem stoje Jugoslovani že čez tisoč let Vsak ve, da je to ljudstvo slovensko. _Sa tem nič ne premene janičarji iz suženjske dobe in frenotaa nezadovoljstva kakega sloja. Takih nezadovoljstev je tudi na zapadu dovolj. Na Koroškem stojimo od prevrata tudi s 6vojo vojaško in upravno močjo. Tu smo vn tu ostanemo. Mirno rečemo, da smo složni vsi, da je ni moči, ki bi nas proti . naši volji odstranila iz cone A. Zdi se, da nekateri to pozabljajo. Ako nas torej avstrijska politika odvrača od plebiscita, ker zahteva od nas,sama ponižanja, in če ententni Zastopniki mislijo, da so njim Avstrijci bližji, mora priti do preloma Nas ministrski predsednik Vesnič je vendar enkrat našel pravo besedo: Zanesimo se pred vsem na sebe sar me, ali drugače povedano: Jugosla-viu fara da se. Ako nočete prebisei-ta, dobro: Za nas je potem stvar končana. JTie aneksi je! Saj Koroton je del našega telesa in krvi. Samo ugotovitev, da je plebiscitna episoda končana. Prišel bo čas, ko z Avstrijo uredimo kasneje t*idl vprašanje cone A* Ukaz o volitvah podpisan. Beograd, 4. septembra. (Izvir.) Ukaz, s katerim se razpisujejo volitve je regent podpisal neposredno pred svojim odpoiovanjem Pot regenta Aleksandra v Pariz. I Dr. Benešu je bila ponudena s strani Rumunije sicer zveza, toda ne proti Madžarski, ampak proti. Rusiji. ' Razumljivo je, da dr. Beneš ni mogel na to pristati. Iz pisanja francoskega časopisja je sedaj razvidno, da je rumunska vlada pristala na francosko kombinacijo, ki stremi za ustanovitvijo zveze med Rumunijo in Madžarsko. Francosko časopisje zato tudi sedaj razširja vesti, da bo Rumunija Madžarski odstopila Te-mešvar (kar je pa Rumunija demontirala). Rumunija in Madžarska naj bi po francoskem načrtu skupno s Poljaki tvorili blok proti Rusiji. Francoska diplomacija je napenjala vse sile, da bi pridobila tudi Jugoslavijo in Češkoslovaško za ta blok, toda niti mi, niti Cehi zaradi svojih vitalnih interesov in bratskega čustvovanja do Rusov ne moremo nikdar pristati na takšno kombinacijo. Ljubljana, 4. septembra. (Izvirno) Danes po šesti uri popoldan, se je v Orientekspresu peljal skozi Ljubljano regent Aleksander mimo Ljubljane v Pariz. Stal je v rujavi civilni obleki pri oknu svojega salonskega voza. Ob tivolskem prehodu so ga nekateri pasanti spoznali in mu je jeli mahati s klobuki in robci. Vlak j vozil zek> počasi. Regent je od-zdravljal zelo prijazno z roko in dvakrat s poklonom glave. Beograd, 4. septembra. (Izvirno.) V tukajšnjih političnih krogih se govori, da je nenadni regentov odhod v Pariz v važni zvezi z mednarodnimi dogodki, posebno z jadranskim vprašanjem in našimi odnošaji z Madžarsko, s katero je sklenila Francija politični dogovor in pridobila vriiu tega na svojo stran tudi Rumunijo. Danes prispe dr. Trumbič iz Londona v Pariz. V kratkem je pričakovati važnih dogodkov v zunanji politiki naše države. Regent se vrne šele prihodnjo soboto v Beograd. Njegovo potovanje se vrši popolnoma inkognito. Regent nosi civilno obleko. Spremlja ga njegov osebni tajnik Petrovič. Beograd, 4. septembra (Izvirno.) Francija je že pred nekaterimi tedni ponovila svojo staro željo, naj bi Jugoslavija dala za borbo proti Rusiji 16 bataljonov pehote na razpolaganje ali da na j bi v skra jnem slučaju dovolila francosko->ruskemu odboru nabiranje prostovoljcev. Vlada je to željo opetovano odklonila. Izvestnim beograjskim krogom je pa skrajno neljubo, da je zadeva prišla v javnost. Uvedena, je preiskava, kdo je dal novinam informacije. Beograd, 4. septembra. (Izvirno.) Iz zanesljivega vira smo izvedeli, da vesti o rezultatu Beneševih poajanj v Bukareštu ne odgovarjajo dejstvom. Stvar je precej drugačna. Madžari hujskajo na vojno. Pečuh, 4. septembra. Horthy potuje po Madžarski in hujska vojake, naj bodo vsak las pripravljeni na boj, ker Madžarska ne sme ostati okrnjena. Ob nemškoavstrijski meji bodo v kratkem veliki manevri, ravno tako tudi ob jugoslovanski meji. Kako so klerikalci razdelili dobiček Oblačilnice. sednik občine) je radikalec Joca Ka-rajovauovič, podžupan pa demokrat Danilo Zivaljeivio. Začasni mestni s^et bo vodil občino, dokler Državni svet nc reši pritožbe komunistov. Francosko-madžarska pogodba. Beograd, 4. septembra. (Izvirno). V našem, zunanjem ministrstvu se potrjuje vest, da je Francija sklenila z Madžarsko pogodbo, po kateri bo vzela za 99 let v najem vse madžarske železnice, luke in večje tvornice. Dasiravno lansirajo francoski vladni krogi vesti, da je zadeva strogo gospodarskega značaja, je vendar vsakdo prepričan, da se krijejo za temi ogromnimi gospodarskimi investicijami Francije veliki politični cilju Postopanje Francije je naperjeno deloma naravnost proti Angliji, deloma pa tudi proti raznim obdonav-skim državam, v kolikor se žele emancipirati tujega jerobstva. Rusko-poljska vojna. Pred par dnevi smo deželno vlado javno pozvati, da pove, kako je razdelila dobiček iz oblačilnice. Deželna vlada se ni odzvala našemu pozivu. Zato lahko mi sporočimo javnosti, zakaj naši uradniki niso dobili nič in zakaj morajo za slabo blago plačevati obroke do zadnjega vinarja, akoravno se jim je obetalo, da se jim bo en obrok iz čistega dobička oblačilnice odpisal. Ta čisti dobiček oblačilnice je znašal 209.445 kron 97 vinarjev. Klerikalci so ga razdelili tako-le: Marija-nišče g. Kalana je dobilo 30.000 K, klerikalno dnevno zavetišče 10.000 kron; klerikalna ljudska kuhinja 9000 K; klerikalno sirotišče v Kranju 10.000 K; klerikalni Marijin dom v Kočevju 9000 K; klerikalna Elizabetna družba 5000 K; klerikal, ni zavetišči na Viču in v Tržiču 20.0000 K; klerikalni vajeniški dom 20.000 K> ubogi Salezijanci na Rakovniku 10.445-97 K; škofijsko društvo za varstvo sirot 9000 K; Lich-tenthurnove nune 10.000 K; društvo za mladinske (orlovske) domove 30.000 K; uboge nune na Groblju (ki hudičeve črve iz zobov preganjajo) 10.000 K; klerikalna Vincenci-jeva družba 10.000 K; klerikalna sirotišnica sv. Jožefa v Št. Vidu 8000 K. Da bi pa svet spoznal objektivnost klerikalne gospode so dali tudi dijaški kahinji Domovine 9000 kron. Zaslužek oblačilnice je napravljen na račun največjih revežev v deželi, in ni ga gršega zločina, kakor zlorabiti odtrgane vinarje malega uradnika in siromaka kot strankarsko blagajno! Homatije v Italiji. Rim, 4. sept (Izvirno.) Zveza težkih industrijcev je sklenila zapreti vse tvornice v celi Italiji. Na to je delavstvo odgovorilo, da bo zasedlo vsa podjetja. Minister dela Labriola je prevzel posredovanje. Delavski zastopniki so predlagati, naj se jim prepusti direktno vodstvo podjetij proti najemnini, v kar pa lastniki nočejo privoliti. V Genovi je prišlo med delavstvom in policijo do krvavih spopadov, en delavec ubit, dva tako ranjena. Milan, 4. sepf. (Izvirno.) Kovinski delavci v Napolju so zasedli skoro vse tvornice. V Genovi je proglašena splošna stavka. Delava so zasedli tudi arzenal v Benetkah in tvornice v Bologni. Vlada noče izzvati krvavih konfliktov in je dosedaj popolnoma pasivna. Corriere ji. Vzhodno od Lvova se nam je posrečilo, da smo poljsko prodiranje kon-čnoveljavno ustavili. Sovražnika smo potisnili daleč proti vzhodu. V odseku Krim se bijejo ljuti boji. London, 4. septembra. Po jx>roči-ili iz Varšave; bo poljska mirovna delegacija dne 7. septembra odpotovala v Rigo. Pariz, 