III. leto. Štev. 50 1916. December 10. Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske slovence. PRIHÁJA VSAKO NEDELO. Cena novin je na leto: Doma . . . . . . . . . . . . . . . 3 K. v Ameriko . . . . . . . . . . . . . . 6 K. Dobijo se Novine. Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga pri KLEKL JOŽEFI, vpok. pleb. v Čerensovcih, Cserföld, Zalamegye. Naročnina i dopisi se tüdi k tomi moro pošilati. za naročnike Marijinoga lista, je Novin cena če sa jih od štirah več ne eden naslov pošila, doma 2 K. v Ameriko vsakomi na njegov naslov . . . . 5 K. Cena ednoga falata je domá za naročnike Marijinoga lista 4 filere, za nenaročnike 6 filerov. Sad bojne. Kak je od začetka vojske skoro celi svet z ialostjov gledao proti nikdašnjoj Poljskoj, proti tužnoj Galiciji zlasti, tak se zdaj vsaki dober človek veseli nad vstajenjom te deželo. Dosta narodov je v toj vojski moglo bridka dneve pretrpeti in še trpijo, nego smemo praviti, da več nieden ne prestao kak Poljski narod. Skoro celo deželo je sovražnik po dvakrat po trikrát pohodo s svojimi milijonskimi armadami. Porüšo je na jezere vesnic, od šterih je takrékoč ne ostao kamen na kamni. Lepa rodovitna polja so * bila reibrozgana od ostrih konjskih kopit in od težkih topov; prekopana so bila na vse kráje, brezi vsakoga pogleda na gospodara ali rodovernost; postala so stanüvanje vojakom, namreč strelski jarki, šterih se ešče zdaj vsepovsod mnogo vidi. Vido sam, kak je eden kmet, nevolen starček, orao njivo prek štere je bio skopani strelski járek. Gda je zorao na ednoj strani, je mogeo daleč okrog po cesti iti da je tak prišeo na drugo stran njive. Ka pa stanovnika Bežati so pred sovražnike!!, na vse strani, daleč od svojih prilüblenih hižic. Ki so pa več ne meli časa vujti ali so pa sklenili, ka rajši merjejö od zima in lakote na svojoj domačoj grüdi, kak bi pa šli v nepoznáne kráje, med svoje trpéče brata, so doma ostali. Zaistino jih je tüdi neštevilno dosta mrlo, bodisi od granat ali od požára, bodisi od mraza in lakote. Največ, so mogli trpeti stare! in deca. Srce se nam je krčilo gda smo čüli pripovedavati od naših vojakov te grozovitosti ali smo jih pa čitali po novinah. Toda takše reči se ne dajo dopovedati niti popisati, trbe jih viditi, nači človek ne bi vervao, da je zaistino tak strašne. Ešče zdaj se vidijo takši ž al o sini spomini. Či človek potüje po krajih, gde je najbole besnela vojska, ne vidi drugo kak podrtine. Niti cerkvi, niti hiž človek ne najde, samo tű in tam po 6 — 7 metrov duge in po 2 ni' visoka gomile. Ka to pomeni? To je stanüvanje siromakov kmetov, šterim so granate in ogenj vničile hjže. To žalostno stanüvanje je podobno strelski m jarkom. Skopano je po 2 m. globoko v zemlo, od zgoraj v podobi streha poveznjene deske in pokrite z zemlov branijo stanovnika pred slabim vremenom, jggj V tak žalosten stališ je spravila ta "vojska na jezere polskoga naroda. Tak je bilo do zdaj. Trplenje rodi za-dovolnost srca, rodi veselje. Po smrti je vstajenje in novo živlenje. Zrno vrženo pod zemlo zagnije, toda vzklije, požene in prinese sad. Tak se je zgodilo s Poljskim narodom. Či pogledamo njegovo obiirno zgodovino, vidimo to, ka nas vči zgodovina starih Grkov, Rimlanov