Gospodarske stvari. Potvrdilo, in še nekaj raznega. (Konec.) K temu se se naj dostavi v pomnež vinorejcem in vlastnikom vinogradov, koji tropine vincarjem prepuščamo. Ta je silno tanke pazljivosti treba, ako se vlastnik noče obrisati in veliko škodo priti! Znano je vsem, da so tropine tem boljše, čem manj so do čistega izstisnene, za kuhanje žganja. Da tropine bolj sočnate ostajajo, vedo zviti vincarji tako ročno izpeljevati, da človek, ki ni vajen zvijae, potuhnjenosti, laži, ciganije, lumparije in huncfutarije itd. jim ne pride mahoma do grebena. — Saj sem o takošnjem pogovoru enkrat na lastna ušesa slišal ugovor: ,,Zakaj pa ni gospod pričujoč?!" Magarci! to je vaša poštenost; sram vas bodi, ako še le kapljica poštene krvi v vašem zvitein kobodu, truplu kroži! Slisite in strmite, kako se ta svinjarija in pregreha godi: Ako so tropine dobro stisneue, in vincar je v sod spravlja blizo kadi v stiskavnici, kjer ne teče rnošt y kad v pivnici postavljeno, si jib brž z mostom iz kadi vzetim poliva in pomaka, ko si le nekoliko peto odmaknol. Ali pa hudobni stiskavničarji tako stiskavajo koš, da še tropine prevlažne, presočnate ostajajo; kar se godi s tem, ako se težilo zadosti risoko ne požene, in se torej mora brž vsesti, da nobenega vtiska stiskavnik s težilom vred na koš vecnarejati ne more. Da bi sami se spomnili in vsedeno težilo više pognali, je prazna nada. Kadar pa pijani stiskavničarji spoznajo, da po drugih osebah ali celo sam vlastnik težilo više poganjat hodi, pa spustijo stiskavnik tako nizko, da zadnje spodnje vretensko jabelko v žmeku tiči, in se torej ne more vreteno s težilom više pomikati ali poganjati, akoprem na tleh sedi, ker niso prej košu zadosti plohov naložili, da bi stiskavnik odzadaj više ostal. Takrat je celo nevarnost vreteno streti ali polomiti, ako se prav pazljivo in pomaletn stiskavnik više ne pogaaja, ko se koš razdira, in se dobro s porivavaiki, rigli od zadaj aa kvišku ae pomaga! — Pa kaj je tira zvitim bačam mar? aaj le jim kakošai dobiček cveti ia sveti. Nekteri zlodjevi stiskavaičarji celo ploh v koš postavijo, da stiskavaik niže ae aiore, ležilo se pa brž obesi; ia tako vae tropiae okoli ploba aeizstisaeae ostaaejo v škodo vlastniku, v hasek pa viacarju, koji si potera za se še pijačo aareja ia pa več žgaaja skaha. — Kaj je tu početi? Tropiae sebi zadržati, ali pa prav zaaesljivega zaačajaega človeka pristaviti, ali pa sam povsod biti. — Srečea tisti, ki ima takega človeka, ia je sam svoj! Jaz za svoj del sem dosebdob vedao mislil ia ravaal tako, da sem raje več dajal ia plačeval, kor drugi, ter s tem se aadjal, da mi bodo težaki bolj verai, zvesti vdaai itd. toda niočao sem se vkaaol, ia ne le sebi, marveč še dragiai sem skodoval, ker aem daino povišal, dosegel pa aič več kor drugi. Delavce sem dobival kor drugi; ia kadar so delavci iadaj dela imeli, k meai jih ai bilo, kor k drugim ae, koji šo manje plačevali. — Sedaj za 20 let še le veai, da se dobre lastaosti kakor: pošteaost, pravica, resaica, zvestoba, saaga, odkritosrčaost, zmeraost, redaost, skrbaost, pazljivost, zeaesljivost, veraost, zaupljivost, učeaost, vbogljivost, vdaaost, hvaležaost itd. itd. ae dajo človeku vcepljati, niti z novci niti s stoterimi darovi prikupiti ali dogaati. — Take prismode se stem opravičujejo: Saj ima, aaj da! — Kakor bi baš take malopridBe biBcbalaže moral bogatiti?! — Resaičao: Mlado budalo bo staro bodalo! drugo