Da ne boste zakuhali, klima serijsko.
Bogata serijska oprema
• klimatska naprava Climatic,
• električni pomik stekel,
• daljinsko centralno zaklepanje,
• električno nastavljivi in ogrevani zunanji ogledali,
• radio s CD-predvajalnikom,
• od hitrosti odvisno elektromehansko servo krmiljenje,
• po višini in globini nastavljiv volan,
• aktivna vzglavnika spredaj,
• trije vzglavniki zadaj,
• šest zračnih blazin,
• tritočkovni varnostni pasovi za vse sedeže,
• pritrdišča isofix na zadnji sedežni klopi ter
• ABS z EBV, EDS, ASR in zavorna asistenca.
Novi Golf
Ponudba velja do 30. 9. 2004. Povprečna poraba goriva: 5,0 - 8,5 1/100 km, Emisija CO2:116 - 204 g/km.
★ Uvodnik 03
Kazalo
junij ★ julij 2004
Kdor najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi«
(Nejc Zaplotnik)
Vsakokrat, ko na embalaži ali nalepki katerega koli izdelka ugledam med besedilom letnico ustanovitve podejtja-proizvajalca (nekatere segajo celo v konec 19. stoletja), v hipu začutim globoko naklonjenost. Stegnem roko in se izdelka dotaknem s skoraj enakim spoštovanjem, s kakršnim se dotaknem kamna, vzidanega v portal tisočletne katedrale. Misel bliskovito prepotuje čas od ustanovitve podjetja, utrinjajo se nejasne podobe neke bogate preteklosti: prvi koraki; prvi uspehi; prva drobna zmagoslavja; prve težave, obup; zagrizenost, porojena iz obupa; novi, večji uspehi; samozavest, ki raste premosorazmerno s premagovanjem ovir; nove zmage, veselje in žrtve lastnikov ter zaposlenih; osuplost in oklevanje spričo novih tehnologij in zatem spoznanje, da je zaostajanje lahko nevarno; hlastno osvajanje novih znanj, pogumno odkrivanje drugačnih poti; in potem lepega dne vsa ta dolga zgodba strnjena v nekaj drobnih, ponosnih številk: letnica ustanovitve... Zgodba o delu, uspehih, kakovosti, pa tudi o pogumu in zvestobi; kajti daljša ko je pot, bolj pomembna je zvestoba, brez nje je konec zaupanja, delo postane prazen nesmisel.
Zvestoba in pripadnost sta bili od nekdaj doma tudi v Droginem kolektivu. Morda sta z leti dobili nekoliko drugačno zunanjo podobo, ker so časi pač drugačni in ker so nekateri ljudje odšli, toda njuno bistvo je še zmeraj vpleteno v miselnost zaposlenih. O tem nezmotljivo pričajo srečanja, kakršno je bilo junija. Sodeč po razigranem vzdušju in izjemno visokem številu prisotnih bi človek komajda verjel, da je to isti kolektiv, ki je nedavno tega šel skozi mnoge in nepričakovane spremembe, skozi trde preizkušnje in resne
situacije. Komajda bi verjel, da za istimi mizami sedijo "tisti od nekdaj" skupaj z vrstniki svojih vnukov in da jim to ne povzroča težav; družita jih ime in tradicija, ponos na pretekle dosežke in zaupanje v prihodnje.
V zadnjih mesecih smo pogosto srečevali številko 40. Če znamo tenko prisluhniti, smo zaslišali njen zven. Če znamo čutiti s stvarmi okoli nas, smo v drobcu trenutka slišali zgodbo, dolgo štirideset let. Kot je videti, bo še kar trajala in ker čas neizprosno mineva (vzemite te besede kot opozorilo, ne kot oguljeno frazo...), bo tudi naslednje desetletje hitro naokoli in spet bo treba imenovati organizacijski odbor, ki bo vodil priprave na praznovanje. Ker so najbolj odmevne politične in gospodarske spremembe v naši deželi že za nami, bo to bržkone precej bolj mirno desetletje. Medtem bodo zbledeli nekateri spomini, nekatere stare izkušnje pa bodo ostale v uporabi; nekaj stvari bomo zavrgli in nekatere skrbno shranili. Vse bo torej tako, kot je na tem svetu navada in vse se bo spet dobro odvijalo - da le ohranimo v srcih zvestobo in pogum.
Sonja/Požar
Poslovne vesti
Beseda predsednika uprave 04
Marko Jazbec,
drugi član uprave	06
Računovodski izkazi	07
Sklic skupščine	11
CEOKA
Gensko spremenjena živila 12 Zlato polje - čisto polje 14
Tehnologija v praksi
Pražarna v Izoli	18
Blagovne znamke	19
Sponzorstva	21
Naš dan	24
Naše korenine	37
Gostinstvo	41
Namig za izlet	44
Humor, Križanka	46
Lektor: Sonja Tončetič Naslovnica Jadran Rusjan:
V pričakovanju glasbenega dogodka
Droga Portorož, Živilska industrija d.d., Industrijska cesta 21, 6310 Izola, Slovenija.
Predsednica uredniškega odbora: Janja Križman. Glavna in odgovorna urednica: Majda Vlačič. Uredniki: Sonja Požar, Manuela Ferenčič Meden, Gregor Moljk, Silvia Benčič, Lilijana Hrvatin, Alenka Kolarič, Gregor Rustja. Oblikovanje: Armando Tul. Tisk: tiskarna VeK, Koper, Naklada 1400 izvodov. Glasilo dobijo zaposleni v Skupini Droga brezplačno. Tiskano na okolju prijaznem papirju.
Vivo d.o.o., Prečna 4, 1000 Ljubljana, Slovenija * Droga d.o.o., Digltronska bb, 52460 Buje, Hrvatska * Lasago d.o.o. Buje, Digltronska 33, 52460 Buje, Hrvatska * Droga d.o.o., Vrazova 22, 71000 Sarajevo, Bosna I Hercegovina * Konzum d.d., Haliloviči 4, 71000 Sarajevo, Bosna I Hercegovina * flpora n o.o. CKonje, CKynn 37, 1000 CKonje, MaKeflOHUja * Droga Prlshtine, Rr. Hekurudhes p.n., Prishtine, Kosove *• Droga d.o.o. Beograd, Mllentija Popoviča br. 9, 11070 Novi Beograd, Srbija I Crna Gora * Droga Livsmedel AB, Vagnmaka-regatan 14, 415 07 Goteborg, Sverlge * Sandri S.p.A., Via Madonnetta 7/a, Nervesa della Battaglia (TV), Italla
v
Uprava po meri nadzornikov in zaposlenih
V 40 letih Droge je bilo na področju vodenja največ sprememb v zadnjih šestih mesecih, ko so bili zamenjani nadzorniki družbe in dve upravi. Te zamenjave so med zaposlene vnesle kar precej negotovosti in duševnega nemira. Teme vsakodnevnih pogovorov so bile ugibanja o usodi podjetja, sovražni prevzem družbe, združitev s Kolinsko in druge za Drogo manj ugodne rešitve. Spremembe smo občutili in doživljali na različne načine in vsak po svoje. Nekaj pa je le bilo skupnega: občutek nemoči vplivanja na razvoj dogodkov. Prvič smo se resnično zavedali, da podjetje ni le naše, saj z njim upravljajo "zunanje sile".
Kljub prepričanju, da nas nič več ne more presenetiti (pojavilo se je po 12. decembru lani ob zamenjavi dolgoletne uprave), nas je mučila slutnja, da temeljitih sprememb še ni konec. Bila je upravičena. Nadzorniki Droge so 31.5.2004 imenovali novo dvočlansko upravo, Roberta Ferka kot predsednika uprave in Marka
Jazbeca kot člana uprave za finančne zadeve.
Ali bo sedaj drugače? Bo bolje? Bo negotovosti manj ? Če bi sodili po udeležbi sodelavcev na zabavi ob Droginem jubileju, bi lahko rekli, da so ljudje nekoliko bolj sproščeni, pomirjeni. Čemu? Kaj o tem meni predsednik uprave Robert Ferko?.
Menim, da so sedaj razmere za upravljanje in vodenje podjetja uravnotežene, saj je novi nadzorni svet 31.5.2004 oblikoval oz. imenoval upravo po svoji meri in okusu. Nadzorni svet in uprava sta usklajena, kar postavlja podjetje v ugodnejši položaj. Prepričan sem, da bomo spremembe v gospodarskem okolju znali izkoristiti; razen vmesnih nihajev navzdol ne vidim ničesar, kar bi nas pri vzponu lahko ogrožalo. Če bomo dobro delali, tako kot sedaj, in pametno investirali oz. vlagali v trg, tehnologijo, razvoj in kadre, ne bo večjih težav.
Uprava ima popolno podporo nadzornega sveta. Delavci vas poznamo nekoliko bolje kot vašega predhodnika, ne poznamo pa g. Jazbeca. Napovedujete tudi tretjega člana uprave. Katere so lastnosti nove uprave (in jih boste poskušali najti tudi pri tretjem članu), na katerih bomo lahko delavci gradili zaupanje v še boljši jutri ?
Vsekakor strokovnost, prizadevnost, marljivost, pripadnost kolektivu, zavezanost timskemu delu, poštenost in skromnost. To so tudi lastnosti, ki jih Drogin kolektiv ima, kar sem spoznal v štirih letih svoje zaposlitve v Drogi. Prav te lastnosti pa moramo imeti tudi člani uprave.
Za katera področja ste zadolženi predsednik oz. posamezni člani uprave?
Član uprave za finance je zadolžen za računovodstvo, finance in informatiko, član uprave za trženje bo zadolžen za prodajo na domačem trgu in EU, za povezana podjetja in marketing. Kot predsednik uprave pa sem zadolžen za vsa ostala področja. V tem trenutku pokrivam tudi področja člana uprave za trženje.
Pravijo, da ni modro zamenjati vseh odločitev oz. postopkov, za katere se je zavzemal "predhodni vladni sistemC. Kako bo z reorganizacijo, zaposlovanjem novih sodelavcev, z organizacijo avtoparka (in montažo sledilnih naprav) in drugimi spremembami, za katere se je zavzemala predhodna uprava? Kakšna so predvidevanja glede usode skladišča v Ljubljani in prostorov na Prečni 4 ?
Moje načelno stališče je, da moramo z dobrimi odločitvami nadaljevati ne glede na to, kdo jih je sprejel. Glede voznega parka je v postopku prevetritev kroga uporabnikov vozil. Iščemo najboljšega zunanjega ponudnika storitev. Kot je videti sedaj, bi bila izločitev voznega parka iz firme za podjetje najugodnejša. Zunanji izvajalec storitev bi nam dal svoja vozila v uporabo za dogovorjeno obdobje in bi skrbel za zavarovanje, stroške vzdrževanja in za vse, kar je vezano na avtomobile. Podjetje ne bi imelo voznega parka, ne angažiranih denarnih sredstev in ne skrbi; prihranili bi sredstva, tudi če bi krog uporabnikov ostal tak, kakršen je sedaj. Pregledali pa bomo tudi predlog, ki ga je pripravila strokovna služba. Sledilnih naprav pa v našem podjetju ne potrebujemo. Nisem nagnjen k reorganizaciji
zaradi reorganizacije same. To se lahko zazna že iz mojega obnašanja med štiriletnim delom v Drogi. Področja, ki sem jih v teh letih pokrival, so bila po prihodu na novo lokacijo deležna le minimalnih organizacijskih sprememb. Vodstvena struktura mora biti stabilna, ljudje pa morajo biti na svojem delovnem mestu sigurni, seveda ob predpostavki, da delajo kakovostno, da se lahko mirno posvetijo delu in da jih ne muči dvom o tem, kaj jih lahko doleti jutri.
Ne razmišljam o nobenih novih reorganizacijah v novi tovarni razen o spremembah, ki so vezane na moj odhod iz tovarne. Podlage za nekoliko temeljitejšo reorganizacijo predstavljamo na področju trženja; v tem trenutku potrebujemo nove trge in glede na to, da morajo biti vsi naši nadaljnji koraki posvečeni predvsem trženju, moramo temu prilagoditi tudi organizacijo in način razmišljanja. S sodelavci že potekajo pogovori, da bi na področju trženja (prodaja na novih trgih in trgih EU ter na domačem trgu) dosegli večjo učinkovitost in boljše pokrivanje trga.
V tem trenutku ne pričakujem nobenih kadrovskih okrepitev. Menim, da nas je dovolj, da smo primerno usposobljeni in da nihče ne pozna Droge tako dobro kot mi. Eno mojih vodil je tudi, da bomo poskušali z notranjimi kadrovskimi rezervami narediti obrat, ki ga pač moramo izpeljati.
O zaprtju skladišča v Ljubljani se govori že vrsto let, toda to misel smo odložili za daljši čas, dokler ne bomo mogli vseh kupcev dovolj kakovostno servisirati tudi z drugih lokacij.
Tudi nepremičnine na Prečni ostajajo do nadaljnjega v naši lasti. Tega ne bomo reševali parcialno (ne bomo prodajali posameznih pisarn), tem-
več v celoti, ko bo za to čas. Osebno pa želim, da bi prazne prostore v bivši stavbi restavracije Maesto in pisarne nad njo oddali v najem in si tako znižali režijske stroške.
Kakšen je odnos uprave do povezanih podjetij in v kolikšni meri bo na ta odnos vplivalo prevrednotenje naložb?
Samo prevrednotenje naložb ne bo imelo nobenega vpliva na ta odnos. Usmeriti pa se moramo k strategiji podjetja oz. k našemu velikemu cilju in oceniti vlogo povezanih podjetij pri njegovem uresničevanju. V tem trenutku poskušamo s posameznimi podjetji ustvariti najboljše pogoje za sodelovanje.
Tako poskušamo doseči v družbi Sandri za Drogo najboljše pogoje -nižje cene surovine oz. cene, usklajene s tržnimi. Razmišljali smo tudi o koncentraciji proizvodnje v Som-borju, toda po izračunih strokovne službe, ki je prikazala neekono-mičnost te odločitve, smo zamisel zaenkrat opustili. V tem trenutku moramo zaustaviti padec prodaje kave v Makedoniji. Tu nismo bili uspešni niti z barcaffejem niti z lokalnimi blagovnimi znamkami, ki smo jih kupili. V Makedoniji se najbolje prodaja rinfuza kava, ki pa ni donosna.
Kolegi iz marketinga so se strokovno lotili sistematične marketinške podpore lokalnih blagovnih znamk z oglaševanjem v medijih in s promocijami. Istočasno pa moramo poiskati odgovor na vprašanje, do kdaj bomo v Makedoniji tržili lokalne blagovne znamke in kdaj bomo prešli na barcaffč oz. ali bomo nanj sploh prešli. Pričakujem, da se bo prodaja kave dvignila ali vsaj stabilizirala na doseženih nivojih. Želeli bi preveriti, če lahko s posodobitvijo proizvodnje
napitkov kapučino v Makedoniji te izdelke plasiramo tudi na ostala tržišča. To je rezerva, ki pa jo moramo preveriti s tehnično-tehno-loškega in marketinškega stališča.
Povezana podjetja zagotovo potrebujemo, če hočemo izpolniti vse načrte v zvezi s prodajo. Kontekst povezovanja s Kolinsko postavlja povezana podjetja na nove temelje in pravzaprav lahko pomaga k razrešitvi nekaterih težav. S povezovanjem povezanih podjetij na istih trgih lahko znižamo stroške in zmanjšamo izpostavljenost matičnega podjetja oz. povezanih podjetij na posameznem trgu.
Kakšna bo politika blagovnih znamk?
Nadaljevati moramo s prakso podpiranja blagovnih znamk na domačem trgu in obenem težiti k internacionalizaciji vseh:	Barcaffeja,
Argete, Maestra, 1001 cveta (čeprav ima nerodno numerično oznako alfa) in drugih. Ta hip ne razmišljamo o njihovem združevanju ali o morebitnem ukinjanju. Ostajajo tudi krovna blagovna znamka Droga in vsi programi. Argeto vidimo kot globalno blagovno znamko, ostale pa kot regionalne.
Droga smo ljudje! Vam je bilo na Drogini zabavi prijetno?
Kako jo ocenjujete?