4. septembra. Po brezžični jrzojavki ir Varšave je izjavil poljski zunanji minister Sapieha, du računa s sklepom premirja, ki bi po ljegovem mnenju nastopilo v začetni prihodnjega tedna. Krakov, 4. septembra. (Izvirno), z Lvova se javlja, da so v zadnjih dnevih Poljaki zasedli v iztočni Galiciji mesto ZydaczoBuck, Kami-onka Strumilova, Rohatyn, Bučačin Monasterzysko. Zamošč so zasedli čete generala Hallerja, ki vodi napadalno akcijo na severu. Konjiča ruskega generala Budziennyja beži v divjem begu proti Grubieszowu. Pol-ska kavalerija jo je obkolila od vseh strani in jo razgnala. Uplenila je pri tem 14 topov in mnogo strojnic. Umikanje ruske konjenice je vsled naraščanja vodovja jako otežkočena. Varšava, 4. septembra. (Izvir.) Poljski delegatje odpotujejo v torek v Rigo. Pariz, 4. septembra. (Izvirno.) .,Humanito"; javlja iz Londona. Brezžična brzojavka iz Moskve potrjuje obstoj tajno pogodbe mt*l Francijo in generalom Wranglom. akoprav jo Francija dementira. Pred senzacionalnimi dogodki na Reki. Zagreb, 4. septembra. .Domovina' poroča iz Bakra: Z Reke prihajajo senzacionalne vesti o dogodkih, ki se bodo vršili v kratkem. DlAnrutnzije-ve vojaške priprave so v polnem teka. Znano je, da je D1 Annunzijeve-> ga mišljenja tudi poveljnik regular* nih čet, ki se nahajajo na Sušaku. Pravijo, da bo D'Annunzijeva komedija začela na ta način, da bodo njegovi arditi vdrli na Sušak in zaro-bili regularne čete, ki bodo enega dne znižane na najmanjše število. D'Annunzio bo potem nadaljeval pot, njemu pa se bodo pridružili tudi zarobljene čete in prodirale proti hrvatskim občinam, da jih osvoje. Pariz, 3. septembra. Po vesteh iz Rima je izjavil D'Annunzio, da na* merava zapustiti Reko. Narodno predstavništvo — zopet nesklepčno. Beograd, 4. sept. (Izvirno.) Da* našnjo sejo narodnega predstojništva je otvoril podpredsednik dr. Ribar, Imele bi se vršiti volitve predsednika, podpredsednikov in tajnika zbornice« Ker pa je bila tudi današnja seja brez kvoruma, je bila seja preložena na 9. t. m. ob 16. uri. Poslancem, ki niso prisostvovali današnji seji, se v smislu poslovnika ne bodo izplačale dnevnice do 9. t m. Definitivni rezultat o&g. volitev v Srbiji. Beograd, 4. septembra. (Izvirno.)! V kratkem izide uradni seznam občinskih volitev v Srbiji. Izid še ni znan, odnosno ugotovljen iz devetih občin. Službeno je ugotovljeno, daso demokrati zmagali v 750 občinah, radikalci v 430, v ostalih obSlnah pa so uprave sporazumne ali neopredeljene, zemljeradničke itd. K temu pride že javljeni ig-id v mestnih ob-činah, kjer jo raenotako velika relativna večina demokratska. Popisovanje živine in vozif ustavljeno. Beograd, 4. septembra. (Izvirno.} Ministrski svet je danes sklenil, da se talcoj usiaifl v celi državi popisovanje živine in vozil, koja je odredite vojaška oblast in ki je dalo po* voda za pomolna tolmačenja in ne* opravičeno bojazen, kakor da VI so bih ■nameravale rekvizicije. Dunaliani proti iugo* slavili. Dunaj, 4. septembra. Jutri bodo pred dvornim gledališčem velike manifestacije za nemško Koroško in ob* hod. Vsi listi so priobčili članke proj. ti Slovencem. Krvavidogodki v Trstu Litvinsko-poljska vojna se je pričela. Kovno, 3. septembra. Litvinsko vojno poročilo: Po uspešnih bojih s Poljaki so litvinske čete začele prodirati na vsej črti Grodno-Su walki. Posrečilo se jim je, potisniti sovražnika za 25 do 50 vrst nazaj. Napravile so bogat plen in zajele ujetnike. Prodiranje se nadaljuje.' Milini prizori pri Olim-pijadi. Anversa, 4. septembra. (Izvirno). 5ovodom nogometne tekme med češ-cim in belgijskim moštvom, pri kateri so bili Čehi od Belgijcev premagani v razmerju 2 proti 0, je prišlo do zelo burnih prizorov, tako da je morala biti igra v pol ure prekinjena. Občinstvo, ki je obstojalo večinoma iz Francozov in Belgijcev je bilo že radi čeških uspehov z zadnjih dneh jako razburjeno. Razburjenost se je razvila danes v izgredu, ki se je končaj- z opeovanjem Čehov, Iz Ialije prihajajo porazne vesti, Trst, 4. septembra. (Izvirno.X V mestu splošui štrajk. Časopisje ne izhaja. Sinoči spopad delavstva z orožništvom, 4 delavci, ž karabinje-ra težko ranjeni. Štrajkujoči zahtevajo odpravo izjemnega stanja. Zopet požar pri Ljubljani. Ljubljana, 4. septembra. (Izvirno)' Nocoj je izbruhnil zopet večji požar pri Ljubljani. Grajski čuvaj je spo* ročil, da gore večji objekti med Ma* k> vasjo in Ježico v smeri proti Šmartnem. Ob pol 12. uri ponoči še ni bilo tocnejših podatkov. Rusko gledali&e. Sinočnja predstava je bila zopet večer zmagoslavja ruske umetnosti. Gledališče nabito polno. Po drugem dejanju so izročili slov. igralci ruskim gostom lavorov venec ob velikih ovacijah občinstva. V, nedeljo, zvečer ,£ir':-'-'"i!i, ki bo imel na konferenci predavanje o agrarna reformi. -f Občinske tolitve v TTosni in črni gori. Tz Beograda s. poroča: Min'-'rstvo za notranja' dela hoče, da izvede občinske volitve v Bosni in Črni gori; v ta namen pripravlja uredbo o občinskih volitvah v Bosni. Prvotno se je mislilo, da se uveljavi v Bosni srbski volilni zakon, ali morali so opustiti to misel, ker bi bila v I>-'?ni težko izvedljiva. Zato je ministrstvo sestavilo za Bosno začasno nov način, kako se liodo vršile volitve v Bosni, ter jc ta načrt že i sporočilo narodnemu predstavništvu. Istotako se v sporazumu s poslanci iz črne gore sestavi nov volilni red za Črno goro, kjer se bo mogel z malimi izpremembami uporabiti srbski zakon. -f Razpuščeno nemško bojno društvo, Češka vlada je razpustila društvo „Deutscho Nordmark" v O-pavi, ki je delovalo po vzorcu nekdanje Siidmarke pri nas. x General Knsmanek ni postal boliševik. Nekateri dunajski in tudi drugi časopisi so nedavno poročali, da je bivši poveljnik trdnjave Przemysl, tudi v Ljubljani znani general Kusmanek, ki je bil več let v ruskem ujetništvu, prestopil k boljševikom in da igra važno vlogo v rdeči armadi. „Reichspost" je izvedela od zanesljive strani, da je omenjeno časniško poročilo neutemeljeno. Kusmanek se je bolan vrnil iz ruskega ujetništva in se zdravi sedaj v kopališču GroBgmain na Solno-sraškem. Sestanek napredne srednješolske omladine. O sestanka Saveza jugoslovanskih srednješolskih udruženja (SJSU) nam pošilja ljubljanska organizacija »Preporod« poročilo, iz katerega posnemamo: Dne 26. avgusta je otvoril predsednik varaždinske mestne organizacije tov. Mar-kovič kongres, pozdravil navzoče delegate in goste, predvsem prof. dr. Laha, nakar je ugotovil prisotnost 48 društev. Predsednik kongresa je bil tov. Deutech iz Varaždtna. Tov. Rape, zastopnik naprednih akademikov iz Ljubljane je povdarjal predvsem potrebo skupnega dela srednje- in visokošolske omladine. Nato so se čitala poročila posameznih mestnih udruženj, ki so jasno dokazala, da današnja omladina razume vršiti zahteve, ki jih je stavil nanjo čas narodnega osvobojen ja. Glavna točka kongresa, razprava o programu in njega izpopolnitev, je priila na dnevni red šele prihodnji dan, na podlagi duhovitega referata tov. Evgena Lovšina: »Naše ideje*. Razvila se je debata o programu in poslovnika. Med dragimi točkami programa je bilo sprejeto sledeče glavno načelo: Člani SJSU. stojefi na svobodomiselnem in demokratskem stališča, ne bodo sodelovali v dnevnem strankarskem političnem življenja, noben član saveza ne sme biti član