uič. Tako trdi skozi ia skozi skušea ia preprlčaa. Jaačar. Trsoznanstvo. (Dalje.) , Stev. 60. Rožica slovaška, (slovakische Rosentraube), trs prtličast; listje malo, okroglo, ravao, večidel celo, topozobčasto ; verage k večeniu zgoraje malo razširjeae, peteljaa špičasta, potem razširjena aa pol odprta; grozd mal, vejast kakor rizlec. Vr. Bi zaal biti, kakor rizlec, v slabi zemlji dober za viao, ker ae potrebuje toliko živeža, kakor močao rastoče trte. Štev. 61. Modriaa ogerska, (blaue UBgartraube), listje sredaje, žoltozeleao, pozaeje lepo rdečkasto, debelo, mehko, zgubaBO, maloaarezaao; grozd velik, rahel, valjekast; recelj dolg, debel; pozao zori. 2. razred: listje s petimi capami. Štev. 62. Koriata mala bela, (gemeiae oder kleiae Co rintbe, Rosielmi, WeiBbeerleia,) kišmiš, franc. Raisea de posse, Coriathe blaache, lat. Vitis coriathiaca. Trs aiočea, z mnogimi straaskimi mladikaaii; listje veliko, podolgosto, debelo, zgubaao, sredaje aarezaao, velikozobčasto ; verage, straaske aa daujajčaste, pri odprtiai tesae, peteljaa večidel celo zaprta; grozd sredaji, dolg; jagode brez pešek iB drobae kakor smodika ali sviačeae krogle za zajca. Za nas nima vredaosti, je eaak veliki beli koriati, ktero,aa Grškem suše. Štev. 63. Koriata modra, (falsche Coriathe, fraac. EpicierO, Skoraj eaaka prejšnji, Be rodi in je pri aas za nič. Štev, 64. Campel zeleni, (grttaer Zampl od. LaBgstieler, fraflc. Claveux.) Trs močea; listje okroglo, debelo, neravao, zvajano, kratko Barezaao, topozobčaao, žile kocasto volaate, spodej sivokociaasto; veruge straaske razširjeBe ali tesae, peteljaa suličasta, zaprta; grozd velik, prav gost, kepast, posamae jagode velike; recelj prav dolg. Vredaost. Je sicer precej rodovit, ali za naa aima prevelike vredaosti. II. v r s t a. Grozdje z drobaimi jajčaookroglimi (ruadeiformig) jagodami, k Tečemu 6 črt širokimi ia 6 črt visokimi. I. red. Listje nago. 1. razred: listje s petimi capami, žile ščetiaaste. Štev. 65. Burgundec rjavi, ali Rulaadec, aemško: graue Burguadertraube, grane Klevaer, Rulaader, Viliboaer, Kapuzinerkuttea, Drusea, Rebfakl, graue Savoyertraube, Mauserl, Rheiatraabe; fraacosko: Auveraas Eafume, Gris commuae, Bureau, Piaeau gris, itd. lat. Vitis viaifera cuprea, Rulandica griseo-cuprea, Vit. Glaveaeasis, itd. Trs sredaji, rožje taako, temnorjavo, čraolisasto, pikasto, koleaca 3 — 4 sakrbi. Listje okroglo, 6 palcev veliko, 3 ali 5 capao, večidel na eni strani kratko narezano, končai cap airok, srčast, a velikimi verugami; straaske cape pravokotao stoječe, sdvojeae; peteljaa veruga tik petlje zaprta, potem jajčasta, robi se malokedaj tikajo, listai rob je kratko, topo, malokedaj špičasto zobčaa, list goraj raven, gubast, temaozelea, spodej svetlo zelea, samo žile nekaj volnate; petlja pri 3" dolga, rdečkasta. Grozd raal, gost, valekast z kratkim, debelim, rdečkastim recljem, jagodai receljček taaek, bradovičaat. Jagoda jajčaookrogla, vmazaBO rdeča ali jeterna, v topli jeseai modrordeča, pikasta, sivo aadubaaa, prav sočaa, sladta ni prijetao okusaa, se v obče težko da popisati, ia ae lahko po aeprijetai barvi pozaa. (Dalje prihodnjič.) Hako konkordatoborci podpisov loviju. *) Kaietje sloveaski, aa kolikor jim še aemškutarija glav zaiešala ai, so paraetai, ter ae dajo radi podučiti, ako sejim le stvar prav po domače ia jasao dopove. Ko smo tedaj slišali, da po aekterih krajih celo župaai sloveaski podpisajejo prošajo za