Bilo je neverjetno lepo, vzdušje je bilo prijetno in sproščeno, in kar me je najbolj razveselilo, je bila množična udeležba zaposlenih in upokojencev. To je bil moj najlepši dan v življenju. To sem povedal tudi doma. V Drogi še nisem doživel toliko pozitivne energije, toliko pozitivnega naboja in sproščenosti, toliko prijateljstva in volje do sodelovanja. To pozitivno energijo in ves ta veter v naša jadra moramo vsekakor izkoris-
V
titi. Prišel sem med prvimi in odšel med zadnjimi.
Kateri načini druženja delavcev se vam zdijo najprijetnejši in za medsebojne odnose najkoristnejši? (Izobraževanja so izvzeta.) Katero bo naslednje?
Delavci Droge radi tudi potujemo, če nam kdo primakne kak tolarček. Bomo lahko obiskali še katero evropsko prestolnico? Na druženja gledam pozitivno. Bolj kot se družimo tudi izven delovnega časa, bolje je za vse nas. Krepita se medsebojno zaupanje in samozavest. To je temelj za kakovostno delo. Zato sem druženjem naklonjen, in če je le možno, se jih udeležim tudi s celo družino. Menim, da so zelo koristna.
Droga je vedno na nek način prispevala, s sendviči, plačilom prevoza ali kako drugače. In še bo tako...
Prepričani smo, da na obljubo ne boste pozabili, saj je obljuba predsednika...
Majda Vlačič
Namesto intervjuja z drugim članom uprave
S 1* junijem je član uprave Droge
V času priprave poletne dvojne številke glasila nam z g. Markom Jazbecem ni uspelo priti v neposredni stik, zato smo opravili majhno "tržno raziskavo". Nekaj smo izvedeli iz njegovega življenjepisa, ki nam ga je zaupal, nekaj pa iz medijev.
G. Jazbec nam je zagotovil, da si bo v bodoče vzel čas tudi za glasilo. Tokrat pa se nam je opravičil; nekaj časa je moral posvetiti družini (obljuba dela dolg), saj bo tega po prihodu v našo sredino vse manj. Tako je pač v Drogi.
Kako in Kje je gradil kariero
Začelo se je z diplomskim delom Subvencije v Sloveniji, za katero je prejel Prešernovo nagrado.
Z izobrazbo univerzitetnega diplomiranega ekonomista se je zaposlil v Banki Slovenije, kjer je od leta 1995 do 2000 najprej opravljal naloge analitika finančnih trgov, nato vodje
Oddelka za upravljanje deviznih rezerv.
Od julija 2000 do maja 2004 je služboval v SKB, kjer je opravljal naloge svetovalca uprave, namestnika izvršnega direktorja za finance, namestnika izvršnega direktorja za kapitalske trge in investicijsko bančništvo in kasneje postal izvršni direktor. Pred prihodom v Drogo na mesto člana uprave je v SKB opravljal naloge izvršnega direktorja za komercialno bančništvo.
In nekaj malega (a zanimivega) iz intervjuja, objavljenega v eni od gospodarskih revij ♦♦♦
Če Marko Jazbec ne bi bil finančnik, bi bil najboljši slovenski izvajalec sambe, bossa nove, MPB in axeja. Obožuje zrezke, testenine in enolončnice, ne mara pa sladkega zelja, palačink in sladoleda. Povprašati ga moramo, kako je z rižem, kavo, čaji in drugimi našimi izdelki. Njegova ahilova peta je herpes na ustih. Takrat, baje, mu padeta potrpežljivost in koncentracija. To je dobro vedeti. Pravi, da je njegova najbolj zoprna napaka (na katero ga ljudje opozarjajo) ta, da grdo, jezno in strogo gleda. Verjamemo, saj smo nekaj njegovih fotografij že videli. In kaj počne najraje, ko ni v službi? "Zadiha" radosti življenja.
Novemu sodelavcu izrekamo prisrčno dobrodošlico in mu želimo, da bi se v naši družbi počutil najbolje. Kaj več pa morda v eni od naslednjih številk glasila.
Uredništvo glasila
Revidirani konsolidirani in nekonsolidirani računovodski izkazi Skupine Droga in Droge, d.d., za leto 2003
V letu 2003 je Skupina Droga ustvarila 22,64 milijarde tolarjev čistih prihodkov od prodaje, kar je za 5 % več kot v letu 2002. 51 % čistih prihodkov od prodaje je ustvarila na domačem trgu, preostalih 49 % pa na tujih trgih, večinoma v državah nekdanje Jugoslavije. Na domačem trgu ostaja nosilni izdelek Barcaffš, ki predstavlja skoraj polovico čistih prihodkov od prodaje. Najpomembnejši izvozni program je mesni program, ki je obsegal 54 % celotnih čistih prihodkov od prodaje na tujem trgu. Nosilni izvozni izdelek ostaja kokošja pašteta Argeta. Proizvodnja mesnega programa je bila v letu 2003 tehnološko posodobljena, s čimer so se povečale njene zmogljivosti. Čisti poslovni izid Skupine Droga je znašal 1,04 milijarde tolarjev.
Informacije za delničarje
Na svoji 48. seji je nadzorni svet v zvezi z letnim poročilom 2003 za Skupino Droga in Drogo, d.d., sprejel sklep, da odločanje o letnem poročilu prepusti Skupščini Droge, d.d.
Nadzorni svet je oblikoval končne predloge sklepov za 11. skupščino delničarjev, ki bo 26. julija 2004 ob 09.00 uri v prostorih Droge, d.d.
Uporaba bilančnega dobička
V skladu z določili statuta podjetja Droga, d. d, uprava predlaga skupščini delničarjev naslednjo uporabo
bilančnega dobička za leto 2003. Bilančni dobiček v višini 2.089.441.504 tolarjev se uporabi za: izplačilo dividend v znesku
565.536.000	tolarjev, ki se izplačajo iz drugih rezerv iz dobička, ustvarjenega v letu 1999, nerazporejen dobiček v višini
1.523.905.504 tolarjev.
Dividende
Droga, d. d., ima dolgoročno stabilno politiko dividend. Uprava družbe vsako leto predlaga, da se 35 odstotkov čistega dobička poslovnega leta nameni za dividende, ostalo pa za razvoj in rezerve. Dividende se izplačajo v roku enega meseca po skupščini delničarjev.
Bilanca stanja na dan 31.12.2003 (v tisoč SIT)		Skupina Droga		Indeks		Droga d.d.	Indeks
		31.12.2003	31.12.2002	03/02	31.12.2003	31.12.2002	03/02
	Sredstva	25.855.123	26.583.680	97	23.407.070	23.829.938	98
A	Stalna sredstva	13.770.515	13.768.836	100	11.701.599	12.029.039	97
I.	Neopredmetena dolgoročna sredstva	1.239.094	1.878.735	66	340.664	323.630	105
II.	Opredmetena osnovna sredstva	12.497.565	11.853.958	105	9.887.872	9.851.597	100
III.	Dolgoročne finančne naložbe	33.856	36.143	94	1.473.063	1.853.812	79
B .	Gibljiva sredstva	12.014.446	12.760.650	94	11.674.966	11.780.093	99
I.	Zaloge	3.542.136	4.102.603	86	2.530.799	2.777.260	91
II.	Poslovne terjatve	4.912.898	4.755.091	103	4.959.189	4.351.361	114
III.	Kratkoročne finančne naložbe	3.232.552	3.661.858	88	4.059.348	4.544.334	89
IV.	Dobroimetie pri bankah, čeki in gotovina	326.860	241.098	136	125.630	107.138	117
C	Aktivne časovne razmejitve	70.162	54.194	129	30.505	20.806	147
							
Obveznosti do virov sredstev		25.855.123	26.583.680	97	23.407.070	23.829.938	98
A	Kapital	16.569.530	15.963.721	104	16.622.021	16.139.713	103
I.	Vpoklicani kapital	2.827.680	2.827.680	100	2.827.680	2.827.680	100
II	Kapitalske rezerve	577.755	574.730	101	577.755	574.730	101
III.	Rezerve iz dobička	7.052.862	6.807.725	104	7.052.862	7.056.289	100
IV.	Preneseni čisti poslovni izid	695.804	7.903	8804	1.188.702	7.903	15041
V.	Čisti poslovni izid poslovnega leta	1.044.910	1.519.426	69	900.739	1.757.461	51
VI.	Prevrednotovalni popravki kapitala	4.074.282	3.915.650	104	4.074.282	3.915.650	104
VIII.	Manjšinski kapital	296.237	310.608	95			
B .	Rezervacije	75.464	139.808	54	14.112	16.225	87
1.	Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti	15.204	10.133				
3.	Druge rezervacije	60.260	57.849	104	14.112	16.225	87
4.	Slabo ime		71.827				
C .	Finančne in poslovne obveznosti	9.164.671	10.337.328	89	6.752.290	7.559.007	89
a.	Dolgoročne finančne in poslovne obveznosti	1.380.925	2.285.705	60	1.137.534	1.500.552	76
b.	Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti	7.783.746	8.051.623	97	5.614.756	6.058.455	93
C.	Pasivne časovne razmejitve	45.457	142.823	32	18.647	114.994	16
			junij julij 2004			našgias	
Izkaz poslovnega izida (v tisoč SIT) od 1.1.2003 do 31.12.2003
Skupina Droga
Droga d.d.
		2003	2002	Indeks 03/02	2003	2002	Indeks 03/02
1	Čisti prihodki od prodaie	22.641.819	21.629.591	105	17.637.402	17.401.580	101
2	Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje	-144.714	326.429	-44	-156.422	242.013	-65
3	Usredstveni lastni proizvodi in storitve	0	47.017	0	0	41.244	.
4	Drugi poslovni prihodki s prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki	460.180	463.455	99	423.788	478.685	89
5	Stroški blaga, materiala in storitev	-14.875.870	-14.828.047	100	-10.766.934	-11.436.074	94
6	Stroški dela	-3.913.815	-3.553.510	110	-2.971.813	-2.840.534	105
7	Odpisi vrednosti	-2.487.782	-1.815.760	137	-1.380.569	-1.389.671	99
8	Drugi poslovni odhodki	-205.637	-231.519	89	-162.970	-140.344	116
	Poslovni izid iz poslovanja	1.474.181	2.037.657	72	2.622.482	2.356.898	111
9	Finančni prihodki iz deležev	76.776	194.658	39	78.072	220.377	35
10	Finančni prihodki iz dolqoročnih terjatev	351	6.944	5	351	2.367	15
11	Finančni prihodki iz kratkoročnih terjatev	267.573	284.732	94	272.840	363.242	75
12	Finančniodhodkiza odpise dolgoročnih in kratkoročnih finančnih naložb	-249.371	-202.891	123	-1.750.641	-349.463	501
13	Finančni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti	-506.147	-580.722	87	-284.687	-508.593	56
15	Poslovni izid rednega delovanja	1.063.363	1.740.378	61	938.418	2.084.828	45
16	Izredni prihodki	44.724	116.725	38	35.287	81.859	43
17	Izredni odhodki	-5.912	-44.489	13	-4.249	-27.128	16
19	Davek iz dobička	-77.068	-402.278	19	-68.716	-382.098	18
20 a	Čisti poslovni izid za manjšinske lastnike	-19.802	-109.090	18			
21	Čisti poslovni izid obračunskega obdobja	1.044.910	1.519.426	69	900.739	1.757.461	51
Izplačila dividend v preteklih letih		
Poslovno obdobje	Izplačilo dividend	Bruto dividenda na delnico
2003	565.536.000 SIT	2.000,00 SIT
2002	565.536.000 SIT	2.000,00 SIT
2001	496.257.840 SIT	1.755,00 SIT
2000	459.498.000 SIT	1.625,00 SIT
1999	417.082.800 SIT	1.475,00 SIT
Za delničarje, ki so fizične osebe, mora družba glede na veljavne predpise ob izplačilu plačati akontacijo dohodnine v višini 25 odstotkov. Ob transferju dividende v tujino znaša	davek 15 odstotkov. Z vstopom v EU je Slovenija morala prenoviti tudi davčne predpise, zato se v prihodnjem letu obetajo spremembe na tem področju.	Letno poročilo in povzetek letnega poročila sta na vpogled na sedežu družbe, na Drogini spletni strani www.droga.si ter na spletnih straneh ljubljanske borze www.ljse.si.
%r
★ Borzni komentar 9
Kako je bilo in kako je zdaj
Kaj se dogaja na domači borzi?
Domači trg kapitala se je spet znašel v obdobju pomanjkanja informacij, ki bi mu kazale smer. Umirjenje dogajanja lahko pripišemo tudi psihološkemu prilagajanju vlagateljev na nove, razmeroma visoke ravni delniških tečajev. Sodeč po trgovanju v zadnjih tednih, bi utegnili tečaji domačih delnic še nekaj časa stagnirati. Veliko bo seveda odvisno od polletnih poslovnih rezultatov vodilnih slovenskih podjetij, za katere se pričakuje, da so poslovala uspešno. Naslednji dejavnik, ki lahko oživi povpraševanje, je reinvestiranje izplačanih dividend in novo znižanje bančnih obrestnih mer. Torej razlogov, da bi doživeli globlji negativni trend, skoraj ni. Še zlasti, če upoštevamo, da se prilivi v vzajemne sklade nadaljujejo kljub padcu indeksa SBI 20 za dobrih 5% od rekordne vrednosti iz začetka maja.
Slabega pol leta po razrešitvi Matjaža Čačoviča in ustoličenju uprave Andreja Božiča in Jožka Peterlina je odjeknila novica o ponovni zamenjavi uprave v Drogi. Odpoklic je bil, po besedah predsednika nadzornega sveta Gorazda Čuka iz Istrabenza, logična sprememba lastniške sestave in spremembe nadzornega sveta. Novi lastniki so izbrali takšno upravo, s katero bodo laže sodelovali in dosegali cilje. Vodenje Droge je s 1. junijem prevzela nova uprava, ki jo sestavljata Robert Ferko in Marko Jazbec. Nova uprava napoveduje pospešeno povezovanje v živilski panogi in združitev s Kolinsko najkasneje do konca prihodnjega leta. V javnosti pa se vedno bolj pojavljajo ugibanja, ali bi lahko še letos prišlo do zamenjave tudi v vrhu Kolinske, saj naj bi njen predsednik uprave razmišljal o predčasni upokojitvi.
Delnica Droge, d.d. -od začetka
Začetki Droge, d.d., segajo že v leta, ko so nastajale Piranske soline. Prva pomembnejša prelomnica za nastanek delnice Droge pa se je zgodila konec leta 1992, ko so Drogo, p.o., dokapitalizirali s pomočjo angleškega partnerja E.D. & F. MAN COFFEE, Ltd. iz Londona. Tako se je v začetku leta 1993 Droga preoblikovala v družbo z omejeno odgovornostjo, z 88,17% družbenega in 11,83% tujega kapitala.
Privatizacija
Istega leta je Droga začela pripravljati program privatizacije. Ocenjena vrednost, po kateri se je lastninila, je bila 2.732.838.000 SIT, družbenega kapitala, ki se je lastninil, pa 2.493.310.000 SIT. Že takrat je postalo jasno, da 700 zaposlenih ne bo zmoglo večinskega odkupa podjetja, zato so se odločili, da 20% družbenega kapitala namenijo interni razdelitvi, 40% pa javni prodaji. Javna prodaja se je začela v drugi polovici oktobra 1994. Delnice je bilo mogoče dobiti na dva načina: v zameno za certifikate po 9.665 SIT in za gotovino po ceni 13.950 SIT za delnico.
Na četrti dražbi Sklada RS za razvoj, decembra 1995, je Droga dobila še zadnje lastnike - pooblaščene investicijske družbe (PlD-e). Naslednji korak je bil vpis delniške družbe v sodni register. Tako se je 31. januarja 1996 tudi formalno zaključilo lastninjenje Registrirani osnovni kapital je znašal
2.827.680.000	SIT, razdeljen je bil na 282.768 delnic z nominalno vrednostjo 10.000 SIT. Sledil je le še vpis v centralni register Klirinško depotne družbe (KDD) ter izdaja delnic, kar se
je zgodilo 20. marca 1996. V prvi delniški knjigi Droge, d.d., je bilo vpisanih 8.050 individualnih delničarjev, ki so imeli v lasti 52,8-odstotni delež, 11,83% je že od leta 1992 imel v lasti angleški partner
E.D. & F. MAN COFFEE, Ltd., Slovenska odškodninska družba (SOD) in Kapitalska družba (KAD) sta imeli po 8,8-odstotni, pidi pa so kupili skupaj 17,6-odstotni delež.