in drügih narodov. Nastali so, par sto let živeli, potem pa preminoli. Toda ka se je ne zgodilo pri starih naredili to vidimo pri Polskom narodi. Drügi so tak preminole ka njim skoro sleda več ne, Poljski narod je pa drügič stano in tak se njemi je vresničila domáča pesem : nešče Poljska nje zginela” ... To se pravi, da je ešče ne preminolo. Kratek pogléd v pretečeno zgodovino nam razsveti njegov stališ. Že leta 950 so bili tak močni in zdrüženi, da so si lehko zbrali svojega krala, Miečeslava I. Okrog 1. 1000 so razširili svoje kralestvo doli na Češko in Šlezijo. Tak so nastali s svojimi krali eden izmed najmočnejših narodov tistoga časa. Ne je pa bilo mogoče ešče vse lepo v red spraviti kak je potrebno za napredek ednoga naroda. To je popravo Kazimir Veliki, ki je kralüvao od 1. 1383 do 1370. Med drügim njegovim delom naj bo tű oznanjeno samo vsenčelišče v Krakovi, Po njegovoj smrti je prišla na tron drüžba Jagelov, ki so vladali 200 let. To je bio čas lepoga napredka. Dežela Litra se je prikapčila Poljskoj in s tem je tüdi postala krščanske. V 16. stoletji so že meli lepi kni-ževni jezik, šteri je jako podoben našemi slovenskomi, ker Polaki so tüdi Slovani. Gda se je pa najlepšo začela razvija^ so prišle sváje med plemenitaši, ki so meli pravico krale si zbirati. Edni so šteli toga, drügi onoga. Zvün ‘toga hótraujéga nemira šo jih pa ešče sosedni sovražniki napadali. Sosedne države vidévši to nezdrüíenost med Polja ki, so sklenile, da si razdelijo celo kralestvo. Tak se je tüdi zgodilo in k 1795 je bila popolnoma razdeljena na tri dele. Razdelile so si jo Rusija, Austriji in Nemčija. Več kak 120 let je slavna Poljska bila razceplena. V tom časi so se večkrat zedinili, da bi rešili svojo domovino, toda ne so meli sreče. Prišla je Svetovna vojska. Zbrali si je je za prostor groznoga klanja tüdi že itak preveč tužno Poljsko zemlo. V tom časi se jim je večkrat pokazala zvezda vüpanja za novo vstajenje, toda hitro je vgasnola. Polaki so živeli med vüpanjom in obvüpanjom. Zmágalo je prvo. Kak ovce so mirno trpeti, vse prenašajoč iz lübezni do Boga, šteroga so neprestano prosili pomoč in z lübezni do domovine, za štero so prostovolno darüvali nad sto jezer svoje najkrepkejše mladine. Na zadnje je zasijala nova ztrja. Dne 5 novembra 1916 se je po celoj Poljskoj zemli razšíro veseli glas: Poljska je samostojno kralestvo! To se je zgodilo po dovolenji ^našega apoštolskoga krala in nemškoga casara. 2. NOVINE 1916. December 10. Po več dni so bile zastave razobe-šene skoro na vsakoj hiži. Bande so igrale, govorniki so meli navdüšene govore, lüstvo je pa v f procesiji šlo v cerkvi Bogi hvalo davat. Či smo z jokajočim Poljskim narodom jokati, zdaj se veselmo z njim, in dajmo Bogi hvalo da 'je poslüno njegove pravične in goréče prošnje. Morebiti je pa to tüdi znamenje, ka bo skoro mir. Iz Galicije. Bojna. v V Romaniji smo zavzeli Campolung i Pitesti, napredüjemo proti Bukarešti z velikimi stopaji; više 12 jezér Ru-manov smo zajéli, 122 topov, 7 strojnih pušk i vnogo drüge bojaske priprave smo zaplenili. Rusi i Romani v Karpatah i pri Kézdivásórhslgi srdito napadajo. Večinoma so odbiti i zgüblenih jarkov veliki del smo nazajdobili. Najbole so se odlikován