odpravljeaje crkveae pogodbe, nam je brž aa misel prišlo, da ti možje gotovo ae vedo, kaj delajo. la taka je zares. Zvedeli smo iz več krajev, kako so sloveaski župaai ia odboraiki rovarjem ia zapeljivcem aa limaace šli. — Tako je poatopač iz Maribora župaau v Razvaaju aa ašesa klepetal, da prošaja aič druga ae tirja, kakor da se ae povrae več tlaka ia desetiaa. — Župaa iz Hočja vprašaa, zakaj da je podpisal, odgovori: nKaj sem vedel, kaj daje aotri; drugi so bili podpisaai, a podpisalsemi še jaz. Rekel je (aamreč krivi prerok, ki je prošajo okoli aosil), da se proai za-to, aaj bi zaaaprej aemško v šoli bilo." — Ostala dva župaaa v Hočju še komaj brati zaata, ia toraj sta od^prošaje ravao toliko vedela, kot slepec od belega dae. — Župaa Vozeaiški je vlovil dva priprosta možaka od sv. Primoaa aa Poborju, ia čujte kako? Župaau Primoaskemu je rekel, daseprosi saaio za-to, aaj bi dahovaiki posvetae oblasti ae imeli. čeravao možek priprosti tudi tega prav razumel ai, je vendar podkrižal, da se sukajičarju De zaaieri. Pa to še ai vse; rekel mu je Vozeaiški župaa tudi, aaj še zaeaegaodbornikov podkriža, kar je zmočeai PrirBoaski župaa tudi storil. Odboraik to zvedši se je strašao togotil ; pa kaj — podpisaao ia podkrižaao je, ia revežu se župaa smili, da bi tožbo pričel. — Tudi v Lempabu so goljufi dva moža vlovili; ko pa ta dva potem zvesta, kaj sta podpisala, ju tako peče, da več dai ae vesta, kde jima glava stoji. Taki so podpisi aaših kmetov, ia sto aa eao atavimo, da so se tudi drugi podpisi večidel le po zvijači ulovili. Ia v takih okoliščiaah se drzae Kamiški župaa še v svet trobiti, da podpisi aasprotaib prošiaj aiso veljavai, ker le župaai ia odboraiki, kot izbraai zastopaiki Ijud8tva, v imeau svojih sreaj govorijo! — Da sloveaski kmetje vaakemu rusastemu postopaču, ki sukajo aosi, verujejo, je sicer žalostao; pa veadar jim to ai toliko zameriti, ker aiao v tej etvari zvedeni. Pa ravao zato je ravaaaje aemškutarske ia crkvi aasprotae straake toliko bolj nepošteno ia hiaavsko, ker slepi ljudi ter jih v greh aapeljuje, potem pa po svetu laže rekoč : tudi prosto ljudstvo je z aami eaih misli zastraa pogodbe! To so oai tihotapci, kterim nobeao sredstvo ai preslabo, da svoje aečimerae želje dosežejo, ki pa v eaomer katoličane ia dohovaiatvo obrekujejo, da po kalai vodi ribe lovijo, da braaijo napredovaaje, in ve kaj vse. Ne moremo si pa kaj, da našim zaslepljenirn ljudein resaice ae poveaio. Vi župaai ia odboraiki ate koakordatoborcem le torišče, 8 kteriai mahajo po vašej materi, sv. kat. crkvi; ste pa tudi, čeravao aevedai v teh stvareh, njib hudobije deležai, ker bi bili lahko zvedeli resnico, ko bi bili prašat šli tistih, ki stvar pozaajo. Le počakajte; ob drugi priložaosti, ko bi, postavim, pri volitvah vi drugega možaka želeli, kot oai; ali ko bi vi svoje aarodae pravice tirjali proti ajim, vas bodo, kot oguljeao torišče od sebe suaoli, ia vam bodo zopet dobri dubovaiki, kterib zdaj poslušati nočete. Daes smo vam povedali, kako aeumao je, dastesvoje podpise dali za stvar, ktere celo ne pozaate; prihodajič vam *) Prav srčno želimo in prosimo, naj bralci nGospodarjevi" z anesljiva sporočila pošljejo o tej stvari vredništvu. Pis. pa povemo, k aj imajo v aebi prošnje, ki 8te jih podpisali. _Bog daj Borcem pameti" — pravi sloveaski prigovor ; ai bilo še morebiti aikoli časa, kakor je sedaaji, da bi se modroat tega prigovora bolj akazala bila. U.