Kotacija
Šest mesecev po vpisu v sodni register so v Drogi že pripravljali zahtevek za uvrstitev delnic na borzo, s čimer so želeli odpraviti ovire pri trgovanju z delnicami. Pred kotacijo na borzi je bilo mogoče trgovati z delnicami Droge z oznako G na neorganiziranem trgu, kjer si je moral prodajalec sam poiskati kupca in obratno. Med kupci so bile najpogosteje borzno posredniške hiše, ki so v začetku za delnico Droge z oznako G ponujale 4.000 SIT. Po sklenitvi pogodbe o skrbništvu nad ceno delnic Droge pa je borzna hiša Publikum ponujala 8.000 SIT.
Ljubljanska borza je 14. maja 1996 sprejela sklep o sprejemu 99.732 delnic razreda A in 133.170 delnic razreda G v borzno kotacijo B. Delnice razreda B pa so zaradi dvoletne omejitve postale prosto prenosljive šele 2. februarja 1998. Prvi dan kotacije na OTB-trgu je bila sreda, 12. junija 1996 Prvi enotni tečaj je znašal 13.320,65 SIT, najnižji
10 Borzni komentar ★
120.000.00
8.000,00
7 000.00
100.000,00
- K
6.000,00
90.000.00
80.000,00
5.000.00
70.000,00
4 000,00
60.000,00
50.000,00
3.000.00
40.000.00
2.000.00
30.000.00
20.000.00
1.000,00
10 000,00
'S**aSSfeSSSSSiSSa8888555SggSSSgSSSS ! i M : ! ■ ! M • š M • s : : r °	°	M	'	s	t	M
■DRPG ■
-ZTOG
KOLR
MAJG ■
■ SBI 20
Gibanje tečajev v izbranih delnic in SBI 20 od 12.6.1996 do 24.6.2004
Vir: Ljubljanska borza. Opomba: Tečaja DRPG in ZTOG imata skalo na levi, MAJG, KOLR in SBI 20 pa
na desni strani grafa.
in hkrati začetni tečaj tega dne je bil 12.500 SIT, najvišji 15.050 SIT, zaključni pa 14.700 SIT. Ta dan je lastnika na Ljubljanski borzi zamenjalo 2.713 Droginih delnic. V začetku maja 1997 je Ljubljanska borza sprejela sklep o preselitvi delnic Droge iz borzne kotacije B v kotacijo A.
Kmalu po začetku organiziranega trgovanja je angleški partner E.D. &
F.	MAN COFFEE, Ltd., začel povečevati svoj delež v Drogi in ga povečal na približno 19,7%. Droga, d.d., je v vseh teh letih več kot zadovoljila pričakovanja delničarjev, saj je ves čas zagotavljala konstantno rast prihodkov iz prodaje, zmerno rast dividend ter izboljševala kazalnike poslovanja, kar se je odražalo tudi v tečaju, ki je od začetka kotacije do danes krepko pridobil na vrednosti. Zaradi nerazvitosti domačega trga kapitala in zaradi administrativnih ukrepov Banke Slovenije, ki so posledično še povečali nezaupanja tujih investitorjev, se je tečaj delnic vse do konca leta 2001 gibal v pasu med 30 in 40 tisočaki, nakar je v štirih mesecih zrasel za približno 50%, na skoraj 64.000 SIT. Manjšemu padcu je sledilo obdobje prevzemov (Pivovarna Union, Lek...) in med ugibanji o naslednjih potencialnih tarčah se je znašla tudi Droga, tečaj pa je v tem obdobju pridobil še približno 50% vrednosti.
V zadnjem obdobju je bila delnica Droge ena bolj vročih na Ljubljanski borzi. Govorice in dogodki okoli zamenjave uprave, morebitnega povezovanja, prevzema,... so razvnemale domišljijo borznih vlagateljev, špekulacije so pripeljale tečaj do rekordnih 108.000 SIT, doseženih 26.1.2004. V borznih krogih buri duhove zlasti pojav Istrabenza v delniški knjigi. Ta je imel v začetku
letošnjega junija v lasti dobrih 8% Droginih delnic. Posredno preko Maksime obvladuje še okoli 8% vrednosti Droge. Istrabenz je lastnik tudi 5,5% delnic Kolinske, preko Maksime pa skupaj obvladuje 15,7%
Imenovan nov član nadzornega sveta predstavnik delavcev
Na podlagi določil Pravil Ljubljanske borze d.d. in ZTVP-1 (Ur.LRS, št.56/99) družba DROGA d.d., Izola objavlja naslednje sporočilo:
Uprava Droge d.d. je od Sveta delavcev Droge d.d. prejela Sklep o imenovanju novega člana nadzornega sveta predstavnika delavcev.
V nadzorni svet je bila imenovana Alenka Kolarič. Funkcijo je nastopila 22. junija 2004.
Kolinske. Če v tem primeru velja pregovor, kjer je dim, je tudi ogenj, pa bo pokazal čas.
Nataša Klarič, univ. dipl. ekon. Primorski skladi, d.d., Koper
"Podpora in zaupanje sodelavcev sta zame veliko priznanje in hkrati obveza. V dobrih desetih letih, od kar sem del ekipe, sem spoznala naše podjetje. Svoje izkušnje bom ob upoštevanju interesov sodelavcev uporabila za sprejemanje pravih odločitev. V NS bom sodelovala po svoji vesti in skušala opravičiti zaupanje tistih, ki ste me izvolili. Hvala!"
Alenka Kolarič
[JiOGA
Droga Portorož, Živilska industrija d.d.,
Industrijska 21, 6310 Izola
Na podlagi točke 7.3. Statuta družbe Droga Portorož, Živilska industrija d.d. in na podlagi 66.člena Zakona o trgu vrednostnih papirjev (ZTVP-1) uprava sklicuje
11. skupščino delničarjev,
ki bo v Izoli, dne 26.07.2004 ob 09.00 uri, v veliki sejni dvorani družbe Droga d.d., Industrijska cesta 21, Izola.
Dnevni red:
1. Otvoritev skupščine in izvolitev delovnih teles skupščine,
2. Sprejem sklepa o spremembah Statuta,
3. Sprejem sklepa o spremembah Poslovnika o delu skupščine delničarjev,
4. Sprejem sklepa o uporabi bilančnega dobička, izplačilu dividend za leto 2003, ter razrešnici,
5. Sprejem sklepa o imenovanju revizorja,
6. Sprejem sklepa o višini sejnine za člane nadzornega sveta.
Predlogi sklepov: Sklep k tč. 1:
Sklep k tč. 2 Sklep k tč. 3 Sklep k tč. 4
Izvolijo se delovna telesa skupščine za predsednika skupščine g. Leonardo F.
Peklar, za preštevalce glasov g. Denis Kostrevc in g. Marko Jerič.
Sprejmejo se spremembe Statuta.
Sprejmejo se spremembe Poslovnika o delu skupščine delničarjev.
Sprejme se Letno poročilo.
Sprejme se sklep o uporabi bilančnega dobička in izplačilu dividend za leto 2003.
Bilančni dobiček v višini 2.089.441.504 SIT se uporabi za:
- izplačilo dividend v znesku 565.536.000 tolarjev,
- nerazporejen dobiček v višini 1.523.905.504 tolarjev.
Bruto dividenda na delnico znaša 2.000 tolarjev. Izplačilo dividend bremeni druge rezerve iz dobička, ustvarjenega v letu 1999. Dividende se izplačajo v roku enega meseca po skupščini. Dividenda pripada delničarjem, ki so na dan 02.08.2004 vpisani kot imetniki delnic v Centralnem registru pri Klirinško depotni družbi.
Članom uprave in nadzornega sveta se podeli razrešnice za leto 2003.
Sklep k tč. 5:	Za revizorja se imenuje ERNEST & YOUNG d.o.o., Dunajska 11,	Ljubljana.
Sklep k tč. 6:	Sejnina za člane nadzornega sveta znaša: 100.000,00 SIT bruto za predsednika	nadzornega
sveta in 80.000,00 SIT bruto za člane nadzornega sveta.
Predlagatelj sklepa št. 4 je uprava družbe. Nadzorni svet je sprejel sklep, da prepušča odločitev o sprejemu letnega poročila skupščini Droge d.d..
Predlagatelj sklepa št. 5 je nadzorni svet, predlagatelj ostalih sklepov pa uprava družbe in nadzorni svet. Čas zasedanja:	Skupščina je sklicana za dne 26.07.2004 ob 09.00. uri.
Pogoji udeležbe:	Glasovalno pravico lahko uresničuje le tisti delničar oziroma zanj	njegov pooblaščenec ali
zakoniti zastopnik, ki je najkasneje 3 dni pred zasedanjem skupščine družbi pisno prijavil svojo udeležbo. Prijava udeležbe je pravočasna, če na sedež družbe prispe do 23.07.2004. Pooblaščenec delničarja mora k prijavi udeležbe priložiti tudi pisno pooblastilo, če le-to ni shranjeno pri družbi.
Gradiva:
Gradivo k posameznim točkam dnevnega reda in predlagane spremembe Statuta ter Poslovnika o delu skupščine delničarjev družbe Droga d.d. so na vpogled v času od 28.06.2004 naprej na sedežu družbe, Industrijska cesta 21, Izola, vsak delovni dan od 8. do 12. ure.
DROGA d.d., uprava družbe
Evropska vrata znova odprta za gensko spremenjena živila - Droga budno spremlja spremembe
V Evropski uniji (EU) je od leta 1998 do aprila 2004 trajal neformalni moratorij na vse odobritve gensko spremenjenih organizmov (GSO) in gensko spremenjenih živil (GS-živil). Z letošnjim letom, ko je obveljala nova, ostrejša zakonodaja, je EU ponovno zagnala vse mehanizme odobritve in izdajanja dovoljenj. Spremembo smo lahko občutili že v maju, ko je Evropska komisija prvič po letu 1998 izdala dovoljenje za uporabo ene vrste GS-koruze z oznako Bt-11. Koruza je v preteklosti uspešno prestala vse potrebne postopke	preverjanja varnosti.
Doslej sta bila dovoljena uvoz in prodaja samo za njene derivate, v obliki različnih živilskih izdelkov, kot so olje, škrob, moka, kosmiči, piškoti itd. Odslej pa jo lahko v vseh državah EU prosto prodajamo in kupimo tudi v nepredelani obliki, z jasno oznako o vsebnosti gensko spremenjene koruze.
Nova evropska zakonodaja - v luči varovanja potrošnikov
Septembra 2003 sta Evropski parlament in Svet EU sprejela novi uredbi, ki uvajata ostrejše in poenotene zahteve za odobritev, označevanje in sledljivost GS-živil in gensko spremenjene krme1'2. Vse uredbe, ki so pred tem urejale področje GS-živil v EU, so bile preklicane z začetkom veljave omenjenih uredb v aprilu 2004. Glavna novost je, da GS-živila niso več uvrščena v skupino novih živil (v angleščini novel foods)3, ampak so obravnavana povsem ločeno. Urejeno je področje krme, za katero veljajo smiselno enake zahteve in enaki postopki kot za živila. Uredbi sta vpeljali znižan prag za naključno prisotna in dovoljena GS-živila na 0,9 % (prej 1 %), kar pomeni, da morajo biti vsi izdelki z vsebnostjo nad omenjenim pragom posebej označeni. Zahteva velja tako za celoten izdelek kakor za posamezne sestavine in aditive. Označevanje je obvezno, ne glede na prisotnost in zmožnost odkrivanja novih
proteinov ali nove DNA (prej obvezno samo v primeru prisotnosti). Od vstopa Slovenije v EU veljajo pri nas enake zahteve. Na tem mestu je treba poudariti, da je namen takih oznak na živilih informirati in ne svariti. Potrošnikom naj na podlagi zavzetega mnenja omogoči izbiro med klasično proizvedenimi in GS-živili. Trenutno je v državah EU dovoljena prodaja šestnajstih GS-živil: dveh vrst koruze, ene vrste soje ter različnih derivatov iz 13 drugih organizmov. Med derivati prevladuje procesirano olje, sledijo izdelki, kot so sladkor, moka in glukozni sirup, ter iz njih narejeni izdelki. V preglednici je prikazanih nekaj primerov označevanja, v skladu z novimi zahtevami.
Sledljivost gensko spremenjenih živil
Pomembna novost, ki jo uvaja nova evropska zakonodaja2, je popoln nadzor nad potjo GS-živil v celotni prehranski verigi - od proizvodnje semen preko pridelave
Kategorija	Primer	Označevanje Pretekle zahteve Zdajšnje zahteve	
GS-rastlina	Soja	DA	DA
GS-seme	Koruzno seme	DA	DA
GS-živilo	Soja, paradižnik, pšenica	DA	DA
Živilo, proizvedeno iz GSO	Moka	DA	DA
	Rafinirano rastlinsko olje	NE	DA
	Glukozni sirup iz koruznega škroba	NE	DA
Živila, proizvedena s pomočio GS-encima	Kruh, proizveden z dodatkom amilaz	NE	NE
Živila iz živali, krmljenih z GS-krmo	Jaica, mleko,meso	NE	NE
Aditivi/arome za živila, proizvedeni iz GSO	Rafiniran lecitin iz soie v čokoladi	NE	DA
GS-krma	Koruza	DA	DA
Krma, proizvedena iz GSO	Koruzni gluten	NE	DA
Aditivi za krmo, proizvedeni iz GSO	Vitamin B2	NE	DA
Preglednica: Primerjava preteklih in zdajšnjih zahtev za označevanje živil glede vsebnosti gensko spremenjenih sestavin
V
in predelave do prodajnih polic. Koncept sledljivosti temelji na doslednem sistemu upravljanja z dokumentacijo. Vsi predpisani dokumenti, s katerimi so opremljena GS-živila, morajo izdelke spremljati v vseh fazah prodaje in razpečevanja. Navkljub poudarku na dokumentacijskem zagotavljanju sledljivosti ostajata analitska tehnika in zmožnost odkrivanja GS-živil s pomočjo laboratorijskih analiz še vedno aktualna. Analitika je lahko dobrodošlo orodje za interno kontrolo proizvajalcev, saj zagotavlja ločeno proizvodnjo procesov za klasične izdelke in tistih z GS-živili. Na drugi strani je analitika zelo pomembno orodje inšpekcijskih služb, ki samo na tak način lahko verodostojno preverjajo doslednost proizvajalcev pri spoštovanju zakonodaje. Večina uporabljenih analitskih metod za odkrivanje GS-živil temelji na določanju nove, t.j. gensko spremenjene DNA.
Tudi sam sem v okviru svoje raziskovalne naloge imel možnost spoznati nekatere tovrstne analitske metode. Bolj podrobno pa sem se spopadel s problematiko pridobivanja DNA, katere vsebnost v živilih se tekom različnih procesov predelave vseskozi manjša. Osrednja tema raziskovalnega dela je bila nova, alternativna metoda pri-
ALTERNATIVE DNA ISOLATION METHOD WITH CIM4 FOR THE DETECTION OF GENETICALLV MODIFIEI
J al •< lUnla	••••» •MIlKI CTA1 kvffv (CTAl »MCI Tru MCI
IDTA) hti 94M4 *• I f fl k««*yaMiad *«mpu Th« M«**« ••• 'k»a	------
•t *»*C (»f 0»»	"Mrl»■*•!> o' • OOO -»« fcr 10 T>n otroci m
•f «lvf«4	w MpjtvaUn* u 100 mf	•# d
■	Mr«	«■	•	<N4Uf(	MUC m'u ».»h
•	M1(	im	M<wnii	Mm«	<.||.W.«» iMilim tria	.	..
tafftr «>k fHIn M»ll< »hMI ItitMr (ra4»«t tl MaCI ««•«!••' ■•nlaoafk '
-..mr, lw Mm »*IC f-.«..«.
»f tlWil prMtpUrM« and	100	»I	Tf
Ml« (10 * fr.« la« ID M)
_
Tk«	«•	a	Hi-n«	|»t||k	Lil »N* 100 MIK« C«Iim ~
dobivanja DNA iz živil. Za poskusno živilo smo izbrali Drogino polento, ki prestane intenziven termični proces instantiranja. Rezultate (na priloženi sliki) smo predstavili na dveh mednarodnih dogodkih: na 2. CEfood kongresu v Budimpešti in Poletni šoli o monolitni kromatografiji v Portorožu. Ob tem se je tudi Droga predstavila v nekoliko drugačni vlogi, rezultati raziskave in pridobljeno znanje pa lahko tudi širše prispevajo k boljšemu poznavanju in obvladovanju problematike.