v teh bojah mariborski strelo. — Na drügih bo-jiščah ne bilo posebne spremembe. Dom i svet Nemčija. Posfava -je sklenjene, ka do moški od 17 do 60 let vsi dužni po potrebi vojski za obrambo do- _ movine pomagati, to je vojaško po-možno slüžbo zvršavati. Naš sküpni financminister je postao "mesto barona Buriana Hohenlohè Kon-rad Vojvoda. Na znanje od kalendarov. Kalendare se vežejo. Naročniki Marijinoga Lista je dobijo letos, tüdi brezplačno. Kalendare so bogate vsebine z lepimi slikami i nikaj nej menjši kak dozdaj. Samo v tiskarni zvün poštnine i zvün vseh drügih potrošov moremo za njé platiti 5600 K. Zavolo teh ogromnih stroškov je moremo tistim, ki je küpiti ščejo, samo za edno krone dati. V Lendavi V tiskarni, zato ka nej trebe poštnine pláčati, se dobijo za 80 fil. Do dnestjedna naj se vsaki zglasi pri svojem g. plebanoši i tam dolplača 1 kor., ki šče kalendar küpiti. Za vojake lepšega novoletnoga dara ne morete dati. Küpite je i naj si dvojno poštnino prihranite, pošlite 1 krono zráven v Črensovce k uredništvi, pa to da Vašim vojakom, šterih točen, dober naslov (atres) morete naznaniti, zráven odtod odposláti. Vojake pa, ki so nam tak bogate podporo poslali, oprosimo, naj nam zadnji dober naslov svoj naznanijo, njim je brezplačno pošlemo. Zglasite se včasi, zato ka nega dosta kalendarov. Vredništvo i Opravništvo M. Lista i Novin. Od jetike. (Po spisi ministra za Znotrašnje zadeve.) Naj si zdravje občuvamo, je pred vsem potrebno, ka hrana uadomesti zgübo, štero je telo zavolo dela melo. Ki dosta dela, dosta se giblje v prostom zráki, potrebüje več hrane kak poèasi, sedečki delajoči. Ti prvejši moro zato bole hranilne jestvine vživati, kak meso, krűh, slanino, sir, süho priküho (greh, lečo), tim drügim menje hranilne tüdi zadostüje. — Od toga tüdi dosta visi, kakši želodec što ma. Ki dober želodec, dober ték ma, si z drobca širi ali slanine pa z režljaja krűha več haska vzeme kak slaboga i božno prebavlajočega želodca človek z celoga gostüvanja. Ali na to pazimo, da ne mo den na den samo edno hrano vživali, posebno če nam ne da zadosta moči, kak krumple i zelje. Človek si more hrano preminjavati, če šče močen ostati. To pa zato potrebno, ka čem močnejše je načte telo, tem, ležej odtira jetične gobe, tem bole se more proti dolsüšenji vpirati. Angel z nebeskíh víšav... [Ángelus pastoribus.) È Angel z nebeskíh víšav V Betlehemi razglasi Radost veselje pastírom nocoj: »Človeki t va Odrešeník Rojen je v štalíci Gloria in excelsis Deo! n. Čüjejo pastírje ga, V Betlehem se paščíjo; V štalico stopíjo s ponížnostjov, Malo dete najdeja: Jezuša v jaslícah. Gloria in excelsis Deo! III. Čüdovita lübezen! Na kolena spadnejo; Bože modrosti ne zarazmíjo: Spočela Devica je Marija Jezuša. Gloria in excelsis Deo! IV. Narodi naj hvalíjo Boga vsemogočnoga Očo in Sina, Düha Svetoga Sveto Trojstvo vekomaj Srca naj díčíjo. Gloria in excelsis Deo! (Prost. R—r.) Glási. Od naših vojakov. Mrtev je: Gjörköš Marko domobranec 20. dpp. z Gomilic, 28 let star mladi mož. Naznano pajdaš Sabőtin Štefan. Ostavo je tužne stariše, dovico z dvoje decov. Srce Jezušovo naj da njegovoj düši večno slavo, njegovih! ostaiim pa tolažbo i moč düševno v prenašali velikoga križa. — Vlovljen je: Platz Ludovik, domobr. 