Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani 63817 Koroške in Štajerske Enokoljko popravlene in na novo zložene. Na svetlo dal mm mi, cesarsk. kraljev, učenik v celovških viših šolah. TRETJI NATIS POMNOŽENI. V CELOVCU, Natisnjene In na prodaj pri Janezu Leonu. 1852 , 63817 Koroške in Štajerske Enokoljko popravlene iu na novo zložene. . v . ; ' ' ' *» > PREDGOVOR. Ljubi Slovenci! V cm, da lope pesmi radi pojete, iuo z petjam sebi kratek čas, drugim veselje delate, Bogu pa cest ino hvalo dajate. Nate! tukaj se jih vam eno čedno zbranje nar lepših pesmi poda, katere so polne lepih naukov, ino zalih, nedolžnih rožic pevske umnosti. Jes sim si zvest, da jih bote z veseljam spevali. Najdejo se v tih pesmih enekaterc vam ne¬ navadne in nezastopne besede; pa najdete tudi dru¬ ge, morde po vašim bolji znane, spod postavlcne, ino na vzgor zaznamvane, kamor da slišijo. Zadi najdete tudi tih pesmi enokoljko navadnih viž, v note postavlenih, ki vam jih vsaki godec, alj kdo drugi na note učen , posebno pa gospodi solni učeniki prav lchko zapoj p, dokler si sami vižo zapomnite (v glavi obderžitc). Lepo vas prosim, ljubi brati ino sestre slo- venskiga rodu, posebno vas mladenče iuo mladen- 6 čice (deklice)! opustite vse nesramne, vmazane, klafarske ino nespodobne pesmi, katerih je sama peklenska hudoba po svojih pomagavcih toljko na svet (kak ljulkc v pšenico) zasjala. Skoz nje se le pošteni pohujšajo, nedolžni zapelajo, ino Bog se žali. Nikar gerdo, temuč le pošteno pelje vam pra¬ vo ino stanovitno veselje daja. Pojte le, pa pojte pošteno, ino najte, da se vaših bogaboječih ino ne¬ dolžnih pesmi slaven glas po dolinah razlega, po hribih razdeva ino po gorah do nebes vzdiguje! To vam želi vaš perserčen prijat el, ki vam te pesmi izroči. !h Blagor iiasiinii Cesarju, t. Blagor nasitnu cesarju, 'Jožef Francu milimu! Blagor njemu, poglavarju, In cesarstvu celima! Večni tvoja roka dala Gaje 7,a namestnika, Tvoja roka bo varvala Jožef Franca miliga. 2 . Njega tron bo naj pravica, Njega krona pa modrost! Sveta vera nja desnica, Tovaršica učenost! Angel božji po vsib potah Srečno njega naj pelja, Blagoslovi Bog v dobrotah Jožef Franca miliga! 3 . V lepim miru naj kraljuje, Vsak sovražnik naj beži! Srečno naj pod njim stanuje Vsak podložnik njega dni! Naj pravična roka brani Nepokoja vsakiga! Dolgo let nam Bog ohrani Jožef Franca indiga! 4 . Ljubi mir po vsili deželah Nja cesarstva naj cveti! Naj v ljubezni in povelah Se po sreči vse zgodi! Vsi v ljubezni Njemu vdani Pojmo z eeliga serca: Dolgo let nam Bog ohrani Jožef Franca indiga! Slomšek. m # J u t e r n i c a. (Štajerska.) L Hola! hola fanti vstajajte! Vstajajte dekliči in žene! Lepo mlado jutro vas budi, Z turna juteruico že zvon/. 