Ob tej priložnosti bi se za dodeljeno štipendijo zahvalil Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport ter Ministrstvu za gospodarstvo. Posebej bi se zahvalil tudi Drogi, d.d., ki mi je omogočila pristopiti k raziskovalnemu delu in me med njim vseskozi podpirala.
1 Uredba (EC) št. 1829/2003
2 Uredba (EC) št. 1830/2003
3 Uredba (EC) št. 258/97
Sergej Jerman
W
w
Zlato polje je postalo čisto polje
Direktor PC Zvonimir Sila prejema priznanje za uspešno zaključen projekt iz rok gospoda Sotlarja, podpredsednika GZS.
Ob svetovnem dnevu okolja je
4.junija na Gospodarski zbornici Slovenije v Ljubljani potekala slovesna podelitev priznanj podjetjem, ki so v letošnjem letu sodelovala v projektu Čista proizvodnja. Med podjetji, ki so uspešno zaključila letošnji projekt, je tudi Drogin PC Zlato polje. Ta je v projektu sodeloval kot drugi PC v Drogi, za PC Nova tovarna.
Večina podjetij, ki so v treh letih sodelovala v projektu Čista proizvodnja, praviloma že ima certifikat ravnanja z okoljem ISO 14001. Ta podjetja želijo stalno dopolnjevati in nadgrajevati svoje sisteme ravnanja z okoljem ter so se zato vključila v Čisto proizvodnjo. Ista pričakovanja smo imeli tudi v PC Zlato polje.
Metodologija Čiste proizvodnje se osredotoča na snovne in energetske tokove v podjetjih ter s tem ponuja globlje poznavanje proizvodnih postopkov, omogoča boljše obvladovanje teh postopkov ter z njimi
povezanih stroškov (za surovine, energijo in odpadke), predvsem pa učinkuje na omejevanje in zmanjšanje vplivov na okolje.
Dejavnosti podjetij, ki so bila letos vključena v projekt, so zelo raznolike (Acroni Jesenice, Livarna Gorica,
Cimos Senožeče, Revoz Novo mesto, SŽ - Centralne delavnice Ljubljana, Kolpa Metlika, Mitol Sežana, Delamaris Izola in Droga), zato so bili tudi pripravljeni projekti zelo raznovrstni. Zmanjševanje onesnaževanja okolja smo udeleženci zagotovili na zelo različne načine: največ prihrankov je doseženih s tehnološkimi spremembami (28%), sledijo pa modifikacije opreme in postopkov (19%) ter ukrepi dobrega gospodarjenja (19%). Doseženi prihranki se bodo pokazali predvsem na področju varstva naravnih virov (27%), manjše porabe komprimi-ranega zraka (19%) in manjše količine odpadkov (16%).
V teku projekta Čista proizvodnja smo v PC Zlato polje pripravili cel kup analiz - materialnih tokov, porabe energentov in odpadkov. Vse analize so bile zanimive predvsem zato, ker smo nanje pogledali s stališča stroškov. Kilograme odpadkov, tone surovin, kilovatne ure električne energije in litre goriva in vode
3P
Naš projekt je bil izbran za predsatvitev na konferenci.
Presoja sistema ravnanja z okoljem je za nami
29. in 30. junija 2004 so presojevalci iz presojevalske hiše BVQI izvedli prvo recertifikacijsko presojo sistema ravnanja z okoljem po SIST ISO 14001.
Obiskali so nas vodilni presojevalec g. Rasto Jurca, presojevalec g. Igor Štubelj in presojevalka ga. Nada Božiček. Tekom presoje, ki je trajala dva dni, so preverjali delovanje sistema ravnanja z okoljem v vseh štirih profitnih centrih in ostalih organizacijskih enotah.
Podrobneje vas bomo o rezultatih recertifikacijske presoje seznanili v naslednji številki Našega Glasu.
Damjana Poberaj
KONFERENCA O UVAJANJU METODOLOGIJE ČISTE PROIZVODNJE V SLOVENSKA PODJETJA
(iospodarsiuubornicd Slovenije, 4.6. 2004
Skupinski posnetek vseh udeležencev in sodelavcev GZS in podjetja Liveo.
smo pretvorili v tolarje. Ugotovili smo, na katerih področjih lahko dosežemo največje prihranke.
Na osnovi teh podatkov in predlogov, ki smo jih prispevali vsi člani okoljske skupine, smo zbrali 44 predlogov. Ker nismo energetsko potratno podjetje, so naši največji prihranki mogoči na področju bolj racionalne porabe surovin in zmanjšanja embalaže (predvsem transportne). Prav na področju zmanjševanja embalaže smo v lanskem in letošnjem letu že realizirali tudi največ prihrankov in sicer smo z ukinjanjem transportnih kartonov in tanjšanjem ovijalnih folij prihranili kar 9,7 milijonov tolarjev letno. Izvajanje ukrepov na drugih področjih nas še čaka, zastavili smo si jih kot program ravnanja z okoljem v letošnjem in naslednjem letu.
Na konferenci o uvajanju metodologije Čiste proizvodnje 4.junija so nagovoru podpredsednika GZS gospoda Mira Sotlarja sledili še govor direktorja Kemijskega inštituta dr. Petra Venturinija ter predstavitev pomena okoljskega komuniciranja, ki jo je pripravila Darinka Pek Drapal z agencije Pristop. Priznanja za uspešno izveden projekt je podeljeval gospod Sotlar, za PC Zlato polje ga je prevzel direktor PC gospod Zvonimir Sila.
Konferenca se je zaključila s predstavitvijo treh praktičnih izkušenj uvajanja metodologije Čiste proizvodnje v podjetja in ena od treh izbranih predstavitev je bila že drugo leto zapored Drogina.
Manuela Ferenčič Meden
DROGA
v
r
Nagrajenci majske akcije zbiranja koristnih predlogov
V torek, 8.6.2004, se je v računalniški učilnici z žrebanjem zaključila nagradna akcija "Odprimo vrata novim idejam". Štiričlanska komisija je razdelila štiri nagrade: glavno nagrado, kolo, in tri tolažilne nagrade, košare Droginih izdelkov.
Do zaključka pomladanske akcije smo prejeli 65 koristnih drobnih in klasičnih predlogov, ki se nanašajo na različna področja - od poenostavitve delovnih postopkov, prihranka časa oz. materiala, ohranjanja čistega okolja do olajšanja pogojev dela. V prihodnjih mesecih jih bomo skušali uresničiti čimveč.
Glede na število zaposlenih je največ koristnih predlogov prišlo iz OE Kakovost (0,53 koristnega predloga/zaposlenega), sledita pa PC Gosad (0,31 k.p./ zaposlenega) ter OE Kadri in splošna administracija (0,25 k.p./zaposlenega).
Izžrebani so bili naslednji avtorji koristnih predlogov:
Gorsko kolo Giant Iguana V:
Zoran Janoškovič (PC Zlato polje)
3 košare Droginih izdelkov:
Ksenija Vrh (PC Zlato polje)
Gino Brajko (PC NT)
Borut Kukovec (PC NT)
Rezultati žrebanja so tudi objavljeni na intranetu in na oglasnih deskah.
Damjana Poberaj
Cilj notranjih presoj: dober sistem vodenja
Učinkovite notranje presoje z jasno določenimi cilji in kompetentnimi presojevalci lahko nenehno izboljšujejo sistem vodenja vsake organizacije. Razumljivo in jasno predstavljene ugotovitve presojevalcev, ki jim vodstvo lahko zaupa, so dobra osnova za učinkovito odločanje in hkrati dodana vrednost za organizacijo.
V tem duhu je 18.5.2004 v Ljubljani v organizaciji SIQ potekalo posvetovanje in izmenjava izkušenj notranjih presojevalcev. Udeleženci smo si lahko ogledali predstavitve izvajanja notranjih presoj v Gorenju, Sanolaborju, Ventilih Jakša in Drogi. Izvajanje notranjih presoj v Drogi je predstavil Vasja Rebec.
Nedvomno je bila izmenjava izkušenj koristna za vse udeležence.
Damjana Poberaj
Camille Pissaro - Počitek (1899)
Laboratorij Lotrič -nov poslovni objekt in razširitev dejavnosti
Podjetje Lotrič, d.o.o., iz Selc v občini Železniki že vrsto let kalibrira in overja tehtnice tudi v Drogi. Konec maja je minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber slavnostno otvoril nov poslovni objekt tega podjetja na novi lokaciji.
Ob tem je podjetje prejelo tudi odločbo o razširitvi imenovanja za izvajanje overitev meril mase. Imenovanje pomeni, da lahko sedaj samostojno izvajajo zakonsko določene overitve tehtnic in uteži. Overitev tehtnic s strani pravne osebe po sodobnih merilih ni več upravni, pač pa strokovni postopek, s katerim sta zagotovljena natančno merjenje in izpolnjevanje zakonskih predpisov.
Laboratorij za meroslovje Lotrič je bil ustanovljen pred 13 leti. Danes zaposluje 12 ljudi, štipendira dva dijaka, enega študenta in financira tri zaposlene za študij ob delu. Novi poslovni objekt ima 800 kvadratnih metrov funkcionalnih površin, 400 kvadratnih metrov pa je namenjeno dodatnim razvojnim načrtom.
S pridobitvijo standarda SIST EN 45004 so že leta 2002 izpolnili pogoje Urada RS za meroslovje in bili imenovani za izvajalce overitev meril mase. Tako so kot prva pravna oseba v R Sloveniji 17. 1. 2002 prejeli Odločbo o imenovanju za izvajanje overitev meril.
Odločba o razširitvi imenovanja za overjanje meril mase dokazuje, da Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport zaupa v ljudi, delo in opremo, s katero razpolaga podjetje Lotrič, d.o.o..
Damjana Poberaj
Analytica 2004 -informacija izjemnega pomena
Sredi maja smo si sodelavke iz centralnih Droginih laboratorijev (FK in MB) ogledale sejem analitske opreme Analytica 2004 v Munchenu v organizaciji podjetja Bia, d.o.o. Sejem je organiziran vsaki dve leti in je največji tovrstni sejem v Evropi. Letos je sejmišče obsegalo pet hal, v katerih so bili razstavljeni zadnji dosežki razvoja instrumentalne opreme s področja analitskih tehnik, poleg tega pa tudi najrazličnejša laboratorijska oprema, pribor, pripomočki in laboratorijski informacijski sistemi .
Razstavljalci so bili s celega sveta, med njimi pa je bilo le eno slovensko podjetje, BIA, d.o.o., s katerim v FK laboratoriju veliko sodelujemo.
Analitika, ki v našem vsakdanjem življenju predstavlja pomembno vlogo, saj s preskušanji (s področja živil in zdravil, materialov, medicinske diagnostike, forenzike, monitoringov okolja, ...) zagotavlja varovanje človekovega zdravja in okolja ter tako prispeva h kvalitetnejšemu bivanju, danes doživlja ekstremno hiter razvoj. Preskušanja so hitrejša in cenejša, zanje je potrebnih manj vzorcev, rezultati so boljši (občutljivo in selektivno).
Novosti, ki jih zasledimo na področju laboratorijske opreme, temeljijo predvsem na optimizaciji postopkov in materialov za izdelavo, na nadgradnji sistemov in krmilni elektroniki, ki omogoča delno ali popolno avtomatizacijo procesov. Vse to je usmerjeno k sledovom nečistoč, ki jih kemikovo oko odkrije že v ekstremni prisotnosti 10-9 ali 10-12g. Največ poudarka se posveča kromatografiji (LC, GC, IC, SEC, CE), saj je zaradi širokega spektra apliciranj, zanesljivosti, natančnosti in fleksibilnosti med najbolj priljubljenimi tehnikami v analitiki, poleg tega pa še spektroskopiji (NMR, MS, ICP, AAS) in v zadnjem času vedno bolj biotehnologiji. Sejem Analytica 2004 si je ogledalo veliko strokovnjakov iz različnih laboratorijev po Sloveniji, vsi pa smo si bili enotni v prepričanju, da "ko že misliš, da dlje ne gre, nekdo spet izumi nekaj boljšega”.
Torej res neizpodbitno velja pregovor "Ni problemov, so le rešitve!"
Damjana Ukmar-Maljevac in Jana Kolenc
Z leve: Erika, Bojana, Jana, Damjana in g.Rok Štravs (direktor Bia, d.o.o.)
18 Tehnologija v praksi *
Projekt posodobitve pražarne v Izoli zaključen
V maju smo v Izoli zaključili projekt posodobitve pražarne, ki je obsegal zamenjavo pražilnika in mlina.
Sam projekt in planirane posodobitve so bili predstavljeni že v februarski številki Našega glasu.
Demontaža - stari pražilnik se poslavlja.
Proizvodnja - praženje.
Proizvodnja - mletje.
V
Montaža - novi prihaja na mesto delovanja.
Projekt je potekal po začrtanem planu. Celotno demontažo in montažo strojne opreme je opravilo podjetje MME.d.o.o., iz Maribora pod strokovnim vodstvom predstavnikov dobavitelja opreme iz Nemčije - podjetja Probat. Pri izvedbi so sodelovala tudi podjetja z Obale, ki so izvedla vodovodne, elektro in plinske instalacije ter vse potrebne izolacije toplotnih vodov. Najzaslužnejši za uspešen zaključek projekta pa so delavci iz tehnične službe, proizvodnje in tehnološkorazvojne službe ter nabave.
Dušan Poberaj
★ Blagovne znamke 19
Maestro se je
predstavil	"Začimbe so nekaj
tudi v Srbiji	posebnega..."
Letošnjega maja je Droga v sodelovanju z Inštitutom za higieno in tehnologijo mesta Beograd organizirala konferenco, na kateri je predstavila program začimbnih mešanic Maestro za mesno industrijo. Konferenca je potekala v Beogradu, v prostorih omenjenega inštituta, udeležili pa so se je predstavniki vseh največjih mesnih proizvajalcev Srbije in Črne gore.
Za organizacijo so poskrbeli v Drogi Beograd, kjer so skupaj z Inštitutom za higieno in tehnologijo mesa pripravili naslednji dnevni red konference:
predstavitev podjetja DROGA, d.d. (direktor Droga Beograd Goran Kojič, Čedomir Tasič), predstavitev Inštituta (direktor Inštituta Dr. Dordevič, prof. Josip Baras),
uporaba začimb v mesni industriji (mag. Mirjana Milanovič),
svet začimb: pridelava, tehnologija predelave, uporaba (Helena Čok, tehnologinja programa), sodobna evropska zakonodaja na področju začimb (Nataža Gladovič, vodja obvladovanja kakovosti), ekonomski vidiki upoštevanja EU standardov v tehnologiji (dr. P. Dukič).
Zanimiva konferenca je obudila nekdaj že uspešno sodelovanje med našim podjetjem in Inštitutom za higieno in tehnologijo mesa. Zaključila se je z degustacijo izdelkov, začinjenih z začimbami Maestro (s pladnjev so v hipu zmanjkali kruhki z argeto). Klepet ob kavi Barcaffe pa je že obetal tudi skorajšnje poslovno sodelovanje s tamkajšnjo mesno industrijo.
Nataša Gladovič
...mi je rekel Emilijo Gerlica, ko sem ga povprašala, kako je dobil zamisel o izdelavi kovinske poličke za začimbe, in dodal že, da začimbe niso kruh, ki se prodaja sam od sebe. " S pristopom je treba prepričati kupca k nakupu in ena od možnosti je tudi ta, da mu ponudimo začimbe na drugačni polički."
Drogine začimbe smo v preteklih letih že prodajali skupaj s poličkami, ki so bile bolj in manj izrezljane, enojne in dvojne, tudi različnih barv, a vedno lesene. Zdaj že nekaj časa poličk z začimbami ne izdelujemo več, saj je prodaja padala. Zato je Milkova polička dobrodošla popestritev v Droginem svetu začimb.
Milko je v službi vodja izmene na programu začimb, po delu pa si najde še čas za svojo obrt oziroma uradno s.p., v okviru katere izdeluje razne kovinske izdelke. Mnogi od teh izdelkov so iz tipičnega darilnega programa - kovinski svečniki, stojala za rože, stojala za steklenice, okvirji za slike, tako da je bila kovinska polička logičen dodatek. Pravi, da jih je za razne naročnike izdelal že kar nekaj, večini pa ustreza polička, ki ima prostora za 16 stekleničk. Po želji seveda izdela tudi manjše.