političnih organizacij. Tudi v pravilih so se izvršile nekatere izpremembe in izpopolnitve. Nadalje se je razpravljalo o notranjem društvenem delovanja po referata tov. Branka Goslarja, ki je razdelil vse delo na pet društvenih sekcij, katerih glavna naloga je delo za ljudsko prosveto in lastno izobrazbo. Referat o centralnem odbora in referentakih mestih, ki ga je imel tov. Stojan Bajič, je vzbudil živahno debato in zaključil glavni del kongresa. Storili so se nadalje tudi važni ukrepi, na podlagi katerih se bo omogočilo izdajanje skupnega glasila ..Preporod". Po izvolitvi centralnega odbora, ki posluje v Beograda in referatov za posamezne pokrajine, so se čitale resolucije, izmed katerih je najvažnejša ona, predlagana po tov. Kovačiču iz Beograda, ki pravi: Jag. srednješolska omladina bo delala na to, da se nvede za skapni jugoslovanski jezik ekavsko, srbohrvaško, narečje, pisano v latinici. Predlog je bil z velikim odobravanjem soglasno sprejet. Izdala se je slednjič tudi resolucija, ki izraža svoje ogorčenje nad besnenjem Italijanov v zasedenem ozemlju in Nemcev na Koroškem. Vsem no-odrešenim bratom smo poslali mladinske pozdrave zagotavljajoč jim zvestobo jugoslovanske svobodomiselne omladine. Konečno se je poslal pozdrav napredni srednješolski omladini bratov Čekov in Basov in na predlog srbskega dijaKra tudi Bolgarom (dolgotrajno odobravanje). O priliki kongresa sta se vršili v Varaž-dinn dve gledališki predstavi varaždinske srednješolske omladine in dramske sekcije mestne organizacije »Preporod* v Ljubljani, ki je uprizorila Finžgarjev igrokai »Divji lovec* in žela a Strani občinstva obilo pohvale in odobravanja. Po kongresa se jo večina delegatov obesim z bati Vamždinei odpeljala • aokokkim vlakom v Maribor. - * Bolezen dr. Vladimiri« Ravniharja, poverjenika za socialno skrb se je obrnila že toliko na bolje, da more bolnik že vsak dan za nekaj časa iz postelje. Doktor Ravnihar je bil obolel na legarju. * Imenovanje novih učnih moči na ljubljanski univerzi. Na novo so imenovani: na filozofski fakulteti: dr. Franc Kidrič, kustos dunajske dvorne biblioteke in docent na dunajski univerzi, za rednega profesorja starejših slovanskih literatur s posebnim ozirom na slovensko; dr. Franc Weber, docent zagrebške univerze, za izrednega profesorja teoretične filozofije; dr. Vojeslav Mole, docent na univerzi v Tomsku, za docenta antične in bizantinske umetnostne zgodovine; na tehniški fakulteti: inž. Josip Kropač za rednega profesorja za rudarstvo in trebi jen je rud; inž. Anton Danihelka za rednega profesorja za plavžarstvo in solovarstvo; dr. Alfonz Klemene, privatni docent na dunajski univerzi, za izrednega profesorja teoretične in fizikalne kemije in anorganske tehnologije; inž. Miroslav Kasal za izrednega profesorja stavbne mehanike in železobetonskih stavb; inž. Vladimir Stanek za docenta za parne stroje; doktor Marij Rebek. asistent na kemičnem inštitutu ljubljanske univerze, za docenta kimije; na teološki fakulteti: dr. Gregor Roiman za docenta kanoničnega prava; na iuridični fakulteti: dr. Rado Kušej, izredni profesor na ljubljanski univerzi, za rednega profesorja za cerkveno pravo; dr. Stanko Lapajne za rednega profesorja za meddržavno zasebno in kazensko pravo in za obče državljansko pravo; Aleksander Bilimovič, redni profesor ki-jevske univerze, za kontraktnega rednega profesorja za narodno gospodarstvo. — Dalje je imenovan za univerzitetnega sekretarja s činom izrednega profesorja dr. Matej Smole, tiskovni referent pri predsedništvu deželne vlade v Ljubljani. * Prot. Cvijič. predsednik jugoslovanske delegacije v plebiscitni komisiji je vnovič obolel. Vrne se danes v Beograd ter bo po nasvetu zdravnika odšel na daljše zdravljenje v Karlove vare. Agende predsednika jugoslovanske delegacije bo vodil njegov namestnik poslanik Jovan Jovanovič" ki prispe jutri v Ljubljano. * Proti dragi r v ministrstvih za socialno politiko ii ;.novo zemlje se je začel sestavljati zakonski načrt proti draginji. Pod predsedstvom načelnika ministrstva za socialno politiko Milana Jakliča se vrše posvetovanja oddelnih načelnikov omenjenih ministrstev, na teh dogovorih je že izdelan — načelni načrt, kake mere se bodo predvzele za pobijanje draginje. Ko bo načrt izdelan, se bodo vršile širje konference, ki se jih bodo udeleževali tudi zastepniki ministrstev za notranja dela. za trgovino, saobračaj in kon-stituanto. Zakonski načrt bo izdelan na sledečih načelih: 1.) obvezno naznačenje cen na vseh predmetih; 2.) prisilna obveznost vseh trgovcev na veliko, da morajo vse svoje zaloge pustiti v prodajo; 3.) revizija prodajnih cen in dobička po raznih trgovinah po posebnem lokalnem odboru in določitev meja, preko katerih se dobiček ne sme dvigniti; 4.) Prepoved prekupovanja na škodo konzumentov. * Pomanjkanje pravnikov. V ministrstvu za pravosodje se pripravlja odredba za skrajšanje učnega programa na pravnih fakultetah naših vseučilišč, da bi na ta način dobila država kar najprej in kar največ pravnikov, ki jih tako manjka. * General Stevan Hadžič, poveljnik II. annijske oblasti v Sarajevu, je odpotoval v Kotor, da prisostvuje odhodu francoske vojske. General Hadžič prevzame od Francozov veliki vojaški arzenal, ki se nahaja v Boki Kotorski. * Predsednik kasacijskega sodišča v Beogradu Mihajlo Jovanovič je upokojen. Po srbski ustavi predložita državni svet in kasacijsko sodišče po enega kandidata za predsedstvo, a imenovanje izvrši po stavljenem predlogu minister pravosodja. Kot kandidata se imenujeta član kasacijskega sodišča Milorad Popovič in vseučiliški profesor dr. Slobodan Jovanovič. * Vesten uradnik. Leta 1917. je poslala srbska vlada iz Krfa v južno Ameriko Dalmatin ca špiro Poznanoviča iz Ko-tora, da izvrši organizacijo jugoslovanskih našeljenikov v južni Ameriki in v jugoslovanskih naselbinah prireja predavanja o krfski deklaraciji V ta namen mu je bil stavljen na razpolago kredit od 800.000 frankov. Skoro dve leti se je mudil Poznanovič v Ameriki in dosegel velike usoebe s svojim organizatorskhn delom. Določeni kredit 800.000 frankov je zamenjal po takratnem kurzu za 600.000 argentinskih pezet, a porabil je vsega skupaj 200.000 pezet. Sedaj pa, ko se je vrnil v svojo domovino, je narastel kurz pezet za šestkratno vrednost franka in Poznanovič je dobil za 400.000 pezet okoli 2 milijona frankov, ki jih je izročil naši vladi. * Dva praška lista v Jugoslaviji prepovedana. Dva graška dnevnika: ..Neues Grazer TagMatt" m „Arbeiterwille" sta zadnji čas s posebnim veseljem blatila našo državo. Ministrstvo pošte in brzojava jima je vsled tega odvzelo poštni debit. * Iz sodne službe. Vest o namestitvi nadsvetnika Fraydela pri mariborski sod-niji ali sploh kje v naši državi je izmišljena. Frajrde prosi za pokojnino v Jugo-IavijL Rešitev takih prošenj zariši od tozadevnih kasnejših pogajanj z Avstrijo. Tudi vest o namestitvi g. Konšeka v Celje se ne potrjuje. Pač pa je v Maribor sprejet g. Morocutti kot pogodbeni uradnik * Tuji konzuli. Naša vlada je dala exeqoatur generalnemu konzulu poljske republike Aleksandru Szepanskemu v Zagrebu in konzulu Zedin jenih držav severo-ameriških Alfreda R. Thamsoaa s sedežem v Zagrebu. * Na drž. učiteljišča v Ljubljani je za šolsko leto 1920./21. vpisovanje v deško ia dekliško vadnico v četrtek dne 16. septembra, v otroški vrtec in v letnike obeh n&teljiiE pa v-petek 17. septembra, vsaki- krat od 8. do 10. ure. Podrobnosti so raza vidne na razglasu v veži šolskega po' slopja. * Drž. realka v Ljubljani. Prijava! učencev za I. razred in onih za 2. do 8.,-oziroma 2. do 7. razred, ki prihajajo z drugih zavodov, v sredo 15. septembra od 8. do 12. ure v ravnateljevi pisarni. Zgla-siti se je v spremstvu staršev, oziroma njihovih namestnikov in prinesti s seboj zadnje letno izpričevalo in krstni list. Sprejemni izpiti za 1. razred se vrše v četrtek 16. septembra ob 11. uri; oni za 2. do 8.. oziroma 2. do 7. razred prično v četrtek 16. septembra. Ponavljalni in dodatni izpiti se vrše 16. in 17. septembra. Vpisovanje učencev, ki so že doslej obiskavall zavod, in na novo sprejetih v soboto 18. septemubra točno ob 8. uri v razredih, v katere spadajo. 