9 2 . Glejte slovo jemle temna noč, V bege se že spuša njena moč , Svetlo je začelo svitati, Cerna noč nam beli dan rodi. 3 . Tičice pod nebam letajo, Niško se po drevji vsedajo, Žvergolijo pesem juterno, Nam pa dobro jutro vošijo. 4 . Rožice po polji rastejo, V rosi juterni se vmivlejo; Lepo jih ogreva sončiče-, Da bi jutro nam polepšale. 5 . Ribice po vodi plavajo, V mladim jutri se sprehajajo, K višek povzdigujejo glave, Kakor da bi nas pozdravljale. \ 6 . Ob , kak ljubeznivo jutro je! Lepši bo v nebesih tamkaj še; Večno juternico tam pojo Kjer noči nobene več ne bo. 7 . Redar bode enkrat svet razdjan, Ino pride strašen sodni dan, Jutennco peli angelci, Ker nas bojo k sodbi klicali. 8 . Daj nam dones Bog svojo pomoč, Ki si nas ovarval le to noč, Dober dan nam dones, Oče! daj, Enkrat pa po smerti sveti raj. Slomšek. u Dober večer. (Štajerska.) 1 . Dober večer nam Bog daj! Lepo zvonček poje, On nas vabčv sveti raj Vzdignit’ serce svoje. 2 . Dober večer nam zvoni Iz visoke line; Glasno on razveseli Hribe in ravnine. 11 3 . Dober večer on pove, Kmetiču na polji, Da počivat jiti sme, Kar mu je po volji. 4 . Dober večer nam želi, Večno luči) oznani, Nas k molitvi obudi, Ako smo kristjani. 5 . Dober večer, k’ se kadi. In večerja kuha, Gospodinja nam deli Sira ino kruha. fi. Dober večer vosi nam Tudi luna bleda, Kaže pot popotnikam, K nam skoz okno gleda. 7 . Dober večer, lehko noč Zvezde nam želijo, Ki na nebi blisketoč Pokoj dol rosijo. 1) Večna luč se pravi na Štajerskim večerna molitev. 8 . Dober večer, zvonček moj! Kedar grem počivat, Dober večer mi zapoj, Večno luč zavživat. Slomšek. W. »S abotni v c č c r. 1 . Prelepo zvoni pojejo, Večernico zvoni, Nedelo oznauujejo * Gospodove cesti. 2 . Večerno sonce za goro Zdaj ponižuje se, Zdaj truplo bo počivalo, Skerbet’ za dušo je. 3 . Nedele vse se veseli, Pometa, vrniva se, Sovražniku se odpusti, In z Bogam spravit gre. 13 4 . Lepo oprane mize so, Omite tud klopi, Vse bo lepo pripravi eno Za dan Gospodovi 5 . Kako trijančil) prelepo! To je Gospodov glas: Na praznik svet, ki jutre bo, Prijazno vabi nas. 6 . Alj grešnik zmešan in zaspan Ne sliši vabiti; Ves v grešno djanje zakopan Svet praznik zamudi. 7 . V bogaboječih hišah se Svet roženkranc zebra, 2) Kleči po starim oče še, Družina okolj nja. 8 . Tud sveto zravno zapojo Po stari šegi vsi, Nad njimi lepo čujejo Nebeški angelci. 1) Zvoni ,lepo čredama. Moli, (Po Štajersko reci Se zna.) 9 . In tak se spravjo mirno spat, Bog pa nad njim’ bedi, Prihodno jutro zgodaj vstat, Ker zopet zazvoni. 10 . Oli bodi nam pozdravlena Sabota večer ti, Dah’ tudi enkrat srečna b’la Sabota naših dni! 11 . Dab’ tudi vsi perpravleni, Ker bo terplenja kraj, Veselo z tiga sveta šli Na praznik v sveti raj! Slomšek. s ilte rf AiLril ? a Večernica. (Štajerska.) 1 . Glejte! že sonce zahaja, Skoraj za gore bo šlo; Hladen počitek nam daja, Pojdmo veselo damč! Čujte zvoniti! Počivat zvoni. Čujte — Zvoni ie zvoni nicoj, Sladko počivat zapoj! 