20. dpp. z Grabovnika, Ferko Ladislav, pešak 83. pp. z Vidonec, Hozjssn Štefan, Tompa Ivan, pešaka48. pp. z V. Polane, Škrilec Anton, domobr. 13. dpp. z Gra-dišča, Sašnec Jeremija, četov. 48 pp. kak naznanja pajdaš Grüškomjak Štefan, Kramar Štefan z Žižkov i Ferenčak Jožef z Gomilic, domobr. 32. dpp. Kranjce je pohvalo naš kralj pred strelskim polkovnikom Pogačnikom, ka se v celom boji jako demoljübno ob-našajo i ka so njuvi vojaki pravi junaki. Zaistino veseli glas, hvala naj bo Bogi na njem. Posebno dve občini sta bile v našoj krajini, kje je hodi düh po žganici kralüveo: Polana i Dokležovja. Polanèarje so pred lani zato dobili ostro predgo i zamerili so nešteti natenko za njo, dá so g. predgara še mil. višjemi pastir! tožili za njo. Se ve, 'da so" se mil. gospod-dobro smèjáTíaoj-tožbi, govorniki pa prav dali. Srce njih samo zato bolelo, ka so se najšle takše ovce tüdi v njihovoj čredi, štere so z blatom poškropile pastira, kda jih je iz gobca peklenskoga ognja trgao. — Naj bi se vživanje düšo i telo pogübljajočega alkohola omejilo, smo začeli drüžbo Marijine 7-re Radosti širiti, štero smo v te namen tüdi dali potrditi. Vreli g. pleb. törjanske fare nas je tüdi oproso, naj jo i med njegovomi farniki širimo, nego do Polan-čarov je malo vüpanja meo. Pa glejte, ravno Polanőarje so pokazali, ka znajo svojemi gospodi veselje pravo spraviti. Vmro je tű Bašian Marko i pri njegovom mrtvom teli ne bilo jela, pila, niti po pokopi je nej bila dríana nikša krmina. Zaistino hvalevreden začetek i hvalev-redni Polančarje. Živio te pravi düh krščanski! Mele smemo teliko vživati, kak je v začetki bile dovoljeno, 240 gr. na den. Prikrajšenje duže ne obstoji. Naglo je vmrla Lovenják Janoša 61 let stara dovica pri Sv. Bedenik!. Drva je nesla domo z loga i na poti samo vküpspadnola. Srčna kap jo je zadela. Zgorela je na G. Bistrici pok. Skafar Štefana šestletna deklička Lenčíka. Na paši se jo poígalo dete i od ran dobljenih vmrlo. 1916. December 10. NOVINE 3. Zapoved pazlivosti je, da pri kupili Fellerovoga „Elss - Fluida" pazimo na ime Feller iz- ,,znanrek“ ,,E!sa,“ ar je vnogo malovrednoga ponarejenja. Neščemo zdaj tű Tekla ma delati tomi zanesljivonai demačemi vrastvi. Če bi med našimi čtevci ga što še ne Poznao, lehko pzvedi od svojega zdravnika kak dobra reč je PROTI PREHLANJENJI, najbole če gut i grla trpita zavolo mokrote vrenema. Predbojnske cene: 12 malih, ali 6 dvojnih ali 2 specialaiva glsftka franko 6 kor., 24 malih ali 12 dvojnih ali 4 specialni glažki franko 10 K 60 'fiL.v' jedino pravoj kakovosti pri Feller V. Eugeai lekarnar. Stubica, Cent-rale 146. (Zsgr, žup.) Fellerove ték davajeèe, odvajajoče Rebarbara. „E‘sa pirule" (ti škatlic franko 4 K 40 fil.) se-dajo po znamki ,,Elsa" spoznati*. NOGA mora nositi izredno težo celoga tela. To je teša od 60 do 120 kil. Ta izredaa teža Prihaja pri boji na vsaki stopaj aa edno samo nogo. Noga je navadno, vklenjena v trdi čreveo. Pri boji pritiska izredna teža tela mehke mesne dele nogo k trdoj steni črevlja. Tak nastánejo KŰREuE OČI, otekline, kožni etiški, šteri pri boji teškočo delajo. Mnogo ljűdi celo življenje trüdoma laži z kü-rečimi očmi okoli, ne da bi je