21. septembra točno ob 8. uri prične redni pouk. * Mestna trgovska šola v Celju je bila nastanjena dosedaj v mestni osnovni šolu Ker pa se je število otrok v osnovni šoli silno pomnožilo, je mestni šolski svet zahteval, da naj si trgovska šola poišče druge prostore. Vsled pomanjkanja lokalov je to trenotno nemogoče. Zato se je po intervenciji mestnega gerenta in trgovskih krogov vprašanje preselitve trgovske šole odložilo in ostane ista začasno še v dosedanjih prostorih. dr Slovenskim dobrovoljcem! Udele-žite se obvezno naše manifestacije. Sestanek dne 8. septembra ob 8. uri zjutraj v društvenih prostorih. Dobrovoljcem so proti društveni izkaznici dovoljene na železnicah polovične vožnje in to na južni železnici že 7., 8. in 9. septembra, na državni pa od 5. do 10. septembra. * Moka za pasivne kraje. V ministrstvu izhrane in obnove se je vršila 1. septembra konferenca, na katero so bili povabljeni člani mlinskih zvez iz Beograda, No-* vega Sada in Osjeka. Na konferenci se je razpravljalo vprašanje o načinu, kako se naj naši pasivni kraji preskrbe z moko. * Zdravstveno stanje v Ljubljani. V mestni občini ljubljanski je umrlo od 22. do 28. avgusta 35 oseb, med njimi 12 za Sfrižo; narodilo pa se je 23 otrok. Za grižo je v tem tednu obolelo 88 oseb. * Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani naznanja, da bo njena pisarna zaradi snaženja zaprta 6., 7. in 9. septembra. * Naš kurz. V ministrstvu financ se izdeluje načrt o reguliranju vrednosti našega dinarja. Minister financ dr. Stojanovič je mnenja, da bo na ta način onr-niogočil brezvestno špekulacijo tujih denarnih zavodov na naših borzah. * Ponarejeni bankovci v Zagrebu. V današnjem novčanem prometu v Zagrebu so se pojavile velike neprilike, ker se je ugotovilo, da krožijo ponarejeni 20dinar-ski bankovci. Redarstvo je izvršilo preiskavo in dognalo, da Je že mnogo teh faslifikatov v prometu. Doslej je najdenih 8 falsificiranih vrst 20dinarskih bankovcev. — Današnje Službene novine prinašajo opis falsifikatov. * Povodenj v Baranji. Iz Pečuja se nam brzojavno poroča, da je dolnja Ba-ranja vsled silnega deževja pod vodo. Drava in Donava sta prebili nasipe in poplavili koruzna polja. Pšenica in druge raneje setve so k sreči že pod streho. Vlada je v svrho izčrpanja vode dovolila 30 vagonov premoga, toda v Pečuhu nočejo dobaviti tega premoga, ker vlada še prejšnjega premoga ni plačala. * Griža v celjskem okraju. V vaseh in krajih od Celja proti Zidanemu mostu že več časa hudo razsaja griža. Vsak dan umrje po več oseb. -f Italijanski strah. Te dni je v neki gostilni zaihteval neki tujec po francosko obed. Ker ga natakarica ni razumela, so posegli vmes drugi gostje in so vprašali gospoda, kak jezik govori. Rekel je, da zna francosko in italijansko. Izkazalo pa se je, da zna italijansko prav dobro, francosko pa bolj slabo. Bil je Italijan, pa se bal, da bi ga menda pretepli, če bi govoril italijansko, kakor se godi nfšim ljudem v Trstu, če govore slovensko. Mi barbari smo vendarle boljši ljudje. * Dva otroka zgorela. V Sesteržah na štajerskem je te dni nastal požar v gospodarskem poslopju kočarice Katarine Pušavec. Poslopje je pogorelo do tal. Zgorela sta pa tudi dva otroka omenjene posestnice. Ponesrečena otroka sta se v škednju igrala z žveplenkami ter sta s tem povzročila požar. * Vlačagarstvo v Celja, ki je bilo že skoro zatrto, dasi so po zatvoritvi javne hiše bili nekateri tukajšnji hoteli navadno zavetišče za take sumljive eksistence, se je pričelo zopet razvijati. Včeraj je poli-cija zajela zopet dve taki ptičici, obe elegantni dami. Dom za dojenčke. Ministrstvo za so« cialno politiko odobrilo je ministrstvu za narodno zdravje svoto 200,000 din., ki se bo porabila za gradnjo doma za dojenčke. Ta dom bo v organični zvezi z babiškim odeljenjem splošne državne bolnice v Beogradu ter se bo vodil strogo po priznanih načelih odgoje dojenčkov. Cestna dirka za Jngdslovansko prvenstvo 1920 se vrši v nedeljo dne 5. t m. na progi Zagreb-Ljabljana (143 km). Start v Zagrebu v nedeljo ob 9. ari in cilj v Ljubljani pri 2.400 km na Dolenjski cesti ob približno pol 3. ari popoldne. Udeležba tekmecev bode velika, kajti samo Slovenci se udeleže s številom 18 vozačev, kateri so po večini Sani kolesarskega in motocikli-stovskega kluba Ilirija v Ljubljani. Poleg navedenih pridejo v prvi vrsti še Hrvati, ki so bili do sedaj na višku tega športa, in SrbL Na cilju bode ob prihodu dirka« čev promenadoi koncert brez vstopnin«. Po sveta. X Križ in Golgata. O francoskem kardinalu Ametteu, ki je pred kratkim umrl, je prinesel francoski list „L'Oeuvre" sledečo zgodbo: Kardinal je bil večkrat pozvan v najboljše pariške družine. Nekoč je sedel poleg debele dekoltirane dame, ki je imela na vratu krasen srebrn križ, obdan z briljantL Ko so ostali od mize, je prišel h kardinalu vikar in je ves navdušen vskliknil: ,.AIi ste videli ta knz?" — „Ne", je odgovoril kardinal Amette, „am-pak to Goigato." X Kolera in lakota na Kitajskem. Glasom poročil iz daljnega vz-noda je na Kitajskem izbruhnila kolera, ki je zlasti ob železniški progi Peking-Hankau zahtevala že mnogo žrtev. Vsled suhe spomladi in poletja je na severnem Kitajskem zavladala lakota. Tudi ogromne jate 1 bilic so povzročile strahovito škodo. X Vojna in nmiranje na Dunaju. Avstrijski zdravstveni urad je objavil nedavno obširno publikacijo o umrljivosti na Dunaju v dobi od leta 1912 do konca leta 1919. Po podatkih te publikacije je na Dunaju umrljivost leta 1912. zna šala 32.141, leta 1915. že 37.018 ter se je leta 1918. povzpela na strahotno višino 51.497. Umrlo je mnogo več žensk kakor moških. Značilno je, da je umrlo relativno največ ljudi v okrajih Neubau in Josefstadt, torej ravno v okra jih, kjer biva največ uradniškin družin. Beda, prevelika napornost in tuberkuloza so bile bolezni, ki so zahtevale največ žrtev. Umrljivost vsled tuberkuloze se je v vojni dobi zvišala za 90, v nekaterih mestnih okrajih celo za 200 odstotkov. Ta kolosalna okuženost tvori veliko nevarnost tudi za bližnjo generacijo. Glavni vzrok velike umrljivosti na Dunaju je beda. X Prebivalstvo Avstrije. V Avstriji se je vršila dne 31. januarja t. L izredna štetev prebivalstva. Kakor posnamemo v založbi državne tiskarne ravnokar obelodanjeni statistiki, je imela Avstrija dne 31. januarja letos 6,067.430 prebivalcev. V primeri z ljudskim štetjem z dne 31. decembra 1910 se je