2 .° Cujte po drevji šumeti, Glejte, kok veterč pilila; Urno! že začne mračiti, Hitro! da bomo doma. Čujte zvoniti i. t. d. 3 . Delo smo dones storili, Naj se vsa ves veseli; Bomo se tudi požvili, 1) Ze se večerja hladi. Čujte zvoniti i. t. d. 4. Sedino za mizo in jejmo Z pametjo božje dari, Serce hvaležno imejmo Stvarniku, ki nas živi. Čujte zvoniti i. t. d. 5. Vzemino po jedi in pijmo Sladkiga vinca bokal, Svojga Očeta hvalijmo, K Je nam tak dobriga dal. Čujte zvoniti i. t. d. 1) Poživili. 6 . Zdaj se počijmo po volji, Naj nas petelen zbudi, Kader škorjanček 1) na polji Juterno pesem slovi. Cujte zvoniti i. t. d. 7. Vsi bomo enkrat zaspali, V miru 2) počivali vsi, Delo na vselej končali, V hišo Očetovo šli: Takrat zvonovi Zvonite lepo: Takrat — Kličte k Očetu damo, Kličte nas v sveto nebo! Slomšek. m Večerna. (Koroška.) 1 . Sonce se ponižuje, Noč temna perbližuje, In z njo spanje sladko, In z njo spanje sladko, 1) Golibar. 2) V zeml ji. Stori k one opravi lam, Delt moč k novim delam, Zatisne nam trud n 6 ok6, Zatisne nam oko. 2 . Na večer spremišlujem, Dobrote pregledujem. Ki nam jih Bog deli, Ki nam jih Bog deli. Nja milosti deležni Mu bodimo hvaležni, Hvaležnost on od nas želi, Hvaležnost on želi. 3 . Skoz, nja mi vse spoznamo, Od nja vse dobro ’mamo, Tud te noči pokoj, Tud te noči pokoj. On Studenc vse dobrote, Obvarnik vsake srote, Ker sladico spim, je varih moj, Ker spim, je varih moj. 4 . Stvaril je čudne reči, „ Dal jim je tudi moči, Iz nič je stvaril vse, Iz nič je stvaril vse. Ahacelnove pesmi. 18 Kav rekel je: „To bodi!“ In blo je in v vsej lepoti; Mogočnost božjo kaže vse. Mogočnost kaže vfee. 5. On nal) svetlobo skriti, Zemljo z nočjo pokriti, Temoto posle nam, Temoto posle nam. Na polju in v planinah, Per ljudih in zverinah Prebiva smertna tihost tam, Prebiva tihost tam. 6 . Z nočjo on tudi luno In zvezd veliko trumo Zverhe črez nas razde, 2) Zverhe črez nas razde, Se svetjo njemu k cesti, Se nič ne morjo zmesti, 3) Nja perst nje dobro vižat’ ve, Nje dobro vižat’ ve. 7, Bog, tebi k cesti peti, In hvalo v sercu meti Je nam sladka dolžnost, Je nam sladka dolžnost. 1) Da, 2) Razpne. 3) Zmešati : alj veeeš : Vsaka n* svojim mesti. 19 Bog! tebi naj dopade, Sp ros iti tvoje gnade, Nase petje serca in ust, Petje serca in ust. Mihael Andiml- Večerna veselica. * (Štajerska.) 1 . Veselo sonce blisketa, Po hribih se ozira. Nas pomni zvečer na Boga, Ki vse tak čedno čira. 2 . Večerna zvezda persvetli, In se na nebi maja, Nas Stvarnika molit’ uči, Ki ji svetlobo daja. 3 . In kdor je z Bogam den dostal, Bo vžival zdaj Vesel je; Še enkrat tak bo sladko spal, Zazibal svoje želje. 