odpravili. Pa to je lehko mogoče. Nikdar pa ne jemljiao v roke nože, na nogi se nahaja naime vsikdar nesnaga, štera pri rezanji pride v rano i po-vzroči vsako leto, da vmerje na jezere Ijüdi na zastrupljenji (zagifianji) krvi. Najstarejše küreči oši se dajo lehko odpravi*i z Fellerovim obližom za turiste z „Elza“ obližom za küreče oči. Jezeri turistov, žandarov, vojakov, pismo-noš i žén, ki nosijo tesno obütel, so ga rabiti i ga priporačajo kak i Fellerovo tekoéo tink-turo „Elza“ za turiste proti kürečim okam. Tidva izvrstniva, prezküšeniva pridetka omečita kürje oči, otiščaace i trdo kožo tak, da sami odpadnejo. Küreče oči se z korenjom vred opdravijo, koža se pa lak omvhè', da se kürje oči na njej ne dajo napraviti, če se ne nosi tesna obütel. Gospé, štere nosijo tesno, malo obütel, naj stem! preparati taki odpravijo novo naslale kürje oči, rešijo se tak mnogo bolečin i ne de njim trebelo čemernoga obraza kazati, kak to vidimo pri datnah, štere mantrajo kürje oči. Fellerov obliž ,,Elza“ za turiste proti kürjiei okam stane 1 K, v kartoni 2 K, Fel-lerova tinklura „Elza" proti kürjim okam stane 2 K, prašek proti znoj! tela in nog 1 K. Pravi preparati se naroíajo pri E. V. Feller lekarniki, Stubica, Gentrala br. 146. Horv. Poštnina je bole po ceni! Sploh ne plakate poštnine, če na-rošite te reči z ,Elza iluidom' t Kraljévski sprevod. Nemški casar je pred sprevodom odišeo z Beča i tüdi ca-sarica je ne prišla, nego trononaslednik mesto njidva. Ne je prišla tüdi bol-garska i španjolska kraljica, nogo bolgárski kralj z obema sinoma; prišla sta pa bavarski kralj z kraljicov, türski prestolonaslednik itd. Kda so mrtvo telo pokojnoga vladara v kapucinske cerkvi grobnico spravili, so dveri na hodniki zaprte bile poleg stare navade. Dvorni mešter je sklonkao na njé. Kvardijan pita: „Što je?* — Njegovo Veličanstvo Franc Jožef I., — odgovori dvorni mešter: „Ne poznam ga“ — pravi kvardijan. Klonka drügoč. Pita se. „Što je?«1 — „Franc Jožef, I, Atistrije casar i Vogrskoga Apoštolski kralj.“ — Odgovor': „Ne poznam ga.“ Klonka tretjič. »Što je,“ pita kvardijan. Dvorni mešter odgovori »Brat naš, grešen človek, Franc Jožef; prosi, da bi njemi odprla* Na to se dveri odprejo pred mrtvim telom. — V smrti; pred Bogom smo vsi ednaki. Slava 17. slovenskoga pešpolka. Karol, naš apoštolski kralj i austriji casar jé kranjskomi slovenskomi 17. pp.', šteromi je on bio dozdaj imejiteo, za vrhovnoga imejitela dao svojega najstarešega sinka kraljeviča Franc Jožefa Ottona i celi -pdtk je ime dobo „Cesarjevič“. Velika železniška nesreča se je pripetila Prinas pri Herceghalom postaji dec. 1-ga po polnoči ob. % na edno. Bečki brzovlak je zavozo v grački osebni vlak, šteri se je popolnoma vküpzdrüzgao. Mrtvih je 70, med njimi ThaUóczy, Srbije civilni glavar, ranjeníh je pa 198. Med ponesrečene so Vnogi vojaki, deca, zajeti Rusi i Srbi. Vnogo potnikov teh se je iz kraljevskoga pokopa pelalo domo. Zrok je uepazlji-vest. Kralj Karol je sam obiskao ponesrečene, je tolažo i venec poslao na drvo Thallóczyjovo. Na podporo Marijinoga Lista i Novin so darüvali v zadnjem polleti sledeči: Sv. Martinska fara: Zadravec Katá z Veščice 1 k., Oletič Mihal nabrao 13 k. 70 f<, Novak Treza z Leskovca 