Tri različice kovinske poličke za začimbe je Milko že predstavil sodelavcem iz Droginega marketinga. Še vedno čaka na odgovor, ki pa je pogojen tudi z morebitno spremembo dizajna stekleničke. Seveda je poličko najprej ponudil svojemu podjetju in zelo bo vesel, če bo njegova pobuda sprejeta.
Manuela Ferenčič Meden
Ponovno sodelovanje po dobrem desetletju - predstavniki Droge in Inštituta za higieno in tehnologijo mesa v Beogradu.
Emilijo Gerlica v kraljestvu začimb.
20 Blagovne znamke ★
Argeta light -lahkotno v poletje
V Drogi redno sledimo svetovnim trendom na področju prehrane in skrbno spremljamo vse novosti ter se jim poskušamo prilagajati - tudi z uvedbo novih izdelkov. Ker trendi narekujejo vedno bolj zdravo življenje, smo se temu prilagodili tudi pri blagovni znamki Argeta. Asortiman paštet Argeta bo tako kmalu bogatejši za nov okus, s katerim želimo zadovoljiti še en tržni segment - ljudi, ki so pozorni na svoje zdravje in videz. Na trg prihaja argeta light, kokošja pašteta, ki ima približno 40 odstotkov manj maščob od klasične kokošje paštete.
Na prodajnih policah lahko danes najdemo veliko nizkokaloričnih izdelkov, ki pa niso vedno najboljšega okusa. Zato so strokovnjaki v Drogi skrbno pripravili izdelek, ki je po okusu dober, vendar vsebuje manj maščob (zato je tudi njegova energetska vrednost manjša). Vsebnost nasičenih maščob je v argeti light zaradi ugodne sestave maščob zelo nizka (izdelek vsebuje rastlinsko olje in le tiste živalske maščobe, ki izvirajo iz kokošjega mesa). Poleg tega je argeta light bogata s prehranskimi vlakninami, ki ugodno vplivajo na presnovo. Prehranske vlaknine pa brez dvoma sodijo med sestavine, ki so v zadnjem času močno vzbudile zanimanje prehranskih strokovnjakov in proizvajalcev hrane.
Če je zdravo življenje pomembno tudi za vas, boste na policah prodajaln kmalu opazili novo, prepoznavno embalažo Argete Light, s katero lahko zakorakate v še eno sončno poletje. Tudi to pašteto (kot ostale iz asortimana Argeta) ni potrebno hraniti v hladilniku, tako da si jo lahko namažete na kruh kjerkoli, na plaži, po utrudljivem plavanju, v hribih, ko osvojite nov vrh. Upamo, da bo tudi pašteta Argeta Light tako kot njene predhodnice osvajala vrhove - srca potrošnikov. Poskusite jo!
Jelena Milinkovič
Barcaffe nagrajuje ustvarjalnost in izvirne zamisli
8. junija smo svečano podelili nagrade zmagovalcem natečaja oblikovanja skodelic za kavo, ki ga je Droga razpisala med študenti Akademije za likovno umetnost, smer industrijsko oblikovanje. Obenem smo otvorili tudi razstavo prispelih izdelkov.
Študentje so morali pripraviti skico in model za veliko in malo skodelico Barcaffš. 24 študentov je prijavilo 27 predlogov.
Vsak študent, ki se je prijavil na natečaj, je moral izdelati risbo v velikosti 70 x 100 cm, iz katere je bila razvidna oblika skodelice, predstavitev razvoja ideje ter model male in velike skodelice za barcaffe ali za barcaffe bar prestige.
Strokovno komisijo za izbor najboljših skodelic so sestavljali Janez Smerdelj, redni profesor ALU, Jure Miklavec, diplomirani industrijski oblikovalec, dr. Janez Bogataj in Armando Tul, oblikovalec Droge. Kljub težkemu izboru so se odločili, da prvo nagrado prejme Andraž Šapec. Pripravil je model skodelice posebne oblike, uporabil različne barve pomladi, dinamiko skodelice pa popestril z asimetrično oblikovanim ročajem in igro zlaganja. Drugo mesto si delijo Kaja Avberšek, Martin Šoštarič in Rok Oblak. Prvonagrajeni je za svojo idejo prejel nagrado v vrednosti 200.000 tolarjev, ostali trije pa so prejeli vsak po 100.000 tolarjev.
Dogajanje po podelitvi nagrad sta popestrila tudi večkratna prvaka v latinsko-ameriških plesih Roki Česen in Maja Dobnikar, ki sta odplesala tri plesne točke v ritmih sambe, rumbe in cha-cha-chaja, pred samo podelitvijo pa so si študentje ogledali tudi Drogino proizvodnjo kave Barcaffe.
Janja Križman
Prva nagrada - Andraž Šapec.
★ Sponzorstva 21
Drogino lokalno sponzorstvo za lepše poletje
Droga je tudi letos s sponzorstvom in donatorstvom dodobra popestrila poletne dni.
Kulturne prireditve...
Med pomembnješa lokalna sponzorstva prav gotovo sodi pomoč PRIMORSKEMU POLETNEMU FESTIVALU, ki se odvija julija in avgusta. Festival letos praznuje okroglih 10 let. Lani, ko smo jih tudi podprli, so pripravili 44 predstav, ki si jih je ogledalo več kot 11.000 gledalcev na Obali in v drugih krajih Slovenije ter čez mejo. Med najbolj pričakovanimi je bila tudi letos predstava Čakajoč na Godota, ki smo si jo lahko ogledali 3. julija v Solinah, zvrstilo pa se bo še 18 drugih, na katere ste vljudno vabljeni.
Vsem tistim, ki se bolj ogrevate za glasbene večere, priporočamo obisk FESTIVALA MEDITERAN. Festival letos nadaljuje s koncerti tradicionalne etno glasbe in obenem išče novosti znotraj ljudske glasbe in t.i. "vvorld mušic". Koncerti bodo na Manziolijevem trgu v Izoli ter na plaži pod Belvederjem. Navdušenci prvega in drugega festivala lahko nekaj vstopnic dobijo pri Janji Križman, janja.krizman@droga.si (tel. 05 6631 501).
Nadvse zanimivo je bilo tudi na SOLINARSKEM FESTIVALU 2. julija v sečoveljskih solinah. Za otroke so tudi letos organizirali delavnice barvanja teperinov, malce starejši pa so lahko s solinarji pobirali sol na občinskem polju, kjer jih je skupaj s piransko županjo Vojko Štular pričakala solinarska družina z glasbeniki etno ansambla Vruja. Bilo pa je še mnogo zanimivega.
In še športna dogajanja...
Konec junija je z našo pomočjo Športno društvo Koš v Kopru izvedlo MEDNARODNI POLETNI KOŠARKARSKI KAMP ZA MLADE deset- do petnajstletnike, na katerem se je srečalo od 100 do 150 košarkarjev. Organizatorji so poleg tekmovanj v košarki zanje oganizirali vrsto športno-izobraževalnih aktivnosti.
Martin Krpan -super star
Tekmovanja za najmočnejšega Slovenca "Martina Krpana" potekajo v Sloveniji že 9 let. Iz skromnih začetkov so prerastla v vrhunska tekmovanja in postala tudi uradno državno prvenstvo Slovenije za najmočnejšega Slovenca.
Za to, kar imamo danes, je bilo potrebnega ogromno dela in truda, pa tudi brez pomoči sponzorjev ne bi šlo.Tukaj v prvi vrsti lahko pohvalimo Drogo, d.d., ki je bila med našimi prvimi sponzorji.
Martin Krpan, tisti, ki je Dunaj rešil pred Brdavsom in uspešno tihotapil sol čez mejo, ni bil samo močan, kot se za kmeta spodobi, pač pa tudi premeten in pameten. Takšni pa morajo biti tudi tekmovalci, ki želijo osvojiti naslov najmočnejšega Slovenca.
Vsako leto se izbirna tekmovanja pričnejo že v maju in potekajo tja do septembra, ko je na vrsti veliki finale. Vrhunec letošnjih tekmovanj bo vsekakor finalno tekmovanje za najmočnejšega Slovenca "Martin Krpan 2004", ki bo 11.9. v Straži pri Novem mestu. Do finalnega tekmovanja pa bodo na vrsti še izbirna tekmovanja v naslednjih krajih: Lenartu, Ljubljani-BTC, Velenju, Dobovi, Pivki, Medvodah, Mariboru, Laškem in Metliki.
Tekmovalci se poizkušajo v nalogah, vezanih na Levstikovo povest: s tihotapljenjem soli, prenašanjem kobilice, otovorjene s soljo, tovorjenjem sodov , vlečenjem kobile iz hleva itd.
Poleg tekmovanj za najmočnejšega Slovenca smo lani in letos organizirali tudi tekmovanje za mednarodnega Martina Krpana. Na teh tekmovanjih je v ospredju surova moč in so organizirana podobno kot tekmovanja v tujini.
Tako je bilo v soboto 29. maja pred ljubljanskim Cityparkom veliko mednarodno tekmovanje, na katerem so se pomerili najmočnejši možje iz 12 evropskih držav. Med možmi, od katerih nihče ni bil lažji od 120 kg, najtežji pa je tehtal 160 kg, je z igrami in bremeni najbolje opravil že 10 let nepremagani Nemec Heinz Ollesch in si s tem priboril naslov "mednarodni Martin Krpan 2004”.
Organizator prireditve Bojan Vidmar
Od 3. do 8. julija pa so se športne aktivnosti nadaljevale v Izoli, kjer so bila tekmovanja v rokometu oz. EVROPSKI ROKOMETNI FESTIVAL ALI EVROFEST. Udeležili so se ga mlajši in starejši tekmovalci iz Evrope, Afrike in Azije.
22 Sponzorstva ★
Droga, d.d. generalni sponzor 8. ciciolimpiade
Zadnjo majsko soboto je bilo na ploščadi igrišča v izolskih Livadah prav prijetno športno vzdušje. Mali korenjaki iz vrtcev v Izoli (Školjka, Mavrica in Aquilone), Portorožu, Sečovljah, Piranu (Enota La Co-cinella) in Kopru (Enota Pobegi in Delfino blu) ter gostje iz mariborskega vrtca "Koroška vrata" so se pomerili v petih otroških športnih igrah. V vrtcu Enota Livade so isti dan pripravili razstavo otroških izdelkov in srečelov.
Tema letošnje ciciolimpiade je bila "Mi v Evropi". Otroci iz posameznih skupin so se letos predstavili z maskotami - zastavicami članic Evropske unije. Kot vsako leto je bila tudi letos glavna maskota ciciolimpiade "cicižoga", katero je izbrani mali korenjak pripeljal na igrišče s tric-trac traktorjem. Na rolerjih sta ga spremljala malčka z olimpijskim ognjem. Dogajanje so popestrili animator Sten Vilar s Piko Nogavičko, deklice pom-pom in plesna skupina otrok v narodnih nošah.
Sledila je "cicihimna". Ravnateljica vrtca Izola, ga. Tatjana Kodarin , je v uvodnem govoru vsem nastopajočim zaželela čimveč uspehov, prireditev pa so pozdravile tudi izolska županja ga. Breda Pečan, konzulka Malte in predstavnica generalnega sponzorja Droga Portorož ga. Janja Križman. Nato so se pričela tekmovanja. Otroci so se pomerili v igrah "Potovanje po Sloveniji", Olimpijske igre 2004", Dežela tulipanov", "Božičkova dežela" in "Pečemo pizzo". Zanje so navijali starši in prijatelji. Zmagovalci so bili vsi otroci, na koncu tekmovanja so bili nagrajeni z medaljami in skupinskimi diplomami.
Cilji tokratne ciciolimpiade so bili z neposredno izkušnjo spoznati multi-kulturalnost držav v EU, razvijati zdravo tekmovalnost med otroki (pomembno je sodelovati in se igrati), spoznati pomen sodelovanja, spoštovanja in upoštevanja različnosti ter športnega obnašanja.
Letošnjo "Ciciolimpiado", tokrat že osmo po vrsti, je sponzorirala
Droga Portorož. Otroke je oblekla z "Argetinimi" majčkami in zanje pripravila degustacijo piškotkov ter kruhke z namazom paštete Argeta Junior. Starši so medtem lahko spili kavico Barcaffč. Po igrišču pa se je sprehajala maskota "Argeta Junior", s katero so se otroci zabavali in slikali.
Bandelj-Prica Nives
CICI HIMNA
Mi smo majhni cicibani, vsi že pravi športniki, saj se bomo skupaj zbrani v spretnosti pomerili.
Z žogo radi se igramo, kolesariti že znamo.
V hribe radi hodimo, spretno se že rolamo.
Naj živi le dobra volja, zdravje, smeh in lep napev!
Cici naj olimpiada vsega tega bo odmev.
Maskota Argeta Junior med cicibani.
Vsi veseli cicihimno so zapeli!
★ Usposabljanje 23
Tudi pri spletnih straneh ne gre brez znanja
Nova spletna stran zahteva tudi nova znanja in novo delovno silo. Ekipa sodelavcev, ki sodelujejo pri oblikovanju spletnih strani, je imela sredi junija izobraževanje na temo urejanja novih spletnih strani. Izvajalca izobraževanja sta bila strokovnjaka iz podjetja AV- STUDIO, ki dela na prenovi spletnih strani.
Ekipa sodelavcev, ki je zadolžena za posamezna področja, je naslednja: Majda Vlačič, Armando Tul, Polona Vagaja, Janja Križman, Nataša Bazjak in Tjaša Ulčar-Jesih, ki je po vrnitvi s porodniškega dopusta prevzela skrb za to področje. Seveda pa bo vselej potrebna tudi podpora sodelavcev iz Informatike.
V kratkem bomo prenovljene spletne strani tudi objavili - najprej testno, kar pomeni, da bodo na ogled samo nam, zaposlenim. Po zbranih pripombah jih bomo v okviru mogočega dopolnili ter lansirali v vesoljno medmrežje!
Tjaša Ulčar Jesih
V PC Gosad vemo: več znaš, več veljaš!
Letos sta obnovila znanje za strojnika kotla Stanislav Bauman in Alojz Janežič. Pridružil se jima je novinec Boris Čulek, ki opravlja dela vzdrževalca, po potrebi pa tudi dela strojnika.V PC GOSAD nekateri delavci delajo kar nekaj del, "torej je izkoristek zaposlenih dober".
Stanislav Bauman
Usposabljanje je bilo organizirano v Mariboru vsak dan po delovnem času, trajalo pa je mesec in pol.
Po vsakem delavniku so sodelavci hiteli domov in potem z avtom v Maribor. Treba je bilo prevoziti 7o km v vsako smer in to v času, ko se ljudje vračajo iz službe in je promet gost. Vračali so se v poznih večernih urah.
Vsi trije so bili na koncu preveč utrujeni, da bi bili pripravljeni odgovarjati na naša vprašanja.
Stanko Bauman mi je samo rekel, da upa, da mu ne bo potrebno več obnavljati tega znanja, saj bo takrat že v pokoju. Vendar se nikoli ne ve, lahko bo moral še delati, saj se zakoni spreminjajo skoraj mesečno in vedno se kaj dodaja, da zlepa ne moreš priti do "penzijona".
Danica Krajnc
Utrinek z usposabljanja.
Aleš Janežič
Planet Droga v orbiti dobrega razpoloženja
Naš dan je bil letos daljši
40-letnico Droge smo želeli proslaviti v čim širšem krogu zaposlenih, z lokalno skupnostjo in z našimi poslovnimi partnerji. Zato smo tradicionalni Naš dan časovno "raztegnili" na tridnevno dogajanje v različnih okoljih: Interni dan odprtih vrat je 10. junija potekal v novih Droginih prostorih v Izoli, v PC Zlato polje v Gradišču in v PC Gosad v Središču ob Dravi. Naš dan - dan športa in zabave je bil organiziran dan kasneje na teniških igriščih v Luciji, koncertu Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije in Slovenskega komornega zbora pa smo lahko prisluhnili 23. junija 2004 na Tartinijevem trgu v Piranu.
Vsako dobro delo je tudi poplačano. Tako je bilo tudi z našimi prizadevanji, da bi slavnostne prireditve in vse spremljajoče aktivnosti potekale brez zapletov, da bi se prireditev udeležilo čimveč povabljenih in da bi se vsi skupaj zelo dobro imeli.
Lepo se je spet srečati...