2 * *0 4 . In kdor nedolžno vest ima, Pev miru on počiva, In vsaka zvezda mu uiigla, Da Bog nad njim prebiva, 5 . Tak v božjih rokah on zaspi, In angel njega vaije, Ga v drugo jutro spet zbudi Per luči svetle zarje. Krumpak. m L e h k o noč. (Štajerska.) 1 . Lehko noč! Daj nam Bog svojo pomoč! Ker smo delo dokončali, Da bi tudi sladko spali! Vsa vročina je zdaj proč Lehko noč! 21 2 . Srečen je, Kdor dopolni dela vse, Vsaki dan ina svoje delo, Žalostno, pa tud veselo, Kdor dolžnosti svoje stri, Lehko spi. 3 . Vsaki dan Naj ho dobro dokončan! Ždaj počivat zdravi gremo, Alj pa vstanemo, ne vemo; Smertna ura, zadni dan Je neznan. 4 . Sprav’mo se, Koke si podajmo se! Naj sovraštvo naše mine, Vsaka jeza z serca zgine, Prej da sonce zajšlo bo Za goro. 5 . O Gospod, Le ne hodi ti od tod! 28 Ker se nam bo vse stemnilo, Nam živlenje to minilo. Jezus, ne zapusti nas Zadnji čas! 6 . Naj neha Moč hudobniga sveta, Naj potihne vse terplenje, Čiste bodo nase senje, Naj nas bodo angelci Varvali! 7 . Enkrat pa, Ker se nam pot dokonča, Bomo zemljo zapustili, Se k Očetu poverili It, Pojdenio vsi trudni spat, Zopet vstat! 8 . Svetle so Vrate gor v sveto nebo; Težke skerbi le te zemle Serce taj z sebo ne jemle. Oj, kak bo tani gor lepo! — ■ Le damo! Ž3 9 . Prej in zdaj Kvizov poln je le te kraj; Hudo z dobrim se vojskuje, Zemljo z revam napoluuje; Miru najti tu ni nam, Mir bo tam. 10 . Jokajte Nič za rajnimi) preveč se! Ki pravično tu živijo, V Bogu tam se veselijo , Brumen vsak počivat le V miru gre. M. Lehko noč! Tamkaj 2) vidmo se drugoč. Kaj bi se več smerti bali, Enkrat bomo zopet vstali; ZdramlaS) nas bo božja moč. Lehko noč! Slomšek. 1) Mertviin, pokojnim. 2) Jutro, zapre. 3) Zbudila. < 34 m, Dobro jut r o. (Štajerska.) 1 . Dobro jutro Bog daj! Od spanja nazaj! Noč odhaja, sonce vstaja, skoraj bode beli dan; Zdrami človek svoje serce, in ne bodi tak zaspan! Dobro jutro, dobro jutro nam večni Bog daj, Kader bodemo vstali od smerti nazaj! (1’erve in z a d n e verste se ponavlajo, sredne se spreminjajo,) 2 . Zvezde padajo na nebi, in se soncu vgiblejo, Pravjo nam, da v svetim raji večna luč le svetla bo. 3 - Zlata zarja se razliva črezi gore prelepo, Ljubo sončiee bo skoraj milo nas pogledalo. 4 . Bolečine potolaži, tožej diha zdaj bolnik; Vsako jutro odrešenje si obeta tud jetnik. 25 ■ $ 5 . Hitro skriva se pred jutravn vsak ponočen potepiih, Nejevolen pa obrača se po posteli lenuh. 6 . Ljubo jutro vsim deklicam njih nedolžnost razsvetli, Ki so lepo ohranile rožo svoje čistosti. 7 . Vsi pošteni, mladi fanti /.daj veselo vstajajo, Ki po noči mirno spijo, in se greha varvajo. 8. Že petelin glasno poje, ino grešnika budi. Naj h svojih grehov vstane, in pokoro pra¬ vo stri. 9 . Ptičce lepo žvergolijo, in kristjane vabijo, Naj Očeta ljubeznivega vsako jutro hvalijo. 