število prebivalstva v Avstriji v zadnjih desetih letih zmanjšalo za 227.209. Najbol se je zmanjšalo število prebivalstva v Celovcu, na Dunaju in na Predarl-skem. benega glasu, kljub neprestanim, in odločnim zahtevam goriških Slovencev. Jasno, naobrazba Slovencev, pa magari da jih hočejo Italijani za vsako ceno imeti za svoje državljane, ni v programu oblasti okupiranega ozemlja, ki bi pač trikrat bolj ljubili analfabeta Slovenca, ko pa na-obraženega sodržavljana. Tudi v poglavju goriških šol ima naša delegacija pri obnovi pogajanj dovolj prilike, da pokaže, v koliko zna zastopati naše interese? ct Ker je »Goriška straža" obsodila nasilje nekega ardita, ki je udri v poslopje nadškofa, ker ni tam visela laška zastava, je bil zaprt njen odgovorni urednik Vim-polšek. Žalostna država, kjer ima vsak pritepenec, samo da je nacionalistični pri-tepenec. več veljave nego zakon. a Edini slovenski zdravnik, dr. Bačar, je goriškim Italijanom trn v peti. Tri noči so mu zaporedoma izbili tablo na hiši, na konc" in pa seveda še onesnažili. Isto se . -dno. kljub temu, da je hiša zastražen:. • : karabinerjev. Značilno, kako označuje Goriška straža" stanovanje zavednega doktorja: Kdor išče g. zdravnika, vedi, da ga dobi v ulici Treh kraljev št. 9, to je „najbolj onesnaženi hiši v tej ulici". poclsivs-t; Sohoisfti lestnift. sv Dar Jugoslovanski Sokolski Zvezi. Minister za socialno politiko dr. Kukovec je naklonil Jugoslovanski Sokolski Zvezi dar 20.000 dinarjev, ki mu jih je stavila na razpolago plemenita amerikanska do-brotvorka. sv Sokol v Mojstrani priredi v t-redo dne 8. septembra t. l.xiia vrtu hotela ..Triglav" v Mojstrani javno Iz uradnih listov. : Razpisane službe. V staležu policijskega ravnateljstva v Ljubljani je razpisanih več mest konceptnih uradnikov, in sicer: 7 mest policijskih komisarjev, 5 mest policijskih koncipistov in 8 mest policijskih konceptnih praktikantov. Natančnejši pogoji v št. 102 Uradnega lista. : Imenovanje v politični upravi. Ab solvirani pravnik dr. Fran Mlinar-Cigale je sprejet v pripravljalno službo politične uprave deželne vlade za Slovenijo in dodeljen v službovanje okrajnemu glavarstvu v Mariboru. : Na gimnaziji v Podgorici je imenovan za profesorja Evgen Vavken, rodom iz Cerklja na Gorenjskem. : Izstop iz državne službe. Dr. Ivan Merslavič, provizorni finančni koncipist pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Mariboru, je izstopil iz državne službe. Prosvefa. — Medicinski slovar. Kakor javlja »Glasnik ministrstva narodnega zdravja" deluje društvo jugoslovanskih zdravnikov energično na to, da se zberejo sredstva za izdavanje medicinskega slo varja. Dosedaj je dalo ministrstvo zdravja 40.000 dinarjev in ministrstvo prosvete 10.000 dinarjev. Slovar bo obsegal približno 50 tiskanih pol velikega formata in bo vseboval v glavnem gradivo, ki ga je z mnogoletnim neumornim delom zbral prof. dr. Jovanovič-Batut. — V mestnem gledališču v Celju Be bo v nedeljo, dne 5. t. m. zvečer igrala burka „Zlodjeve skale". — Slovaško nar. gledališče je bilo ie dni slavnostno otvorjeno v Koši-*ah z igro „Hana", .slovaškega pisatelja Razusa. — Kongres »Svobodne Misli" v Pra-Ri- Danes se začenja v Pragi kongres Svobodne Misli, ki bo trajal tri dni. Na kongres so prišli zastopniki vseh kulturnih narodov. Med njimi so znana imena učenjakov, književnikov in kulturnih delavcev. ■Mnoga češka mesta so poslala svoje za- telovadbo in veselico (godba na pihala). Začetek ob 15. uri. Izletnikom se nudi prilika, da si po dopoldanskem vlaku, še pred prireditvijo, o-gledajo slap Perienik v Vratih. sv Javna telovadba „Sokola" na Vrh-niki, se z ozirom na zlet ljubljanskega okrožja Sokolske župe Ljubljana I. v Št. Vid, preloži od nedelje na praznik 8. L m. Ta dan vozi posebni vlak z Vrhnike v Ljubljano ob 23. uri. Zdravo! sv „Sokol" Cerknica. Po šestletnem prisiljenem odmoru je cerkniški „So-kol" zopet razpel svoja krila ter neustrašeno stopil v borbo za svoje vzvišene ideje. S trdno voljo in požrtvovalnim delom se je naraščaj in članstvo v zelo kratkem času toliko izve-žbalo, da že lahko pokaže svoje uspehe na javni telovadbi, ki se vrši dne 5. t. m. Udeležite se te sokolske prireditve v mnogobrojnera številu in do-kažite tako svojo naklonjenost in razumevanje za delovanje našega sokol-stva. Zdravo! — Cerkniški »Sokol st Rekord v plavanju V globino je dosegel v Splitu Ante Rožič. Dosegel je globočino 25 metrov, torej tri metre več, kakor je bil doslej svetovi rekord. sv. „SokoI" Litija-Šmartno opozarja na svojo javno telovadbo in ljudsko veselico, ld se vrši v nedeljo dne 5. septembra 1920. ob pot 4. uri popoldne v Litiji. Vsa bratska društva vabimo, da ta dan v naši sredi prežive par le pih ur. Ugodne železniške zveze! Na-svidenje! Zdravo! — Kongres obrtnikov v Celju, ki se bo vršil jutri v nedeljo, bo po dosedanjih prijavah velika manifestacija našega slovenskega obrtništva, Delo, ki se je z lanskim jugoslovanskim obrtniškim kongresom tako lepo pričelo, se sedaj krepko nadaljuje. Obrtništvo stopa na plan kot organizirana celota. Prepričani smo, da bodo naši obrtniki, v kolikor bodo svoja stremljenja spravili v sklad z velikim svetovnim in socialnim gibanjem, dosegli z ^notnim nastopom tudi uspehe. = Položaj na tržišču tekstilnega blaga. Na Češkem so cene na debelo približno take-le: t.) za italijansko blago: barhent 7 do 10-5 lir (37-5 do 56 jugoslovanskih kron); šifoni 6-25 do 9 'ir (33-5 do 48 K); hlačevina 18 do 30 lir (96-3 do 160-5 K); baržun 22 do 32 lir (118 do 171 K). 2.) za češko blago: barhent 21 do 35 čsl. K (40 do 66- 5 jgsl. K); šifoni 20 do 27 čsl. K (38 do 51 jgsl. K); hlačevina 80 do 150 čsl. K (152 do 285 jgsl. kron); baržun 80 do 100 čsl. K (152 do 190 jgsl. K). Trgovino med nami m Čehoslovaško ovirajo prometne težkoče; dočim pride blago iz Italije v osmih dneh, traja vožnja iz Cehoslovaške po šest tednov. Ob teh valutarnih in prometnih ne-prilikah bila bi brez izgube za sedaj iz Cehoslovaške mogoča samo nabava ruleta (nankinga) in damast iz gradla, katerega blaga Italija ne producira. Starega blaga je zelo malo na trgu. Trgovci z angleškim blagom so bili ob prejšnjem padcu tujih valut znižali ceno za 50 % izpod nakupne cene, a vsled neurejenih razmer si niso upali kupovati še nadalje, tako da je sedaj prav malo angleškega blaga na tržišču. Sukanec se je v zadnjem času zelo podražil. Angleško zastopstvo firme Coats daje sukanec od 22. avgusta dalje za te-le cene: sukanec št. 10 do 24, 1000 yardov (915 metrov) po tu ca tu 625 K, št. 30 do 100 375 K, pavola za vezenje, bela 44 K, v raznih barvah 63 K, sukanec za kvačkanje št. 5 do 40 645 K 1 kg (4 škatle), št. 50 740 K, št. 60 760 K, It. 70 780 K, št 80 785 K. , = Nemško-ifalijanska banka. V Ino-mostu ustanovi Banca commerciale Italia-na z nekaterimi nemškimi bankami novo bančno podjetje, Id bo podpiralo, kakor pišejo, v prvi vrsti transitno trgovino. = Nova iadjedelniška dražba v Pulju. V Pulju se je te dni ustanovila nova ladje-delniška delniška družba z glavnico 5 mi- Cene lesa v Nemčiji (28. avgusta). Kubični meter loko gozd, hrast I. vrste 720 mark, II. 568, III. 342, slabše vrste 90 do 230 mark. Bukev 110 do 130 mark, najboljša vrsta do 300 mark. = Cena moke v Sarajevu. Od 1. septembra je v Sarajevu zvišana uradno cena moki, in