Interni dan odprtih vrat v Izoli ♦♦♦
Svojim najbližjim in upokojencem smo lahko razkazali svoje delovne prostore in Drogino proizvodnjo. Za najmlajše smo pripravili ustvarjalne delavnice, kjer so lahko preizkusili svoje risarske spretnosti in se spoznali z otroki ostalih sodelavcev. Naši obiskovalci so si lahko ogledali tudi razstavo "40 let Droge", ki jo je komentirala "mlada" upokojena in dolgoletna Drogina sodelavka Dragica Mekiš.
/V/AST>W
Je mogoče, da se tehnologija tako hitro razvija?
DROGA
Vsake oči, tudi otroške, imajo svojega malarja...
Kako smo bili takrat mladi...
... in tudi v PC Zlato polje
0 tem, da bi bilo zelo lepo, ako bi nas obiskali družinski člani naših zaposlenih, smo se v našem PC pogovarjali le nekaj tednov pred tem, ko je prišlo obvestilo o Droginem dnevu odprtih vrat v okviru praznovanja 40 letnice na vseh lokacijah.
Kljub temu, da smo v Gradišču pred dvema letoma že gostili naše upokojence, so nas tudi tokrat presenetili in nas obiskali v kar velikem številu. Pravijo, da si radi ogledajo, kaj smo novega naredili, ob tem pa obujajo spomine na sicer težka, a lepa leta, ki so jih preživeli v Sudestu. Od njih vedno kaj novega (sicer starega) izvemo. Med drugim tudi to, da so nas letos upokojenci obiskali na praznik Sv. rešnjega telesa, prav na dan tega praznika pa so v Gradišču leta 1948 začeli postavljati zadružne hleve, iz katerih je kasneje nastala prva proizvodnja v Gradišču - sušilnica sadja in zelenjave in kuhanje brinjevca (SUDEST).
Po ogledu proizvuunje, ki je bil seveda najbolj zanimiv za otroke, smo vsi skupaj še nekaj malega prigriznili, predvsem pa smo se naklepetali.
Manuela Ferenčič Meden
Dan športa ♦♦♦
Naš dan 2004 je bil fantastičen, udeležba fenomenalna, kar se je odrazilo tudi v tem, da se je v družabne igre vključilo kar 176 tekmovalcev. V teku z vrečami je sodelovalo 28, pri vodnih balonih 40, v igri vrzi in zadeni 38, v prenašanju paštet 22 in v vleki vrvi, ki je bila najbolj bučna, kar 48 tekmovalcev.
Letos smo pri odbojki uvedli novost: ekipe smo žrebali tik pred začetkom tekem. Tako smo podrli vse meje in igrali v mešanih ekipah. Bilo je zelo zanimivo, jezikovno barvito in borbeno.
Zmagala je ekipa, ki je bila prva izžrebana, v njej so igrali Vasja Rebec, Primož Raktelj, Mauricio Černač (Lasago), Silvija Benčič, Petra Glavina in Nives Bandelj Priča.
Pri športnih igrah pa smo imeli še dve novosti. Prvič smo tekmovali v balinanju, kjer sta se najbolje odrezala Marijan Blaško in Željko Ujhazi.
Druga novost pa je bila ženski nogomet. Sodelovale so le igralke iz PC Nova tovarna. Iskreno jim čestitamo za več kot odlično igro.
Anamarija Regent
ANIMACIJSKE IGRE:
Tek v vrečah 28 tekmovalcev, I. mesto Jeton,
II. mesto Aijša, III. mesto Selma.
Vodni baloni 40 tekmovalcev, I. mesto Alban,
II. mesto Leila, III. mesto Mirsad.
Vrzi in zadeni 38 tekmovalcev, I. mesto Refik,
II. mesto Lori, III. mesto Amina.
Hopla / pladnji 22 tekmovalcev, I. mesto Besim II. mesto Anamarija, III. mesto Zeka.
Vleka vrvi 48 tekmovalcev, I. mesto skladišče - logistika,
II.	mesto Droga Skopje, III. mesto Droga Bosna.
ŠPORTNE IGRE:
Balinanje: I. mesto Marjan Blaško in Željko Ujhezi,
II.	mesto Rado Dodič in Mirko Carič, III. mesto Silvo Požar in Mišo Nikolič.
Odbojka: Ekipal: Primož, Vasja, Mauricio, Silvija, Petra, Nives
Ekipa2: Anamarija, Marijana, Aleksander, Aleš, Alen, Soka
Ekipa7: Vesna, Sara, Suzana, Marko, Sergio, Nelson
Peter Fatur je obiskovalcem razkazal sodoben proizvodni obrat.
V
Kako znajo vleči na svojo stran!
Takole izgledajo mačke v Žaklju.
mamam
Tudi sodelavci iz Prištine so močno vlekli
Kam pa kam, balinček?
Švedom se je poznalo, da niso vajeni mediteranskih temperatur.
Odbojkarice se zdravo prehranjujejo.
Droga Priština je kljub nepoznanemu terenu med prvimi tremi.
Očitno se spoznajo na baline...
JOCA
Kdo bi si mislil, da je pašteta tako zmuzljiva!
Ekipa 2 je tudi pri uvrstitvi ostala zvesta svoji številki.
Vsak ima svoj faktor...
V
Tehnična služba - zlata sredina (2. mesto)
Pionirke ženskega nogometa - štiri ekipe, ena sama slika.
Nogomet
In kakor da bi bilo prihajoče evropsko prvenstvo drugotnega pomena, so se na igrišču zvrstili mednarodni žogobrcarski asi Skupine DROGA. Na vročo nogometno podlago portoroškega igrišča so zlili borbenost, talent, moč in tehniko, pa tudi fair - playa ni manjkalo. V moški konkurenci so tokrat slavili azzurri iz Sandrija, spodrsljaj na EP -ju je morda posledica utrujenosti z Droginega prvenstva. Prave zmagovalke tega tekmovanja pa so nedvomno ekipe Argeta, Barcaffš, Junior in 1001 cvet -ženske ekipe, ki so moškim kolegom pokazale, kako se lahko nežni spol loti pregovorno moškega športa z borbenostjo, brez poškodb in v pravem olimpijskem duhu. Med slednjimi je zmagala ekipa Argete.
Nogomet moški: I. mesto Sandri, II. mesto Tehnična služba, III. mesto Droga Priština.
Nogomet ženske: I. mesto Argeta, II. mesto Barcaffš, III. mesto Junior.
Nagrada za fair play ženske: ekipa 1001 cvet
Vasja Rebec (slike na naslednji strani)
Trije fantiči, kot trije tiči!
vr
Žogobrcarke Argeta.
Dokler mi siješ, sonce ti, hladu, miru na igrišču ni.
(za teniške potrebe prirejeno po S.Gregorčiču)
Na vročem lucijskem pesku, ki se še ni ohladil od obiska Martine Navratilove, Venus VVilliams in seveda naših teniških igralk Pisnikove in Srebotnikove, se je spopadlo 23 igralcev in igralk. 18 fantov se ni ustrašilo ne znoja ne boja - med seboj so se pomerili v igri dvojic. Deklet nas je bilo sicer komaj za vzorec, ampak dovolj, da smo lahko prvič po nekaj letih imela svoje tekmovanje.
Poleg znanja je bila na igrišču pomembna odpornost na vročino. Košarkarsko odsotnega Marjana Fišerja je tokrat pri vodenju turnirja uspešno nadomestil Emil Šmid. No, še dobro, da Marjana ni bilo, saj bi bilo res že neokusno, če bi tretjič zapored osvojil prvo mesto. Je pa zato drugič zapored med dvojicami uspelo zmagati Aleksandru Sušlju, tokrat v navezi s Francem Koširjem.
Vsem tistim, ki tokrat niso imeli sreče, pa naj zaupam, da se jim bo kmalu ponudila možnost za popravni izpit. Nekaj se namreč šušlja o septembrskem turnirju nekje na Štajerskem. Se vidimo?
KONČNA RAZVRSTITEV :
Tenis - moške dvojice
1.mesto Franc Košir, Aleksander Sušelj
2.mesto Emil Šmid, Vlado Drožina
3.mesto Jani Zupan, Andrej Falež
4.mesto Bojan Markič, Sašo Halser
Sodelavci iz Sandrija so bili absolutno prvi!
Tenis - ženske posamezno
1.mesto Manuela Ferenčič Meden
2.mesto Anja Šuligoj
3.mesto Damjana Poberaj
4.mesto Alenka Kubik
5.mesto Alenka Kolarič
Manuela Ferenčič Meden
Udri po žogici, Manuela!
"Presojevalca" odbojkarskih talentov.
Nogometna sodnika sta dobila - košarico.
Le kakšna bi bila tekmovanja brez navijačev!
Tenisačem se je mudilo v senco.
Skriti kuharski talenti so prišli na plan
Tako kot se za pomembno obletnico spodobi, so naši kuharji letošnjo 40-letnico Droge obarvali z rekordnim številom prijav in seveda tudi izdelkov. Sodelovalo je kar enainštirideset kuharskih talentov in za nas pripravilo petinpetdeset izvrstnih jedi. Največ, kar dvanajst, se jih je odzvalo iz PC Nova tovarna - mesni program.
Zgolj naključje je, da je tudi zmagovalka v kategoriji "Najboljša sladica" ravno ga. Mevlida Mahmutovič iz mesnega programa. Tokrat je številka 13 prinesla srečo. V kategoriji " Sladica z najlepšim izgledom" je zmagal Drogin vlak, umetnina Nives Bandelj Priča iz Financ. Pohvale gredo tudi torti Gozdni sadež Marije Petek iz PC Gosad.
Polentno-zdrobova zmešnjava je ime sladice, ki je prejela nagrado za najbolj originalno ime. Ker so avtorice iz Računovodstva (Franka Bonifaccio, Petra Gajšt in Sara Raspor), je komisija sladico preimenovala v "Računovodsko zmešnjavo". V kategoriji "Sladica, ki vsebuje največ naših izdelkov" so zmagale praznične tortice Marije Kirič iz PC Gosad.
Poleg izvrstnih sladic so naši kuharji pripravili tudi tri glavne jedi in komisija se je strinjala, da zaslužijo posebno nagrado. Edini sodelujoči moški Bruno Gei (vreden vse pohvale) je pripravil Pikantnega piščanca v polenti. Navdušila nas je tudi Instant pizza Droga Zlata kraljica (narejena z osnovo iz polente) Dorjane Božič.Tudi jezički kus kus Marije Vuk so navdušili komisijo.Tolažilno nagrado s pohvalo in vzpodbudo pa so prejeli vsi sodelujoči.
Nataša, Marjeta, Tjaša
♦♦♦ in zabave
Letošnjo komisijo so sestavljali: predsednik g. Strohsack ter člani ga. Koštomaj, ga. Ulčar Jesih, ga. Gombač in ga. Tušnik.
Ena gasilska najboljših slaščičark in predsednika komisije
Predsenik uprave Robert Ferko je prisrčno pozdravil prisotne.
k.
Takale
sladka kompozicija se je posrečila Nives.
Mladost je ne samo lepa ampak tudi gibčna
Lepi nasmehi za naše bralce.
Pokal je naš, toda važnejše od zmage je druženje!
Sladko darilce iz Somborja.
Predaja darila - Annikin slovenski nagovor je vse navdušil.
Ali ji bo kdo pomagal kvišku?
V
Zoran Janoškovič, izžrebanec v akciji zbiranja koristnih predlogov je prevzel kolo, ostali pa košarico Droginih izdelkov.
Limbo plesalec ali vrhunski športnik?
Prizor, ki bi ga bil vesel vsak čevljar.
Nobeni risanki ne bi delali sramote.
Mega torta za mega uspešne
Veseli živ - žav, razigrano vzdušje in nikogar, ki bi se mu mudilo domov.
V
Ogrevanje za večerno rajanje prvič,
K nekdanjim sodelavcem je prisedel direktor Zlatega polja.
drugič
in tretjič.
Trenutek, ko je avtomobil menjal gospodarja
Koncertno doživetje
V sodelovanju z Imago Sloveniae - Podobo Slovenije, ki skrbi za revitalizacijo starih mestnih jeder, cerkva in gradov, smo 23. junija organizirali otvoritveni koncert, na katerega smo povabili poslovne partnerje in bivše vodstvene sodelavce. Koncert je bil ob 21. uri na Trtinijevem trgu v Piranu. Nastopili so Slovenska filharmonija, Slovenski komorni zbor in solisti Rebeka Radovan -sopran, Mirjam Kalin - alt, Marjan Trček - tenor in Peter Fried - bas pod vodstvom dirigenta Janosa Kovacsa in zborovodje Mirka Cudermana. Izvajali so 9. Beethovnovo simfonijo.
V pozdravnemu govoru sta spregovorila Vojka Štular, županja Občine Piran, in Robert Ferko, predsednik uprave Droge, d.d.
Koncert je očitno ugajal.
V
Priložnost, da si povedo kaj zabavnega.
Izvajalci so bili sami vrhunski umetniki.
Uvodni trenutki.
Iz predsednikovega govora:
"Prav zato bi želel, da današnji dan ni le praznik Droge, temveč vseh nas, ki ustvarjamo njeno vesolje. Ker miselnost, ki egocentrično poveličuje zgolj finančne merilnike uspešnosti ene organizacije, ne zagotavlja preživetja na dolgi rok. Nasprotno. Verjamem, da bi morali v korporativnem vesolju stalno iskati dinamično ravnotežje, v katerem bodo interesi zaposlenih, uprave, lastnikov, potrošnikov, poslovnih partnerjev, lokalne skupnosti v sozvočju. To pa ne more biti zgolj pobidnstvo predsednika uprave ene družbe, temveč vsakega posameznika v vsaki organizaciji, ki sestavlja to vesolje.
Zato želeti "vse najboljše" Drogi, pravzaprav pomeni želeti dobro vsem okrog nas. In če običajno praznovalcu voščimo "vse najboljše", naj danes voščilo velja v obratni smeri."
A
"Avto je šel v prave roke!"
... je bilo slišati med razigrano množico takoj po razglasitvi imena srečneža, ki je na Drogini zabavi prejel glavno nagrado - avto VW polo, darilo Porscheja Koper. Nagrajenca Velimirja Vladiča ni bilo na zabavi, zato je g. Viktor Topoljšek, direktor Porsche Koper, ključe avta predal kar Branetu Knepu, vodji OE Logistika, ki je o svojem sodelavcu povedal vse najlepše.
Posebna publikacija ob Droginem jubileju«
V sklopu aktivnosti ob 40-letnici Droge smo izdali tudi brošuro, v kateri smo želeli skozi zgodbo o Drogi in njenih blagovnih znamkah predstaviti svojo 40-letno zgodovino. Brošuro je pripravila agencija Pristop, s projektnim timom pa so sodelovali tudi sodelavci iz marketinga, in sicer pri vsebinski zasnovi brošure Majda Vlačič in Janja Križman, pri oblikovalski zasnovi pa Armando Tul. Izvod brošure zase in za svoje partnerje lahko dobite v svojih tajništvih.
Velimir, Brane, Mile in polo
Velimir Vladič je na poti k upokojitvi, v času dolgoletne zaposlitve v Drogi pa je bil odličen delavec (voznik tovornega avtomobila) in sodelavec. Svoje delo je opravljal vestno, vedno je tudi priskočil na pomoč.
"Kaj naj rečem? Srečen sem," so besede, ki smo jih s težavo zvabili iz nagrajenčevih ust, ko je prišel prevzet avto. Razumljivo, saj se Velimir ni nikoli zgubljal v besedičenju, tudi takrat ne, ko ga je neposredni vodja Mile Smilič zaprosil, da opravi kakšno izredno delo oz. dodatno, v določenem trenutku nujno opravilo.
Ko avto še ni bil nagrajencev.
vr
★ Naše korenine 37
Ko so kava in ribe "vštric hodile”
Gostji rubrike "Naše korenine" sta tokrat Magda Palčič in Mila Prodan. Njuni spomini o zaposlitvi se začenjajo v Delamarisu, v obratu Argo.
Z Magdo Palčič, ki ima že več kot 35 let delovne dobe, sva se pogovarjali na oddelku paštet.