10 . Zivinca skače pred pastirji, ki na pašo ženejo, In človeka opominja, naj vesel živlenja bo. 26 11 . Cbelce 1) letajo na pašo, grej o med 1) po rožah brat: Naj za starost si perpravlja, nas učijo, kdor je mlad. 12 . Mravle lezejo na delo, se na zimo oskerbet, Zasramujejo lenuha, ki brez dela hoče ž’vet! 13. Rožce lepši zdaj cvetijo, v sonce lepo gledajo, Z svojim duham nas k molitvi serčno opo¬ minjajo. 14. » Ljubo sonce lepo sija, in ogreva vse okrog; Tamkaj v večnosti bo svetil vsiin pravičnim večni Bog. 15. Zdaj škorjančeki 3) pod neham Bogu hvalo pojejo; Enkrat angelci v nebesih brumnim peli bodejo. 16. Mlado jutro vse oživlja, ker minula stara noč; Kak veselo bo po smerti, kader vstanemo drugočl 1) Bučelce, 2) Sterd. 3) Golibarji. 27 17 . O kristjani! veselimo se živlenja noviga, V sako jutro mi recimo z cel’ga serca svojiga: Dobro jutro, dobro jutro nam večni Bog daj, Kader bodemo vstali odi smerti nazaj! Slomšek. Zdihvanje po mladosti. (Štajerska.) 1 . O joj meni, revež vbogi! Nisim na tim sveti več? — Alj sim v kakim temnim logi, Kjer je vsaka sreča preč? 2 . Travniki 1) leji o cvetoči Vas za me več tukaj ni! Ptiči lepo spevlajoči 0(1 leteli ste tud vi. 3 . Na ledinci, 2 ) kjer veselo Tergal sim ledinčice, Jih je ternje zdaj prevzelo, Ni več vtdit rožice. 1) Senožeti. 2) Lepa zelena trata. 4 . Kje ste zdaj vi hribci zali, K tirih sim se veselil, Kje metuli vsi ostali, K’ sem po rožah vas lovil! 5 . Jezer vidim tamkaj ravno, Kjer so lepi travn’ki bli, Rožic iiic, le vodo kalno, Kjer gniloba červovi. 6 . Stermi poti ste postale Lepe, gladke steze vi, /j ternjam, z gadmi se nastlale, Trata več ne zeleni. 7 . Hodil sim po njih nedolžen, Popiskaval sim vesel; Ako ravno rojen vbožeu, Srečen ves sini lehko pel. 8 . Vsi tovarsi ljubeznivi Bli so mi prijateli, Perlizvavci zapeljivi Daleč so od mene sli. 29 9 . Pred men6 zdaj previsoke Vidim sterrne gore stat’, Vode za meno globoke Moje dela podkopat. 10 . Teža let me k zemlji vleče, Skerb veselje mi kazi, Uližej bližej smert me kliče, K semlji truplo le tisi. 11 . 'Oj mladost preljubezniva! Ti nam le veselja daš; Starost merzla in stroliliva! Za pnjatle eerve ’mas. 12 . Oj veselje prazno sveta! Kakor senca zgineš ti; Tam se drugo nam obeta, Kterga nikdar konec ni. Jakob Strašek. 30 Mo Vigred. I) (Korožka.) 1. Ljuba vigred se rodi'. In oživla vse stvari; Lepo ptičice pojo, Ino rožice cveto. 2 . Perletijo lastovce, Lepe drobne ptičice, In čverlijo prav na glas, Daje zdaj veseli čas. 3. Pride tudi kukovca, Vsa prijazna ptičica ; Ona se tud veseli, Ker se vse ozeleni. 4 . Zdaj golibar 2) v luft3) zleti. In se tudi veseli, Stvarniku prepeva čast, Kteri daja zendi rast. 1) Spomlad, mlado leto, zmladlet, 2) Škorjanc, skor- ančik. 3) Zrak, podnebo. 31 5 . Prepelica se glasi, Ino poje: „Pet peti: 4 ' Zemlje hladna postelca Je vsa lepo zelena. 6 . Vigred pa minula bo, Leto se perbližalo. Ravno tak mladost beži, In se v starost spremeni. 