sicer: bela moka št. 0 na debelo 13 K, na drobno 13-50 K; moka za kuho na debelo 12-50 K, na drobno 13 K; krušna moka na debelo 10 K, na drobno 10-50 K. Cena kruhu je po kilogramu zvišana: bel kruh (50% št 0 in 50% moke za kuho) 14 K; črn kruh (40 % moke za kuho in 60 % krušne moke) 11 K. — Izdelovanje klobukov v škof ji Loki. Nekdaj Krennerjeva tovarna sukna v Škof- lijonov lir. Polovico delnic so prevzela tržaška paroplovna društva. = Tržaški semenj vzorcev. V Trstu se vrši od 26. septembra do 17. oktobra prvi mednarodni semenj vzorcev. Dr. Ro-senthal je predaval v Monakovem o njegovem pomenu za Nemce. Trst je najbližja luka za Monakovo in Bavarsko. Trst si skuša pridobiti prejšnjo pozicijo v trgovini med orijentom in Nemčijo. Semenj, ki ga podpirajo vlada, javne korpo-racije, posebno pa tržaški trgovci, se bo vršil v bližini proste luke. Stojnice in galerijski prostori bodo udeležnikom na razpolago za 1600 lir 12 m2, pol porstora, oziroma stojnice stane 900 lir. Pripuščene so vse vrste blaga. Semenj naj ne bo v prvi vrsti samo razstava, ampak naj bo trg, na katerem se lahko takoj, ko si kdo ogleda vzorce, tudi sklene kupčija. Vsem inozemcem brez razlike je dovoljena udeležba. = Magnezitski rudniki v Bo«ni. Ne daleč od Bihača v Bosni so bili odkriti rudniki magnezita, ki so veliko večji kakor oni na Angleškem. Kakor je izvedel naš dopisnik, se namerava v kratkem ustanoviti novo delniško društvo „Neretva" z glavnico 3 milijonov kron, ki bo eksplo-atiralo te rudnike. Tudi neka ameriška družba se interesira za te rudnike. = Nova tvornica cementa. V Omišu v Dalmaciji bo zgrajena nova tvornica cementa. Delniška glavnica znaša 40 milijonov kron. Financiranje izvrše rojaki Južne Amerike, na čelu jim Dalmatmec Talavršič. = Železnica Krapina-Rogatec. Mi strstvo saobračaja je zagrebški družbi „Pruga" dovolilo, da izvrši predpriprave za gradnjo normalne železnice od postaje Krapina v hrvatskem Zagorju do postaje Rogatec lokalne železnice Grobelno- Rogatec. — Argentinska pomoč Avstriji. Argentinska vlada je 27. avgusta t. 1 sankrijonirala zakon glede dovolitve kredita v znesku 5 milijonov pesos za avstrijsko vlado v svrfio olajšanja bede dunajskega prebivalstva. Ta kredit omogoča avstrijski vladi, da nakupi v Argentiniji živil in obleke za otroke. Pet milijonov pesov je približno 460 milijonov avstrijskih kron = Trgatev v Slovenskih' goricah bo leto6 bolj zgodna kakor lansko leto. Grozdje je že zrelo, pridelek bo obilen in dober. Vkljub temu pa eene L Loki se v kratkem postavi na trdno | ne padajo, ampak celo rastejo, incielno podlago. Izdelovala bo klobuke Ljubljanski trg. Kongres bo obravnaval važna vprašanja o veri in klerikalizmu, o cerkvi in državi, o veri in družbi Kongresa se bodo udeležili 4udi češki in drugi duhovniki, ki se bore za reformo cerkve, za narodno cerkev in za krščanstvo proti klerikalizmu. — Ženska gimnazija na Cetinju. Iz Beograda se nam poroča, da se v prihodnjem šolskem letu ustanovi na Cetinju Stirirazredna nižja ženska gimnazija. Heodrešena domovina. Ljubljana, 4. Pretečeni teden je vladalo zelo živahno tržno življenje. Izvanredno veliko je letos popraševanje po slanini in masti, ker lansko leto domačih prašičev nismo mogii vsled predragih krmil izpitati. Vsled poslabšanega stanja naše krone je postal izvoz prašičev v inozemstvo zopet dobička-nosen. Posledica velikemu popraševanju je, da bodo cene poskočile. Znatno se bo povišala cena slanini in masti najbrž že s 7. septembrom, a pričakovati je kmalu zopetnega padca. Meso vseh vrst je ostalo na stari ceni in ni pričakovati hitrega povišanja. Razlike cen govejega mesa so sledeče: Po mesnicah stane prvi del 24 kron, zadnji 22 kron, na trgu pa 22 in 20 kron. Razlika je dovoljena vsled držanja lokala in v svrho lažje nabave prima volov. Vnovče-valnica prodaja meso druge vrste za revnejše sloje na trgu še nadalje po 20 in 18 kron, zadruga mesarjev pa po 18 in 17 kron. Svinjsko meso bo ostalo tudi naprej x> 24 in 28 kron, suho meso po 42 in 44 cron. Prima polprekajene kranjske klobase za izdelovalce ostanejo tudi za naprej 1 kg po 42 kron, hrenovke, safalade, posebne klobase ostanejo po 34 kron za 1 kg za izdelovalce. Pri nadrohni razprodaji je dovoljen 20 % dobiček za klobasne izdelke. Sadni trg je ostal na starem. Jabolka od 1-50 do 4 krone za 1 kg, hruške od 2 do 8 kron, breskve od 8 do 16 kron, češplje 4-50 kron, grozdje 16 do 20 kron. Sedaj prihaja na trg še drago hrvatsko grozdje. Krompir stoji na 2 kroni, zelnate glave se dobe že po 1 krono za 1 leg. Konsum salate pojenjuje. Kislo zelje po 3 krene, kisla repa po 2 kroni Gobe prihajajo počasi na trg, 1 kg jurčkov stane .6 do 8 kron. Veliko pomanjkanje primernih tehtnic za kmetice pravilna trgovanje, zelo otež- kočuje. Moka je zopet poskočila, št. 0 že stane i. Neprestano prihajajo pritožbe za- a Kane z goriškimi šolami? — tako fee vprašujejo danes goriški Slovenci. Šolsko leto je pred durmi, a od oblasti ni no-1 Pecivo in {enih in - iz takih mpkije slabo. 15 kron radi slabe moke, in sicer je moka pogosto pomešana z ječmenovo, ovseno, suhimi zmleimi, krcanpirjem, zmletimi otrobi in še z mnogimi dragimi kvarnimi primesmi v velikih množinah. Pri novem podjetju je angažovan v prvi vrsti domač kapital. = Dobava 30.000 železnih postelj. Uprava Vojne od ječe v Beogradu je razpisala nabavo 30.000 vojaških železnih postelj. = Riž v Hamburgu (28.- avg.). Cene rastejo. Povpraševanje veliko. Braziljski riž na debelo kilogram Ioco 7-90 mark, Burma (Rangoon) indijski loco 8 mark kilogram, to je približno 16 K. — Kava. Hamburg (28. avg.). Vy kg Santos, zacarinjena, 26 do 27 matic. V brazilskih ofertih so cene nižje. Trgovina se lepo razvija = Cena sladkorja v Cehoskrvaski. ,Cas' javlja, da se cena sladkorju v čehoslovaški republiki zviša za 150%. Kilogram sladkorja bo veljal odslej 8 č K. *= Cene cementu v Dalmaciji je dalmatinska vlada maksimirala, in sicer na 140 kron za 100 kg Ioco tovarna. = Trg s krompirjem. Izvoz je nemogoč, ker nam cene v Avstriji ne konveni-rajo. V Sloveniji stane kilogram največ 1-50 K, to je 4-20 avstr. kron, na Dunaju pa 5 avstr. kron. Tudi Trst ne potrebuje našega krompirja. * = Argentinski kredit za nakup volne. Vlada je predložila kongresu predlog, da se kupcem volne dovoli kredit do dveh let. Francoski čevlji za Jugoslavijo. V vseh večjih mestih Jugoslavije namerava dražba francoskih trgovcev »tvoriti prodajalne čevljev, ki bodo veljali do 400 K. = Zveza čehoslovaških importerjev in eksporterjev se ustanovi na inicijativo češkega ministra Hotowtza. Ker to zvezo podpira tudi vlada, je jasno, da bo imela velik vpliv na razvoj zunanje trgovine. Namen zveze je odstraniti prekupčevalce in verižnike m postaviti vso-trgovino na realna, solidna tla. = Posebne vlake v Prago za časa praškega sejma za vzorce je. dovolilo beo- sejma za vzorce je gradsko ravnateljstvo državnih železnic z« udeležence iz Jugoslavije. ■ . -. ,_, . . , . = Nova banka v Splitu. V Splitu usta- nem nuiustrsivu se izdeluje načrt za Jabolka v mariborski okolici so letos sijajno obrodila, dočim je bilo preteklo leto -malo jabolk. = Podaljšanje roka za subskrib-cijo akcij jugoslovanske Medice je podaljšan do 15. t m., da se tako omogoči subskribcija tudi lekarnarjem iz zasedenega ozemlja