"Rojena sem v Brkinih, na Obali pa živim že od dekliških let. Kot 16-letno dekle sem se zaposlila v Argu (Argo je bil obrat Delamarisa, ki se je 1.1.1978 združil v novo delovno organizacijo Droga Portorož), kjer sem najprej delala na kavi (100-gramska kava Delamaris), kasneje na instant čajnih napitkih, na pripravi juh in paradižnika. Kljub težkemu delu sem v družbi mladih sodelavcev dobro prestajala vse začetniške težave in se hitro privadila na delo. Po združitvi Delamarisa z Drogo sem še nekaj časa delala na kavi, po preselitvi kave v Začimbo pa sem delala na vseh oddelkih. Pomagala sem tudi v obratu Riba in v Delamarisu, ob času trgatve pa sem s sodelavci obirala tudi grozdje (obdobje, ko je bilo podjetje Vina Koper organizirano v okviru DO Droga). Sedaj delam že nekaj časa na mesnem programu, kjer po recepturi pripravljam maso za pašteto.
S sodelavci sem se vedno dobro razumela, najlepše pa je bilo, ko sem bila mlada. Mlad človek je seveda veliko bolj spreten in hiter in doseči normo ni bilo težko. In ko je bila norma dosežena in je bilo do konca delavnika še nekaj časa, smo si sodelavke včasih popestrile dan s kakšno norčijo. Spomnim se, kako smo se nekoč, ko smo delale v popoldanski izmeni in smo dosegle normo pred zaključkom dela, povzpele na streho Arga in gledale letno kinopredstavo v sosednjem Arrigoniju. Naključje je hotelo, da je to predstavo gledal tudi naš vodja in
nas opazil na strehi. Drugi dan nas je opozoril, da moramo biti bolj previdne. Zgodilo se je tudi, da smo opazovale fante iz veslaškega kluba, ki je bil v bližini Arga. Ker nas je vodja poznal in je vedel, da smo nabrite, je prišel večkrat v kontrolo in nas zasačil tudi pri tem dejanju; in seveda je sledila pridiga s pripombo, naj se drugič ne obešamo po ograji tako kot kakšne... (Tarzanovi je bilo ime Čita, op.p.). Sčasoma so prišle spremembe, zresnile smo se, danes pa so tu še leta, ki po malem kažejo zobe. Večina mojih sodelavk iz mladih let je že upokojenih in tudi sama se približujem upokojitvi.
Danes so delovni pogoji boljši kot so bili pred leti, so pa odnosi med sodelavci drugačni. Menim, da je to posledica načina dela, zaradi katerega nimamo niti minute časa, da bi se posvetili najbližjemu sodelavcu. Se pa z najbližjimi sodelavci dobro razumem in to je zelo pomembno; na delo rada prihajam in se v svojem delovnem okolju počutim zelo dobro."
Milo Prodan sem obiskala v "njenem" laboratoriju.
Zaposlila se je leta 1972 povsem po naključju. Davnega poletja je prišla iz Črne gore na obisk k sestri v Izolo, listala je dnevnik Delo in v njem zasledila razpis za zaposlitev. V Delamarisu oz. Argu so potrebovali samostojnega analitika.
"Podjetje je bilo uspešno in sodelavci v kontroli, kjer sem bila najprej zaposlena, so me zelo lepo sprejeli. Nato sem delala v razvoju na programu pašteta; Delamarisov razvoj je bil močan oddelek, tako po strokovnosti kot po številu zaposlenih. Bilo nas je 45. Iz tega obdobja se spominjam dogodka, ki se mi je pripetil zaradi moje trenutne raztresenosti, lahko pa bi imel usodne trajne posledice zame in za mojo družino. Zastrupila sem se. Edina v Sloveniji oz. trinajsta v Evropi sem preživela botulizem. Bila sem v šestem mesecu nosečnosti. Pripravljala sem recepturo za pašteto, kar sedaj počnejo v pilotnem laboratoriju, in sem jo pozabila sterilizirati. Ko sem
38 Naše korenine ★
se naslednji dan vrnila v službo, sem pašteto poskusila in se zastrupila. Izgubila sem vid in zastrupitev se je tako razširila, da so zdravniki menili, da bom umrla. V bolnišnici je nekega dne stopil do mene lečeči zdravnik in mi rekel: "Če preživi mamica z otroki , boste tudi vi!". Nisem vedela, za kaj gre. Potem mi je sestra povedala, da so mojo kri vbrizgali mami miški in njenim miškam, in če bodo miške preživele, bom tudi jaz. In tako je tudi bilo. Miške so preživele in jaz tudi. Na srečo tudi moja punčka ni občutila posledic. V bolnišnici sem bila tri mesece.
V času moje odsotnosti sta se Droga in Delamaris združila in v novem podjetju je prišlo do številnih organizacijskih sprememb. Nekatera delovna mesta so bila združena, druga razdeljena in podobno. Nekaj časa sem bila v negotovosti glede moje nadaljnje zaposlitve in mi ni bilo prijetno. Pa vendar je bil moj položaj kar hitro jasen; razporejena sem bila v Drogin razvojni laboratorij za kavo, kjer sem še danes.
Moj prvi pomislek o novem delu je
bil, da ga ne bom nikoli opravljala tako dobro kot moja sodelavka tehnologinja. Sodelavka je kavo prepoznavala po občutku, zadostoval ji je le pogled na surovino in že je prepoznala sorto in deželo izvora kave. Sama sem vrste kave spoznavala pri delu v laboratoriju in preko literature. Po petih letih sem zasledila, da sem občutek za prepoznavanje vrste kav pridobila tudi jaz.
V meni je vzklila želja, da bi videla tudi rastlino oz. plantažo kave v živo. To sem tudi omenila takratnemu direktorju, ki mi je odobril službeno pot v Indonezijo. Za to sem mu še danes hvaležna. Pozneje sem šla v Brazilijo kot degustatorka kav z nalogo izbrati kave primerne kakovosti za Drogine izdelke. Potem sem plantaže v Braziliji obiskala še enkrat in se v ocenjevanju kav kosala z najboljšimi degustatorji kave na svetu. Enkratno doživetje. Takrat sem spoznala, da je kava "moj poklic".
Počasi se bliža čas moje upokojitve. Kljub delu, ki ga vedno opravljam z največjim veseljem in v
čudovitemu kolektivu, saj mi je sedaj v službi najlepše, moram priznati, da se je zelo veselim. Da je čas za manjše količine kave, me opozarja tudi želodec, ki je v več kot četrt stoletja prenesel kar zajetno količino dragocenega napitka. Poleg tega so tu že vnuki, ki se že veselijo babičine kuhinje."
Majda Vlačič
Botulizem
(Bakterija Clostridium botulinum)
Botulizem je zelo nevarna zastrupitev s hrano, ki jo povzročajo bakterije Clostridium botulinum z botulinusnim strupom.
Te bakterije so razširjene povsod po svetu, predvsem v zemlji. Tvorijo zelo odporne oblike, ki omogočajo, da preživijo v neugodnih razmerah več let ali celo desetletij. Okužimo se lahko s hrano, v kateri je botulinusni strup. Najbolj pogoste so okužbe z vloženo zelenjavo in z različnimi mesnimi izdelki.
Botulinusni strup je eden najmočnejših in najnevarnejših strupov. En sam gram lahko povzroči smrt milijon ljudi. Znaki zastrupitve se pojavijo prvi ali drugi dan po zaužitju zastrupljenega živila: najprej dvojni vid, suha usta in otežkočeno požiranje; nato nezmožnost dihanja, ki je pogosto usodna, saj umre kar 8 ljudi od 10. Včasih bolnika rešijo z vbrizganjem protistrupa.
"Dobra stran" tega strupa je, da ga z 10-minutnim kuhanjem pri 100 °C uničimo. Tako se s pravilno pripravo živila zastrupitvi lahko izognemo. E.B.
★ PS Kadri obvešča 39
Zaposlenost v maju 2004
V matičnem podjetju je bilo na dan 31.5.2004 zaposlenih 610 delavcev, od tega 294 moških in 316 žensk.
V Droginih povezanih podjetjih je bilo na dan
31.05.2004	zaposlenih 378 delavcev in sicer v:
DROGA d.o.o. BUJE - 32 zaposlenih DROGA d.o.o. LASAGO - 8 zaposlenih DROGA d.o.o. SARAJEVO - 32 zaposlenih DROGA d.o.o. SKOPJE - 51 zaposlenih DROGA d.o.o. PRIŠTINA - 33 zaposlenih DROGA d.o.o. BEOGRAD - 30 zaposlenih DROGA LIVSMEDEL AB ŠVEDSKA 12 zaposlenih SANDRI s.p.a. ITALIJA 31 zaposlenih KONZUM D.D. SARAJEVO - 140 zaposlenih VIVO d.o.o. - 9 zaposlenih
V JUNIJU IN JULIJU PRAZNUJEJO OKROGLE OBLETNICE 10- letniki
Diego DELBELLO iz PC Sol (JUNIJ)
Warner MAHNIČ iz OE Prodaja (JULIJ)
Anita SMRDELJ iz PC Zlato polje (JULIJ) Aleksander VRČON iz PC Sol (JULIJ)
20- letniki
Vito ŠARUGA iz OE Prodaja (JUNIJ)
Ingrid KOŠIR iz PC Nova tovarna (JULIJ) Zdenka MEDIK iz PC Gosad (JULIJ)
Alenka GORIČAN iz OE Prodaja (JULIJ)
NAŠIM SLAVLJENCEM ČESTITAMO IN NAZDRAVLJAMO OB DELOVNEM JUBILEJU
Jubilejne nagrade se izplačujejo na podlagi 2. točke 44. člena Podjetniške kolektivne pogodbe družbe.
Obvestilo
Obveščamo vas, da so v mesecu juniju prišli v našo sredino trije novi sodelavci, in sicer:
Gregor SMOLNIKAR, ki je zasedel delovno mesto: Vodja projekta
Matevž BAMBIČ, ki je zasedel delovno mesto: Svetovalec predsedniku uprave Tamara BOH, ki je zasedla delovno mesto: Vodja projekta.
Nove sodelavce vam bomo predstavili v kratkem.
Intranet
V mesecu juniju smo vas spraševali o številu povezanih podjetij Skupine Droga. Pravilen odgovor je 8, in sicer DROGA d.o.o. BUJE, DROGA d.o.o. SARAJEVO, DROGA d.o.o. SKOPJE, DROGA d.o.o., PRIŠTINA, DROGA d.o.o. BEOGRAD, DROGA LIVSMEDEL AB ŠVEDSKA, SANDRI S.p.A., ITALIJA, VIVO d.o.o. VINICA.
Srečen dobitnik pa je Krešimir MARIN. Čestitamo!
DROGA
Čestitka
Nekaj ur pred kresno nočjo, natančneje 24. junija, je na Fakutleti za management v Kopru zaključila študij Jelica Stankovič iz OE Prodaja in si prištudirala naziv diplomirani ekonomist.
Iskreno ji čestitamo za pridnost in vztrajnost, še posebej pa za trdno odločenost, da doseže zastavljeni cilj.
Sodelavci
40 Mi med seboj ★
Srečno, Meri!
V Gosadu smo radi skupaj tudi v prostem času
Rojstni dnevi
Vsak, ki se sreča z drugo pomladjo (50 let), je po starih nezapisanih pravilih dolžan narediti kakšno zabavo za vse zaposlene. Ob koncu delovnega časa se tedaj dobimo za kakšno uro in poklepetamo ob dobro pogrnjeni mizi. Tudi v letošnjem letu smo se tako dobili kar trikrat, ko so slavili naši sodelavci: Miroslava Škvorc, Zdravka Kuharič in Anton Prosnik.
Ob rojstnem dnevu obdarimo sodelavce z darili, za katere vemo, da jih bodo veseli.
Danica Krajnc
Zadnjega junija se je po treh letih dela v Drogi, kjer je delala kot tehnolog v proizvodnji, od svojih sodelavcev poslovila Meri Prodan. Odločitev o zamenjavi delovnega okolja za Meri ni bila enostavna, saj je svoje delo opravljala z zadovoljstvom in se je med svojimi sodelavci počutila izredno lepo. Na srečo pa mlade ljudi poleg razuma vodi tudi srce in tako je bilo tudi z Meri.
Želimo ji veliko sreče in da bi se v novem delovnem okolju počutila vsaj tako dobro, kot se je v našem.
Uredništvo
Claude Monet - Senene kope (1890)
V
★Gostinstvo 41
Prva plovba gostincev minila brez morske bolezni
Sonce in vonj mediterana...
Droga Portorož že osmo leto prireja celodnevni izlet za svoje poslovne partnerje s katamaranom Prince of Venice. Kar nekajkrat so bili takšni celodnevni izleti v Benetke tudi ena od nagrad v nagradnih igrah, ki smo jih organizirali v sodelovanju z različnimi mediji. Predvsem pa smo na izlete, organizirane vedno v pozni pomladi, povabili naše kupce iz segmenta trgovina. Cilje smo spreminjali, od Benetk do Brionov pri Puli, šli pa smo tudi na izlet s kopanjem na otokih pri Rovinju. Trditev, da so tovrstni izleti doslej vedno uspeli, ni pretirana. Zato je katamaran vedno polno zaseden, kar pomeni, da gre z nami okrog tristo ljudi.
Dan D za gostince je bil 24. maj 2004. Cilj izleta je bil enak kot pri trgovcih - ogled Brionov pri Puli. Dva tedna prej smo se v OE prodaja, gostinstvo vneto lotili aktivnosti, od seznamov vabljenih, vabil, kulinarične ponudbe do parkirnih prostororov itd., saj smo se morali za prvi izlet še posebej potruditi. Vmes je bilo seveda nešteto klicev v obe smeri.
Nato je prišel pričakovani sončni ponedeljek 24. maja. Odhod je bil predviden ob 9. uri izpred skladišča soli v Portorožu. Pol ure prej so začeli prihajati prvi gostinci, ki smo jih usmerili na parkirišča pri skladiščih soli in nato proti katamaranu. Na katamaranu jih je čakala kava po želji ali osvežilna pijača. Odhod se je kot po navadi zavlekel za dobre pol ure, saj naše avtoceste spomladi običajno spominjajo na gradbišča. Vendar gostje niso kazali kakšne posebne nervoze, saj so takoj začeli prijateljski klepeti. Po carinskih formalnostih v Piranu sva z vodjo OE gostinstvo g. Odarjem vsem gostom izrekla dobrodošlico, nato je bilo formalnosti konec. Najprej sendviči, nato bakala z olivnim kruhom, pa kakšno pivo, špricer ali kaj drugega - gostince pač ne moremo imeti za Kebrove podpornike - in že tako dobre vibracije ob krasnem sončnem dnevu so postale še boljše. Kar deset hostes pod taktirko Dragana Sprema je imelo stalno sprehajališče med gosti. Vzdolž istrske obale so delile "vroče poljube" v obliki kavnih koktejlov Barcaffe, sledila je še kakšna od že naštetih pijač in ob živi glasbi pop skupine Kalamari pred Rovinjem še druga runda kavnih koktejlov.
Po kratkem carinskem postanku v Rovinju smo pot nadaljevali do Brionov.
Brioni so veliki večini znani kot skupina otokov pri
Če se tla zibljejo v ritmu valov, plesni koraki lepše drsijo.
Puli, kjer je imel svojo rezidenco Tito. Organiziran ogled z vodičem, delno s posebnim vlakcem, delno peš, traja kakšno uro. Medtem lahko vidite ostanke izkopanin iz rimske dobe, muzej, ki je posvečen Titu in njegovim številnim obiskom politikov in znanih osebnosti na Brionih (prava mala enciklopedija naše povojne politične
Droga Portorož segment gostinstva strateško obdeluje od 1.4.1997 - to je od začetka trženja gostinske kave Barcaffš Bar. Doslej doseženi 36-odstotni tržni delež pri gostinski kavi pomeni skoraj 2400 kupcev v Sloveniji. Gre za kupce, s katerimi naši zastopniki neposredno poslujejo, torej sta njihova lojalnost in zaupanje v Drogo izjemnega pomena. To dejstvo nas je v OE prodaja, gostinstvo in institucionalni kupci lani jeseni pri snovanju aktivnosti za leto 2004 vzpodbudilo, da smo se odločili za organizacijo prvega izleta s katamaranom Prince of Venice za poslovne partnerje iz segmenta gostinstvo.
42 Gostinstvo ★
Slikovni dokaz o tem, da je bilo razpoloženje super.
zgodovine), vrsto raznih vil, ogromno živali z različnih kontinentov, ki jih je Tito dobil v dar (ali njihovih potomcev), skoraj 1700 let staro ogromno oljko ... Skratka -veliko zanimivega. Avtomobilskega prometa na Velikem Brionu ni, zato je tam tiho in umirjeno. Poleti je verjetno drugače, tokrat pa je bilo še vse zeleno.