2 k., Kralj Ana z Brezovec 2 k., Novak Mirko z Vrhovljana 1 k.; od Sv. Margete: Krištofič Peter 5 k., Vukovič Ivan 2 k., Kralj Mihal 2 k., Lesar Treza z Koprive 4 k., Novak Marija z Leskovca 2 k.; z Novih-dvorov: Žni-darič Katá 1 k., Sobočan Mára 70 f., Benko Katá 60 f., Hamer Treza 60 f<, Levačič Jela 60 f., Zorman Jela 50 f.; z Vrhovljana: Kutjak Janoš 1 k., Kodba Mihal 1 k.; prle 26 k. 70 f. Vküp 67 k. 40 f. — Štefanovska fara: Ofer 70 k., Düh Ana z Sakalovec 1 k. v Slovenskoj vesi nabrano 22 k., Ma nož Marija z Virice 8 k. Vküp 101 k. — DelnjMÍnička fara: Kranjec Jürij 1 k., Somedič Štefan 50 f., Kováč Janoš 2 k., vküp 3 k. 50 f. — Sv. Bedmiika fara: Talijan Štefan z Sela 4 k., vküp 4 k. — jŠtrigovska fara: Mesarič Franc nabrao 10 k. 30 f.,' z Grabovnika: Grabar Tilča 1 k., Salajko Klara 5 k., Kováč Ana 6 k., Krištofič Katika lk., Smolkovič Verona z Gibine 3 k., Sej-novič Ferenca žena z Razkriža 1 k., Belovič Jula z Globoke 2 k., prle 4 k,, vküp 33 k. 30 f. — Gornjesinička fara : Dari j. pebkov 57 k. 07 f., ofer v si-ničkoj cerkvi 61 k., v markovskoj 39 k., Šanko Jožef 5 k., vküp 162 k. 07 f. Gankovska fara: Lük Ana nabrala v Domajincih 15 k. Vogrinčič Leopolda žena na Cankovi 66 k., prle 17 k. 60 f: vküp 98 k. 60 f. — Dolnjelendavska fara: Dolnjelendavski Slovenci 9 k. 30 f., Rengel Martin na Hotizi nabrao 34 k. 06 f. Jőrköš Štefan 1 k., Šrotar Mauka 2 k., Lovenjakova i Ivaničova žeaa z D. Lendave vsaka 40 t, z D. Lendave: Sobočan Ferenca žena 70f., Copot Roža 50 f., Horvat Štefana žena 40 t, Lonkovič Štefan 1 k., Vukan Katá 40 t, Žapčič Ana z Čentibe Ž k., Hozjan Ana z Hotije 1 k., Kornik Jürij 1 k., Német Peter nabrao na Hotizi 17 k. 30 t, z D. Lendave: Lebar Štefana žena 1 k., Kocet Martin 1 k., Sobočan Ferenc 1 k., prle 36 k. 80 f. vküp 111 k. 26 f. — Türniška fara/: Hozjan Marija z V. Polane 2 k., Balažek Jožef z M. Polane- 10 k., z Tűrnišča: Bakan Ferenc 2 k., Koren Jula 1 k., Horvat Franc 40 f., Šiap Jožef 40 f., Čéh Ivan 50 f., Pétek Štefan 40 f., Küčko Magda 1 k., Bakan Jožef 1 k., Zver Marija 2 k., škap. drüžba 5 k., Vojkovič Bara 1 k. 40 f., Bokán Agota 2 k., Ščap Štefan 1 k., Vojkovič Jožef 1 k., Kocet Štefana žena 60 f., Štefanec Jula 1 k., Vojkovič Jožef 40 f., Drvarič Treza 1 k., Horvat Štefan 2 k., g. Bačič Mariška od Lipe 2 k., Horvat Marija 1 k., z V. Polane : Žižek Mihal 1 k., Kokon Štefan 1 k., Gerič Bara z Tűrnišča 2 k., Tivadar Ana 2 k., z Nedelice: Kováč Franc 1 kron, Fortun Franc 1 k., z Gomilic : Raj Ivan 1 k., Cigan Štefan 2 k., od Lipe: Gjörkös Štefan 40 f., N. N. 4 k., Hozjan Verona z V. Polane 1 k., v Türnišči nebrano 9 k. 50 f., v Renkovcih 27 k. 94 f., v Brezovica Špilak Bara nabrala 42 k., Čakovske romarje 5 k. 20 t, v Gumilcih nabrao Kolenc Jožef 28 k., Hozjan Anna z M. Polane 1 k., 3 Roža živ. Rv. z Nedelice 20 k. ŠOL, Pücko Štefan pa nabrao 8 k. 80 f., Horvat Ana z Gomilic 2.,: Hozjan Ana z Male Polane 40 f., N. N. Tűrnišča 2 k., v Velikoj Polani nabrao Žerdin Jožef 106 k. 04 f.. N. N. z Ren-kovec 1 k., edna ženska z Nedelice 5 k., Matjašec Mihal od Lipe 2 k., Tratnjek Štefan z Törnišča 1 k., Balažic Franc z Gomilic 1 k., Pr. g. Sakovič Jožef pleb. 50 k., prle 70 k. 40 f. vküp 439 k. 58 f. — Sv. Jürjenska