in oddaljenejših krajev. = Zvišanje železniških tarifov v Avstriji. Avstrijsko prometno mini strstvo pripravlja naredbo, s katero se zvišajo vozne tarife na d ravnih železnicah za 100 %. — Projekt železnice Murska Sobo-ta-Ormo£ Pretečeni teden se je vršilo v Mariboru zborovanje interesentov za zgradbo železnice Murska Sobota- Ljutomer-Ormož — takozvane prekmurske železnice. Kari grof Chorinsky je podal na zborovanju obširno sliko o projekta te železnice, katera naj bi tvorila glasom sent-žermenske konference del svetovne tranzitne proge Gdansko-Bratislava-Reka ter nas zajedno gospodarsko zbližala s Prekmurjem; industrijalec Viktor Kukovec pa je naglalal potrebo takojšnjega prieetka del iz gospodarskih razlogov. Zbor je soglasno sprejel resolucijo dr. Stjcker-ja, po kateri se naj brez odloga store potrebni koraki pri deželni vladi v Ljubljani kakor tudi pri centralni vladi v Beogradu v svrho dovoljenja koncesije za zgradboin izdatne subvencije za prva dela. = Regulacija Save. V saobračaj- družb za pripravljanje drogerij in raznih suhih rastlin. Osnovati se na. merava velika jugoslovanska družba za izkoriščanje opija in drugih zdra-. vilnih rastlin, ki se vzgajajo pri nas.. == Nakup deviz in čekov pri nas/ Razločevati je v prvi vrsti med nakupom deviz in čekov do 100.000 franc. frankov in nad to vsoto. Za: nabavo deviz, oziroma čekov do 100 tisoč franc. frankov, je treba doprinesti za prodajo pooblaščenemu denarnemu zavodu potrdilo trgovske ali obrtniške zbornice, da je kupec protokoliran trgovec ali legalen obrtnik, potem podpisati pri denarnem zavodu obveznico, da bo uvozil v odgovarjajoči vrednosti potrebno blago v določenem roku treh mesecev in mora to dokazati z izvozno carinsko deklaracijo, ki jo je treba pokazati denarnemu zavodu po uvozu. Na ta način se lahko kupujejo tuje valute z izjemo n. avstr. ir ngTskih kron do 100.000 franc. frn,i':ov in ne več kot enkrat na mesec. Za nabavo deviz nad 100.000 franc. frankov pa je treba poslati prošnjo generalnemu inšpektoratu ministarstva finanrija v Beogradu in priložiti različne do* kumente tako o protokoliranju tvrd-ke, podaništvu, o izvrševanju obrti in tako dalje. = Podpiranje elektrizacije na Solno-graškem. Deželni zbor. je dovolil v svrho' elektrizacije dežele posojilo 50 mil. kron. =■ Živinski trg v Nemčiji (26. avg.).: Prešiči 4 do 6 tednov 70 do 100 mark, 6 do 8 tednov stari 120 do 160 mark. = Mednarodna železniena konferenca se vrši v sept v Bernu, kjer bodo razpravljali glavno o vprašanja prehoda žel. vozov iz ene države v drugo. Izdelati se hoče mednarodna konvencija za vporabo vagonov v mednarodnem prometu. = Pridelek sliv v državi. Včeraj: se nam je vrinila pomota v našo notico. Letošnji pridelek znaša sest milijonov kilogramov, kar odgovarja 600 vagonom in ne 1000, kakor jei bilo pomotoma javljeno. = Kazni zaradi prometa z devizami. Finančno minisrtetvo je kaznovalo več privatnih bank v Zagrebu, ki so prodajal« tuje devize, nei da bi Irile imele dovoljenje. Gledd prometa z devizami 6e pripravljaj« nove odredb?, in se interesirani krogi; nadejajo, da nastaue v tej zadevi vj kratkem jasnost, ki bo omogočila neoviran promet z devizami. Borza. Zagreb. 4. septembra* Dočim je bila včeraj kupčija z do-arji slaba, je bilo danes po njih v»« iko povpraševanje. Dosegli so tečaji 95 do 96 v prostem prometu. Priča* kovati je. da bo vsled razvitka ta* čaja na Dunaju napram Zagrebu vf ponedeljek znaten promet z dolarji^ ~'ovpraševalo se je tudi po izplačilni na Dunaj. Za včerajšnje tečaje da-n nes ni bilo mogoče dobiti dunajska^ ga izplačila. navijajo banko pod nazivom „Pučka trgovinska banka". Trgovska zbornica bo udeležena z vsem premoženjem. = češko-iugoslovanska vinarnska akcijska dražba se po. poročilu „JugosL Lloyda" ustanavlja v Pragi za glavnico 20,000.000 č. K s sodelovanjem vseh vrst poducentov in trgovcev z vinom. Da bo temu društvu mogoče okrepiti obstoječe zveze z Jugoslavijo, poživljajo sr 5— slovanski interesenti, da postanejo akcijo-narji. Natančnejše informacije daje pisarna društva, Praga, Krfiovskč Vinohradf, ŠmUovskgio uL 18. = Lanena industrija v Nemčiji. Nem-Sja je v mirnem, času uvozila 95 % iz inozemstva, v prvi vrsti iz; Rusije. Med regulacijo Save. Predpriprave se pri-čno še to jesen, tako da se bo moglo spomladi delati že s polno paro. Regulacijska dela bodo trajala tri leta. V Zagrebu se zgradi transportna luka; taka da bodo. mogli parniki pluti čisto do mesta = Afera pri kar lovski industriji drv v Kar lovcu, ki je ceneje kup-Ijene delnice prodala krapinski tvor-md m s tem oškodovala delničarje, bo po poročilih izvestitelja rešena tako, da bodo vsi dogovori s krapin-sko tvornico razveljavljeni. Karlov- vojno so z*čeh Nemci dama sejati Um. < . .. ... «_. ___,_. letos je posejanega okrog 70.000 ha p®. S« OKMlSfrlJa SaUH>- l ia, kar seveda daleč ško industrijo m za dustrija predela 4000 pa . bo - za nem- j stojoo društvo. Za izkariSfevaajs^ opija. Kafer izvedel naš. poročevalfr, se pripravlja fazi ja več jugoslovanskih Borze 4. septembra. Dunaj, prosti promet, devize: Zagreb 240 do 260, Budimpešta 99 dol 109, Praga 41S do 444, Varšava 9flf do 111, dinar 960 do 1000, dolarji 240, lira 1130, leji 515 do 517, rab-' ji 280, marke 626 do 531, francoski franki 1725, švicarski franki 4025$ do 4030, funti 845. Efekti v, prt* steni prometu: Kreditna 990, ila je tudi ta prazna, nit i ene žive j o81MW j0 našlo smrt v ognju, nikdo iduše nismo nikjer videli, par luš je;in- vedel, ali postopati smo morali fcilo porušenih od naših granat; ni-Itako, ako smo hoteli lati svarilen se usteviii v vasi. ker smo hoteli j vzgled, prebivalstvu, da ostane mir-nninroi nrp.ko zadniili "Te.l>en. ki smo kar najprej preko zadnjih greben, ki |n0 bo nas delili od Tiranske ravnine, j Vedno g!-»>»lj.- smo prodirali v Ali ravno v Borovu smo doživeli joerčje Albanije iu se nazadnje ven-mekaj, kar nas je potrdilo v prerpri- j ,laric približali zadnjim grebenom, Seanju, da se mora z Albanci post^-'J.;i co nas delili od albaivsko ravnice, ipat.i sam<» največjo silo. Naša ob encm tudi od najnevarnejšega Seka je bila že precej oddaljena i«i albanskega plemena Matov. .vasi m v raztegnjenih kolouah na-fdaljevala pot, za nami jo. bil ^anio išo maloštevilen tron. z municijo iu rezervno hrano. Ta tren <-rs je. ustavil v vasi, da. mezg,? malo odpočijejo in 'da jih nahranijo in napoje. Komaj so spremljevalci treua razbremenili mezge, odložili orožje, je začelo naenkrat jx>kati iz vseh hiš. krogljo so padale kakor toča, padali so vojaki, inadala je živina, v kratkih trenutkih so bili pobiti vsi naši vojaki, ki ao spremljcvali tren, pobite vse mezge. Naše zaščitne čete so v teku letelo 3ta pomoč, ali bilo je že prepozno, ko ko prišli ti a morišee, jo bilo že vse končano, obkolili smo z močnim kor-'donom vas iu naši tolmači so klicali 'Albancem naj se vdajo, naj polože orožje, ali niti en glas jim ni odgovoril, vas je bila kakor izumrla. Vrgli smo v bližnje hiše par bomb, ki so eksplodirale, slabe albanske hi- Že leta 19j:>. je srbska vojška morala z največjo silo krotiti to divje pleme, zato smo tudi pričakovali tu odločnega odpora Albancev; in nisnvo se varali, kolikor bolj smo se približevali ozemlju, kjer so stanovali Mati. toliko pogostejše bilo praske z večjimi in manjšimi albanskimi oddelki, do velike borbe, ki je trajala ves dan, pa je prišlo pri. starodavnem turškem samostanu Teki Balo Sultanija; nikakor se nismo mogli približati albanskim položajem, ki so jih branili z vso trdovratnostjo. Naše topništvo ni stopilo tu v akcijo. ker ni moglo zaradi neprehodnih potov slediti pehoti, ter je moralo po oviukih nadaljevati &vojp pot Ves dan smo naskakovali položaje, ali do njih nismo mogli, ker smo dobivali od vseh strani ogenj. Ob devetih zvečer smo dobili povelje, da moramo po vsaki ceni zasesti albanske položaje; že ob desetih smo izvršili na- naši voiaki in prir^lfal i s seboj de- zahrbtnem napadu Bolgarov pri! ______, ' , . ..'