Gostje so se razdelili v nekaj skupin in si z vodiči ogledali naštete zanimivosti. Nekateri smo si popestrili obisk z enourno vožnjo po otoku s chevroletom iz leta 1952, ki ga je po Brionih vozil samo Tito. Avto je v odličnem stanju, počasna vožnja z odprto streho pri 22 stopinjah Celzija pa je bila res posebna zanimivost.
Da ne bo kdo mislil, da sem turistični agent za Brione! Niti slučajno. Če še niste obiskali Brionov, pa so gotovo zanimiva možnost za enodnevni izlet.
Po povratku na katamaran ob pomolu na Velikem Brionu so goste najprej čakale osvežilne pijače in posebnost - hladni koktejli s čaji 1001 CVET Sledila je seveda raznovrstna ponudba z žara v pripravi cateringa Maestro. Hrana je bila zelo okusna in je teknila prav vsem. Še požirek pijače in že so mnogi hiteli na plesišče, kjer so svoj žur začeli Kalamari. Zapustili smo Brione in odpluli proti Rovinju. Vendar so to opazili le v kapitanovi kabini. V Rovinju sta veselo razpoloženje in ples za nekaj časa prekinili policija in carina. Takoj ko so zapustili katamaran, se je vse skupaj ponovno začelo. Vmes smo podarili darila vsem, ki so imeli rojstni dan v tistem tednu, nato pa je bil na vrsti humor Saša Hribarja in ekipe radia Ga Ga Njegova sodelavca Jure Mastnak in Marjan Šarec sta izvrstna, pa tudi Sašo je bil kar navdahnjen (tudi on se je vozil s Titovim chevroletom). Ekipa je poskrbela za pravi krohot z aktualnimi imitacijami Drnovška, Ropa, Kebra, Pečeta, Krivica, Bučarja, Schvvarzneggerja, Ališiča ....Ni kaj, glasba in humor sta vedno dobra kombinacija.
Pravzaprav so nam bile orientacije policijsko-carinske kontrole - naslednja je bila okrog 20. ure ponovno v Piranu. Zopet smo komaj čakali, da možje v uniformah zapustijo ladjo, da smo lahko nadaljujevali z veseljačenjem.
Popoldne sem med gosti opazil Roka Ferengjo, pevca sicer znane skupine Rok' n Band. Ker je bil zelo razpoložen, ni niti trenutek okleval ob povabilu za mikrofon. Tako sva s Kalamari v sessionu nekoliko obudila zgodovino rock'n rolla s skladbami Elvisa Presleya, ki Roku pevsko še posebej leži. Verjetno je tudi zato, ker je bil nastop res popolnoma spontan in nedogovorjen, naletel na dober odziv.
Čas nas je 24. maja nekako prehiteval ves dan in kar naenkrat je bila ura 21.00. Napočil je čas, da se ponovno
Humor in politika imata očitno precej skupnega - "Drnovšek"
na obisku.
ustavimo pri skladišču soli. Za najbolj oddaljene goste je bil to že skrajni čas za odhod proti domu.
Odzivi in komentarji gostov v naslednjih dneh so nam samo še potrdili pravilnost odločitve za organizacijo posebnega izleta za kupce iz segmenta gostintva. Gostinci seveda lahko pijejo in jedo tudi doma, bolj jih zanima sproščeno druženje in pozitivne vibracije ob lepem vremenu, plesni glasbi ali izbranem humorju. Očitno nam je ta "dodana vrednost" tokrat zelo uspela. Na ta način smo v OE prodaja, gostinstvo gotovo dodali kar nekaj kamenčkov v mozaik zvestobe in lojalnosti naših kupcev. Ta mozaik je iz dneva v dan pomembnejši.
Franci Čelhar
\r
★ Drogin telegraf 43
Predstavitev Droge dijakom SEPŠ Koper
Že v prejšnji številki Našega glasu smo pisali o sodelovanju Droge z različnimi šolskimi ustanovami.
17.5.2004	so nas obiskali dijaki 4.letnika Srednje ekonomsko-poslovne šole iz Kopra. V 4.letniku imajo namreč po novem programu tudi predmet učno podjetje. Pri tem predmetu se dotaknejo realnega življenja, simulirajo ustanovitev podjetja ter se spopadejo s težavami, s katerimi se podjetja srečujejo vsak dan.
Ker je znano, da se največ naučimo iz prakse, smo za mlade goste pripravili predstavitev Droge in jim skušali približati naš delovni dan .
Na koncu je stekla še diskusija, saj so imeli pripravljena vprašanja, na katera smo z veseljem odgovorili.
A.R.
Utrinek iz proizvodnje v PC Gosad ob obisku dijakov Srednje živilske šole Maribor
V začetku junija so nas obiskali dijaki Srenje živilske šole iz Maribora.
Bilo jih je kar za cel avtobus. Sprejela sta jih vodja proizvodnje Zdravko Boj in tehnolog programa Boštjan Tadina. Razkazala sta jim celotno proizvodnjo in jih seznanila s potekom dela.
Z ogledom so bili zadovoljni, mi pa tudi, saj smo imeli kaj pokazati - sodobno opremo in potek dela.
D. K.
Rastlinska čistilna naprava
Že lani smo v našem glasilu predstavili novo rastlinsko čistilno napravo v PC Gosad. Ker je to nekaj povsem novega, si jo je doslej ogledalo že več tujih strokovnjakov. Prišli so z Nizozemske, Švedske in tudi iz bivših jugoslovanskih republik, vodili pa so jih strokovnjaki iz Biotehniške fakultete, ki so že od vsega začetka pomagali z nasveti.
Objavljena fotografija je nastala v pozni jeseni, ko je bilo treba požeti oz. pokositi trstiko, ki je glavni dejavnik za čiščenje odpadnih voda. To so opravili naši vzdrževalci, od strojnika kotla do vodja vzdrževanja. D.K.
44 Drogin telegraf ★ Namig za izlet
Droga sponzorira tudi izredni športni podvig Martina Strela
V Droginih prostorih je bila 28. maja predstavitev projekta "Martin Strel vs. Jangcekjang", sledil pa je slavnostni podpis pogodbe o pokroviteljstvu.
S podpisom je Droga kot veliki sponzor zagotovila Martinu Strelu podporo pri novem podvigu, v katerem bo skušal preplavati več kot 4000 kilometrov dolgo kitajsko reko Jangcekjang. Martin se je odpravil na Kitajsko založen s tovornjakom Droginih izdelkov.
Pri hudih naporih, ko dnevno preplava v povprečju 85 kilometrov (temperatura vode je bila v polovici junija še vedno 16-17 °C), so mu v veliko pomoč Drogine juhe, paštete, riž, kava in čaji.
V času izida glasila je Martin že na tričetrt poti svojega plavalnega izziva, ki se je začel 11. junija v mestu Daju. Zaključil se bo po 51. dneh - 31. julija v mestu Šanghaj. M.V.
Nekaj za zbujanje zavisti in vzpodbujanje posnemanja
Največkrat je najtežje začeti. Iz izkušenj vemo, da potem, ko smo nekaj začeli, stvari stečejo lažje, sploh če nam je jasno, zakaj to počnemo. Vendar se pogosto zgodi, da se takrat, ko smo se odločili, da bomo začeli z neko dejavnostjo, in nam je to nekako uspelo ter imamo nekaj volje, da jo nadaljujemo, na lepem vprašamo, zakaj vztrajamo pri tem. V takem primeru moramo verjeti v pravilnost naše odločitve.
Odločitev je padla: gremo na pot!
Šport je ena izmed dejavnosti, pri kateri moramo biti še posebno odločni. Raje ne bi tekli, niti se vozili s kolesom. Bog ne daj, da bi se morali povzpeti na hrib. Še igranje šaha nam je odveč. Lahko sicer sami sebe prepričamo, da je naša športna aktivnost koristna z besedami: "Daj, pojdi teč, izoblikoval si boš telo, tako da bodo pogledi kar švigali po tebi!" Te besede pa bi pomagale le kakšnemu mlademu fantu ali dekletu. Starejši bi se morda lahko prepričali z besedami: "Daj, počutil se boš veliko bolje in v službi boš lahko delal z večjo vnemo, brez stresa!" Mislite, da bi zaleglo? Pri nekaterih že, pri drugih pa bolj malo. Pri večini bi moralo zadostovati spoznanje, da si z redno dejavnostjo, kot so tek, kolesarjenje, hoja ali gibanje v kakršni koli obliki, ohranjamo zdravje in vitalnost. Ljudje pa ločimo več stopenj aktivnosti. Nekateri so zadovoljni, če se sprehodijo ob morju, drugi če lahko hodijo več ur, tretji pa če lahko tečejo deset kilometrov ali pa kolesarijo po naših obalnih gričih. Vse je v naših rokah. Z Jurijem, ki bo v nadaljevanju opisal eno izmed kolesarskih potepanj, sva se odločila, da bova poskrbela za najino zdravje. Priporočava, da nama sledite in ostanete zdravi.
Za začetno turo sva izbrala nekoliko lažjo pot, brez zahtevnih vzponov po slovenski obali.
Opis poti: Koper - Izola - Strunjan
- Portorož - Lucija - Seča - Sečovlje -Dragonja -navzgor po dolini Dragonje
- Babiči - Vanganel - Koper
Dolžina poti: cca 50 km.
Potreben čas: 2,5 do 4 ure
Gre za krožno pot, katero lahko začnemo v kateremkoli izmed omenjenih krajev. Pot iz Kopra nas vodi ob obali do Izole. S potjo skozi tunel se izognemo vzponu na Belveder. Nato nadaljujemo pot do Strunjana, kjer spet vstopimo v tunel in skozenj prikolesarimo v Portorož (oba tunela sta obnovljena, asfaltirana in osvetljena). Pot iz Lucije do Sečovelj nas vodi skozi Sečo, prevozimo pa jo po stranskih poteh, saj se tako izognemo nadležnim avtomobilistom. Del poti med Sečovljami in
Pozor! Samo za ljubitele miru in tišine!
„WSSG1
IZOLAK
ISO LA
x r» uaiJAw k i t*v v
TOROž j
TTOROSE ,
Dragonjo smo na glavni cesti, nato pa nas po dolini reke Dragonje vodi makadamska cesta. Posebej opozor-java na ta del poti, ki je po našem mnenju najlepši. Večji del poti vozimo ob reki Dragonji, večkrat jo lahko prečkamo, obdani smo z (v tem letnem času) zeleno naravo, na kateri si odpočijemo še tako utrujene oči. Na koncu doline zavijemo levo proti Babičem. Tu je tudi največji vzpon na celotni poti, vendar tudi ta ni pretirano hud. Sledi dolg spust do Vanganela, nato pa pot po ravnini nazaj v Koper.
Za celotno pot bomo porabili dve do štiri ure, odvisno od naše telesne pripravljenosti. Za začetek sezone si lahko izberemo le del opisane poti ter kolesarjenje prilagodimo svoji telesni pripravljenosti. Da je opisana pot zanimiva, priča tudi veliko kolesarjev, ki jih srečamo po poti.
Vojko Rajh
46 Humor ★
Izjave na delovnem mestu
Gospod Koren, v zvezi z vašo prošnjo za povišanje plače sem natanko proučil vsa dejstva in ugotovil, da vas glede na vaše delo že dve leti predobro plačujemo. (Zvrha)
Ni mi všeč, da se šefi tako pogosto menjavajo! Saj jih zaposleni sploh ne utegnemo spoznati dovolj dobro, da bi jih lahko opravljali pri jutranji kavi! (Yogi)
Še sreča, da je v naših mladih letih vsega primanjkovalo! Tako sploh nismo opazili, kako malo si lahko kupimo s svojimi plačami! (Eden pred penzijo)
Edino, kar imava s šefom skupnega, sta revma in lumbago. (Srečko)
Oprostite, gospod šef, toda nisem vedel, da bi moral imeti več delovnih izkušenj, ko pa so mi v kadrovski službi rekli, da v vašem oddelku itak nihče nič ne dela... (Tupko)
Bolj ko se staram, bolj zahtevni so šefi! Ko sem pred tridesetimi leti prosila za službo, je zadostovalo, da sem bila dobra mačka; dandanes pa me kar naprej pošiljajo na seminarje in interna izobraževanja! (Ex-bionda)
Vprašanje za vodstvo sindikata: ker sem kot kadilec po nalogu nadrejenih prisiljen hoditi na "čik pavzo" v kletne prostore, me zanima, če mi glede na to neprostovoljno početje pripada kakšen dodatek za obrabo čevljev med službenim časom v službene namene. (Čikec)
Na sestanku našega oddelka sem vprašal šefa, kdaj bomo zaposleni prejeli še drugo polovico regresa za dopust. Ali mi lahko kdo pove, zakaj so potem vsi planili v tak smeh, da
sploh niso mogli do besede? (Na Ivko)
Da, gospod direktor, izgubili smo velik posel z družbo EuroBoom Ltd., vendar nisem kriv jaz ampak moja tajnica. Kaj sem pa vedel, da bo ta kokoš v pismu, ki sem ji ga narekoval za direktorja EuroBooma, zabeležila tudi vse tiste bedarije o njegovi ženi in ljubici, ki sem jih mimogrede, med narekom, razlagal sodelavcu?! (Godlja)
Senat disciplinske komisije prosim, naj mi verjame, da sodelavcev nisem ščuval proti nadrejenemu. Tisto, kar priče imenujejo provokacija, je bilo z moje strani samo zvito preizkušanje njihove lojalnosti. (Oprezna rit)
Naša tajnica je bila sicer dobro formirana, zato pa toliko bolj slabo informirana. (Bumči)
Seveda lahko povem, kdaj zjutraj začnem z delom: približno eno uro zatem, ko pridem v službo. (Lenny)
Računalniki so krivi, da se sodelavci vse manj videvamo in poz-
namo med seboj. Jaz sem, na primer, šele danes ugotovil, da imam že deset dni novega šefa. (P. H.)
Slabega vzdušja v oddelku je kriva šefova nezanesljivost: ko vsi mislimo, da je na službeni poti, se nenadoma prikaže in besni po sobah, kje da smo... (Trpimir)
Nič čudnega, če moj šef zmeraj zadnji pride v službo, saj je bil tudi v šoli zmeraj zadnji...(Cvek)
Kdo pravi, da se premalo gibam? Zjutra skočim iz postelje, tečem v kopalnico, se razgibavam pri oblačenju in obuvanju, dvigam skodelico s kavo, tečem v službo... no, šele tam si končno oddahnem in malo počivam. (Goljat)
Gospod Česen, malo pogosteje bi morali odpirati svojo elektronsko pošto: že pred enim tednom sem vam sporočil, da ste odpuščeni... (Chef)
Današnja mladina je pametnejša, kot smo bili mi. Danes že v šoli ugotovijo, da so neuspešni, jaz pa sem to ugotovil šele pri petdesetih... (Bubu)
Mislim, da bi se s šefom lahko prav dobro razumela, če ne bi delala skupaj... (Čvekl)
Povem vam, da je malo takih trgovskih potnikov, kakršen je Miki! Ondan je nekemu poslovodji za sto tolarjev prodal celo svojo vizitko! (Špela)
S.	P.
★ Nagradna križanka 47
Prispelo je 30 pravilnih rešitev nagradne križanke št. 5. Geslo nagradne križanke je bilo Danes kuha Maestro. Tričlanska komisija, ki so jo sestavljali Bojana Vičič, Marinka Milavec in Kuček Melanija, je izžrebala naslednje nagrajence, ki prejmejo Drogine izdelke po lastni izbiri:
prva nagrada - 6000 SIT: David Bizjak, II. Bistrica druga nagrada - 5000 SIT: Justin Kirič, Ormož tretja nagrada - 4000 SIT: Ivanka Hefrle, Piran
Nagrajencem čestitamo in jih prosimo, da pokličejo brezplačno telefonsko številko 080 1131 (PC Nova tovarna, Vzorčno skladišče) in se dogovorijo o prejemu nagrade. Rešitev tokratne nagradne križanke - gesla izpisana na označenih poljih - z vašim polnim naslovom pošljite do torka, 31.8. 2004, na naslov Droga, d. d.. Industrijska 21, 6310 Izola, s pripisom Nagradna križanka 6.