fara: Sabő Valentin nabrao na Spodnjih Slavečih 8 k. 50 f., prle izkazano 18 k. 50 t, vküp 26 k., 80 f. — Tišinska fara: z Gradišča: Šerüga Katá 1 k., Füčko 4. NOVINE 1916. December 10. Gda ŠOL, Pavlinjek Janoš 60 f., Rüžič Jožef 30 t, Füčko Marija 20 f., Varga Lujz 30 f., Bokán Matjaš 1 k., Ranko Lujz 60 t, Flegar Matjaš 1 k., Varga Matjaš 40 f., Ratnik Ana 1 k., z Tropovec : Rajbar Lujz 1 k., Gabor Ferenc 1 k., z Petanec: Botjan Anton 1 k., N. ženska 201., Kodila L. z Tišine 1 k., Püvar Jožef z Sodišinec 10 k., Edna ženska z Gederovec 40 L, prle 65 k. 061, vküp 86 k. 86 f. — Sobočka fara: Rakičan 20 k., Sobota 4 k. 40 f. (že objávljeno prle.), Mihalič Marija z Ba-kovec 5 k., Marič Mihal z Sobote 12 k., Serec Štefan nabrao v Črncih 18 k. 90 L, Gujt Ana nabrala v Borejcih 28 k. 20 f., Kočar Janoš nabrao v Lukačavcih 8 k. Darüvali so: on z ženov 2 k., Horvat Ana, Sampt Roža, DrvariČ Ferenc, Zelko Marija, Červek Ana po 1 k., Bencik Jula 60 L Bencik Tréza 40 L, Hajdinjak Treza z Bakovec 4 k., Horvat Lujza 2 k., Serec Alojz z Črnec 3 k., z Krega: Lukač Lujza 40 f., Varga Jürij 1 k., Varga Ferenca žena 1 k., v Bákovcih dve dekli nabrale 49 k. 30 f., Lukač Franc z Kroga 6 k., v Bakovcih prle dano 7 k., v Satahovce nabrao 18 k., vküp 196 k. 20 fil. GraČka fara: Od Gráda: Špilak Mikloš 2 k., Kočar Treza 1 k., Sukič Jürij 1 k., Grah Ferenca žena 1 k., Kerec Jožef 2 k., Horvath Janoš 2 k., Kočar Agneš 40 fil., Fartek Marija z Kizdoblana 1 k., Godar Marija z Matjašovec 2 k., z Vadarec: Sukič Mihala žena 2 k., Flisar Rozaljja 3 k., Tanacek Ferenc 2 k., Tanacek Ana 1 k., z Vidonec:, Kerec Matjaš 1 k., Vrečič Ferenc 1 k., Cőr Treza 1 k., z Koprivnika: Német Jožef 2 k., Flisar Matjaš 1 k., Gjergjek Jürja žena 2 k., Tanacek Janoš z Ra-dovec 2 k. pr. g. Hanko Jožef kaplan 2 k., 4 Roža od Grada 2 k., prle 36 k., Čurman Jožefa žena z Matjašovec 5 k., vküp 75 40 f. Prehladi Strupi (gift!) povzročajo pro-tinske bolečine. Odstranijo se tak te bolečine najbole z pokončanjom ,, prehladih slrupov." To se nam pa najbole posreči, če boleča mesta ribljemo z Fellerovim oživljajočim, iz rastlni narejenim ,,E!za-fluidom.“ Maeirati pa morefno tak dugo boleča mesto z Elsa fluidom, dokeč koža toga gor ne »pije, tak krv bole 100 litrov domače pijače Elpis! vkrepöevalne, tečne in žejo gaséče si more vsaki sam napraviti za male štroske. V zalogi so: ananas, jaboka, gre-nadina, maline, mnikatelka, mela, pomaranče strašnioa in višnja. Neuspeh izkljüčen. Ta domáča pijača se pije poleti mrežo pozimi pa vroče namesto ruma. Snovi z natenínlm navodilom stanejo K 10 poštnine prosto proti povzetji. Za kmetijstva, vekša hišne gospodarslva, delavnico, tovarne i. t. d. je to sredstvo Velikansko vrednosti, ker se delavci s tov pijačov okrepèajo ne da bi bili pijani ali pa da bi zgübili na delavsko} smožnosti Janez Srolieh, drogerija ,pri aegstju* Broe Štev. 85. Msravske. záča krožiti, bolečine se pa emenjšajo. Jako po ceni je. En glažsk stane samo 42 fil. Predbojmke cene. Po pošti se pa od 12 glaž-kov menje ne more poslati teh cena je poštnine prosto 6 kor. 48 glažkov stane 20 kor. Jedino pravi se dobi pri lekarniki E. V. Feller, Stubica, Centralo br. 146. Horv., kje se tűdi lehko naročijo Fellerove rahlo odva-jajoče rebarbara krogljiee ,,Elza krogljiee." 