.,. A . 1 . •• • • r> i i - • v______nogranetne tekme med nrvinn m-">sfvi putacjo odličnih Albancev i r. plc-! Vranji. Krivi Palanki in humano-, T1- -- . rn„.,.rl„.,.' ' mena Matov, ki so izvili, da 1 v. Med potjo od Tetovado Skgjlja J^j^^j^ pleme Matov pridruži Essad-pasuda.smo srečali ze prve begunce iz fcrbi- , T- . 1 ; ga priznajo za svojega glavarja in je. tu smo tudi srečavali dolge vrste prvorazredni kino ter naprosili naše poveljstvo, da. itavi, avstrijskih zarobljenikov, ki so mo "Jri nadaljno prodiranje vojske. Še isto rali pred prodirajočimi sovražniki ^ tener Skortkh.bom pm dan 1:3. in drugi dan 1: 5. Ker sta' jutro jc" dospel od^lanec I^ad-pa-j na ^ ^ ^ ^ ^ ^ bili pri- rCej enaki, obetajo biti tekme jak<> zx- Vnltr, ' niniive in'zelo napete. Vstopnina: . , . ... > " i Sedeži I. vrsto i>4 K, II. vrste 16 K, ri vse navprntc, niti starci, niti zone , — . ' ... ' , . , j- -_ , i stoiisca 10 Iv. za člane in diiak« niso hoteli pričakovati divjesra so- ■ |Ul'll» JV UV^UV,« mipvAHOH' • ' • -v. j"« | -- ^......... - ----.1 • " še, ki je pota-dil 'izjavo glavarjev j Kolikor bolj smo s" pribli; plemena Matov. ! Skopi ju. toliko žalostne.j si so bi Easad-paši se je namreč posrečilo, zori begunccv. Bežalo je pred I da -je zlomil odpor svojih nasprotni- kov, organiziral svojo vojsko in izstavil povsod svojo zanesljivo žan-da.rmerija Mi smo še nekaj dni ostali na. l#žajih, iznad Mata in s.kozi našo ATstc s«) 30 vračali Albanci v svojo domove, ves dan so prihajale celo procesi je begunc«v, ki so vodili s soboj živino, cela krdela ovac in koz. prašičev in govedo. Od tu smo odšli na planino Mali brat. ki vodi preko nje pot. iz Tirane v Debar. Tu smo ostali skoro mesec dni... Že v septembru je zapadel sneg, mi smo si že pripravili zimovnike, ker smo mislili, da ostanemo tukaj preko cele zime... ali v tem času so začela prihajati poročila o novem pohodu Avstrijcev in Nemcev v Srbijo. In res smo dobili nekega dne povelje, da izročimo vzete položaje obmejnim stražam, a ves naš polk naj se koncentrira v Debru. Vedeli smo zakaj! Samo tega nismo vedeli, kam gremo, čeravno nismo imeli nobenih točnih poročil o razmerah z Bolgarsko, vendar smo vsi slutili, da se kmalu seatanemo z njimi. Naš polk - -, , - - - - , -i ftoda le v nredprodaji) b 1\. Prcd-vraznika. ki je prinašal masoevaniei , . • , ' ... „ — - - prodaja vstopnic v drogenp Kane, za Begalnico. Pred nami so je dvigal ponosni Dušanov gra-i na obali Vardara... a tam v daljavi se j<: čnlo zamolklo groinenjo topov... Vse ceste in po- Zidovska ulica, in pri tvrdki „Sve-tla", Mestni trg, za sedeže in navadna stojišča, dijaška (članska) stojišča se bodo dobivale pri blagajni Tja "so bilapobia hcguncev, "tu je Kil" Pjcetoru ,,Ilirije" v torek ob pol začetek dneva velike tragedije srb-skega naroda, ki se je nadaljevala potem po albanskih planinah, na otoku Krfu in v Solunu... Zjutraj na vse zgodaj smo dobili povelje, da zasedemo položaje nad Skopljem, da varujemo in branimo mesto. Kako žalostna je bila slika, ko smo korakali po zapuščenih ulicah Skoplja, vse je bilo prazno, nikjer ljudi, kar jih ni pobegnilo, so se skrivali po hišah... oilo in zamolklo so odmevali naši koraki po praznih ulicah... In ko smo z nadčloveškimi žrtvami in napori branili dohod na Koso-; vo skoro mesec dni, kdo je mislil, da nas vodi pot zopet nazaj v Albanijo, da se vidimo zopet z onimi vršile ob vsakem vremenu. Blagajne se odpro eno uro pred začetkom tekme. st Nogometne tekme. Jesensko nogometno sezono otvori S. K. Ilirija v nedeljo, dne b. septembra, s tekmo proti rezervi. Ker je to prvič v sezoni, da tekmujeta prvo moštvo in rezerva med seboj,' obeta biti tekma jako zanimiva. Začetek ob HI 8. uri. Blagajna se odpre ob 17. uri. Vstopnina: sedeži po 10 K, stojišča brez izjeme po 4 K. — V sredo in četrtek na prostoru Ilirije Innsbrucker Šport-, verein — Ilirija I. Lastnik in izdajatelj Konzorcij „Jutra". Odgovorni urednik Vit F. Jelene. Slall oglasi. Bbiturijent mM 3S w primerno službo, najrajše v denarni zarod. Znanje srbohrvaščine, ruščine in nemščine. Ponudbe je staviti pod „Vztrajnost" na npravništvo »Jutra«. 88 2 od ameriškega petroleja in kupi Sever t Komp., Ljubljana, Wolfova 96 10-1 Zaboje in bante železne sode Zahtevajte v kavarnah, gostilnah, brivnicah in javnih lokalih • »JUTRO" • kttkkkkiiiiiii sprejme sprava Jtira". Solna STAMPILJE gatalog ANT.ČERNE^ ^ LJUBLJANA Jf g 7 bJJobsi T^J* traako cc najstarejša slovenska plesbarsba in llčar- XVAH BBZCEU, Dunajska cesta 16, ae priporoča. IzrrSitev točna, cene smerne. 55 53—s Orna in zanesljiva žensha,^,: ijani dobro spozna, dobi lep postranski zaslužek. Zglasi naj se t upravništru «Jutra*. laneno seme, »I knmno ter vse druge deželne pridelke kupuje trgovina s semeni: Sever & Komp., Ljubljana, Wol-fova ulioa St. 12. 13 10-9 ) 1 1 Pisalne stroje Bemlagton, Imperlal, Century Jattsioo in olrllloo ter vse strojne potrebščina 63 10-1 Ima v zalogi M. Kuštpin Uubliana, Dunajska cesta 20, Podružnica Maribor, J"[i«eoa 16 13-6 pripore ga UllCa Si Pnenmaiike za anto in kolesa ter wsake vrste gmwl|ewe predm^e, i»ollraw žice za elek* elektrotehnKni LjsMjan, Cankarjevo nabrežje 5. Teleta 423 HeMa dslavslea za pepravKa stroj«. material po wj« nižjih cenah. Tatafon if. 47«. Upravnik za dnevnik v Mariboru se išče. Ponudbe saj se sporoče npramištru „Jutra", Mu nltoa 6. priporoča 86 13—1 Odon Koutny Ljubljana, Kolodvorska ulica 37. Za 50letnico Jenkove smrti Je priredila Tiskovna zadruga ■II. izdajo Simon Jenkovih pesmi, ki jih Je nanovo uredil cjr. Joža Glonar. Knjiga velja broš. 10 K, vez. 15 K, po pošti pripor. K 1*80 več. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica št 6. 23 3-3 Priporočamo trgovino z avtomobili, motorji, kolesi, vsemi deli in opremo ::: ter pnevmatiko ~~ J. Goreč, Ljubljana Gosposvetska cesta 14. C0SUL1CH-LINE Irst-Mbi VewTork-Ba«ao*-Ayres-Blo 41 Jaaatro k Santos-Kontevldeo. «4 17-1 'Brezplačna pojasnila in prodaja Tomih listov, __|__ za potnike is Slovenije edinole pri: SIMON KHETEC, LJUBLJANA, Kolodvorska olica 28. VC P l J P M I VC :: kr°iaška tvrdka :: ' ^ ^ ' za dame in gospode Sodna ulica 3 LJUBLJANA Sodna ulica 3 Najmodernejši kroji in najfinejše izdelovanje. delniška družba za mednarodne transporte. Brzojavni naslovi Balkanspod. 70 2 ___________ Ljubljana, Maribor, Beograd, Zagreb, Trsi, Wien. | Špedicija vseh vrst. Sprejemanje blaga v skladišča. Zacarinjeflja in zavarovanja. IHediiarodni prevozi. Selitve s patent pohištveninu vozovi na vse strani- | Prvo liublialisko lavno skladitte spoieno s tirom Južne železnice. ---I lairiji. I