6 škatlic franko 4 K 40 fil. Te krogljiee vsikdar točno poženejo i so priljübljene starim i mladim. Pošta. Kodila L. Tišina. Skafar Mihal. Beltinci. Maggar L. Hasdbach. Janiarii Katá. Nar-šinci. Dobo sem, kaj ste poslali, Bog plati. Vred je vzelo poleg vaše prošnje. Ferko Jožef., Vidonci 135. Sin Ladislav je v Rusiji Wesie-laja Gora, Kr či s Slawjanoserbsk G ouv. Jeka-terinoslau). — Flatz Ludovika domači. Grob-rovnik. Vaš je tűdi t Rusiji : Schillototkèj-rudnik, Kreis Slotonajoserbsk, Gouv. Jekoteri-noslau/. Jok. Balažic. Staranovaves. Dobo sem. Bog plati. Najnovejše Zmagoviti boji na Romansko* 1: 000 Romanov smo vlovili. Prlbližavamo se Bukareiti. Dobra „IKO“ vüra, šteroj H vsi čüdo vajo, pa štero si vsaki šele, je izvrstne delo vürarske umetcesti. Št. 410. niklasta enkcr-roekop vüra . . K 4.10 706. rockop vüra. stroj v kaménji . ,, 5.90 449. rezbarena rockop vüra, z dobro posrebrojenim pokrivalpm . . , 7.90 780. srebrna cilinder remontoir vüra , 9.70 606. žepna radium vüra. vnoči sveti , 8.40 1460. verižica z bele kovine K 8.80 f. niklasta.......................... 1.— 1203. dobra vüra büdilka................. 3.50 1360. lepa stenska vüra.................. 4.80 1142. srebrna pcibadaèa ...... , 2.60 468. zlato double srce ...... , 4.80 1265. di.maut za rezanje glažovine . , 65® 1645. navübnice, pozlačeno srebro . , 8.40 1022. srebrno čislo . . . . .. t'. . , 6.70 1149. srebrna pribadača, tridelna ... 1.50 618. plitva kavalirska niklasta vüra , 7.60 Št. 618. nikiaeta bila vüra z dvema pok- rivaloma.............. K 9.86 712. nik. ank. vüra 16 rob. .... 14.— 776- srebrna Iko vüra z dvema pok- rivaloma . . . ................. „ 36.— 804. srebrna goepinjska vüra 6 rub. , 9.50 , 817. srebrna gospinjika vüra z dvema poktivafoma........................... 13.— 666. srebrna gospinjska duga verižica , 5.— 1316. lepa pendèl vüra ...... , 10.50 1644. köšnata narokvica z vttrov . . , 10.60 1545. vojaška narokvica z vürov . . ,, 33.— 2706. srebrno cecvo za škapuler . . , 8.— 283. srebrno emajlírano cecvo .... 1.— 464: kriiec double zlati................ 1.— 211. irbni prstan....................... —.90 1679. srebrni vühani...............'. , —.90 1128. 14 kav. zlati kreolni vühani . , 3.80 Vsi küpci stak sedijo! Na jezere je takših pisem. Več let nej trebe Nikšega pepravka I .Moji znanci se čüdüvejo. ka vüra, štero sam pred nešternimi leti küpo pri vas za K 4.10. ešče i zdaj dobro ide, pa njoj ne trebe popravka. Pošlite mi zdaj pali takšo vüro za mojega nečaka. Sveto K 4.10 sam vam istočasno poslao po poštnoj nakaznici. Preporačam se vam s pozdravom Skaričeve pri Kráoini Franc Mlinar!* posestnik." Zlata vüra zobston ! Več pove eonik. Pošila po povzetjL Zaseo! ee, ka m ne vidi. Velika preberica vür, verišie, prstaaov, drágocenosti v velikom eeelkl. Zahtevali# ga zobston i franko. Vse vüre so točno vredjene. Lastna to varaš vür na Švicarskom. Lastna znamka “IKO" svetezeaaa. Ksččenelm svetovne raspočllmca H. SUTTNER samo v LJUBLJANI, ŠT. 945. Nema podrüšaiee. Svetovne mene po raspeOienji dobrih vür. Nema podrüiniee. Nyometolt az Egyhásmegye köayvnyomda gyorssajtüJ5p flcnmha4farfyea.