7 . Kar poletni eas cveti, To v jeseni dozori, In kar lepo zrelo je, To za zimo shrani se. 8 . Barka proti kraju gre, Zima perbližuje se; Vse se spravla mirno spat, Drugo vigred zopet vstat. 9 . Ravn’ tak hitro odleti .. Tud število naših dni; Naše spanje bo pokop, Naša hiša merzel grob. 32 10 . Spali bomo le en čas; Pride vigred tud za nas; Vstali bomo enkrat vsi K novi, večni vigredi. m, S p o m 1 a d. 1) (Štajerska^ 1 . Hieg za to leto slovo je že vzel, Hranil je starček svoj čainar 2) vesel, Zebea 3) zapela, Z parne 4) zletela: „Nis’ me se mrazek ti vzel! K 2 . Slišiš po gaju 5) prepevati tam! Ptičke vesele spet peršle so k nam, Kok žvergolijo! Tebe budijo: „Lepa nedolžnost le vstan’!“ 1) Vigred, mlado leto. 2) Kosmala kapa za zimo. 3) Zebca, zeba, einkovc, činkelca, Sitlf. 4) Parna, skeden. 5) Gaj, gojzd , liosta. 33 3. Tamkaj po polji, po njivcah, 1) povsod Zgodaj prepeva škorjančekov rod; K visk 2) se podaja, Lepo obhaja Sonca veseliga god. 4 . Tamkaj, kjer sonce potoke srebri, 1‘enca 3) vesela na verbci sedi, Lepo prepeva, In se odgreva, Stvarnika svojga cesti. 5. Tebi stvarnica 4) na smeh se derži, Ona zdaj novo obleko dobi: Travnke zelene, Rožce romene, Kako nas to veseli! — 6 . Cresnja vsa bela na griču 5) stoji. Gleda na breskvo, ki v vertu cveti. Vse razcveteno In omladeno Teb’ se na proti smeji. 1) Njivcah, gnjivah. 2) K viš k, višek, k neb«, v Itift. 3) Penca, muhovica, ©rflžmucfc. 4) Stvarnica, natora. 51 Grič, hribec, „ Achacelnove pesmi. ^ 7 . Vse se zdaj gible, veselo živi, Cvetu na vsak’mu bučelca 1) sedi. Tam po ravnini, Lepi ledini Fantič metulje lovi. ■ 8 . Tamkaj po sončnih komoFcah 2 ) poglej, Pridni pastirci kaj majo za ’n raj, Ovčke pasejo, LepO pojejo. Hola! — kakjuckajo 3) zdaj. — 9. VeFko veselja res vigred 4) nam da, Urno pa nas do poletja pelja, Leto berš mine, Tud jesen zgine, Zima nam roko poda. l 10 . Tak bo minula tud tvoja mladost, Tak spremenila živlenja sladkost 5 Vse bo minilo, Vse se stemnilo, Persla bo smertna bridkost. Orožen. 1) Čbelcit. 2) Komolc, home«, hribe. 3) Vukajo, 4) Spomlad, 35 m Novoletnic a. (Štajerska.) 1. Beli den seje perbližal, Stara noč minila je; Staro leto ponovilo , Nikdar več ne bode se. Časno z čašam odtekuje, Nam minjočnost osnanjuje; Roža se le p er c veti, Ocvetena že leži. 2 . Le poglejte tam višave, Jih zastaran beli led, „ Moija strasne globočine, Da Sternu nad njim pogled. Vod brez konca tam izvira, To pa jezar rek X) požira, Ž njimi leta tečejo, V večno moije vtonejo. 3 . V čudne kroge se obrača Po širjavah velik svet; Sonce nam po dnevi sveti, l) TavSent vod, alj potokov. 3 * Ia po noči mesene bled; Zvezda zvezdi pot nahaja, Z svojo lučjo njo napaja; Sonce zvezde zatemni, Temna noč pa razsvetli. 4 . Cerna zemlja, dobra mati Se postara, omladi; Nam potreben sad pernasa, In preživla vse stvari. Peretina in zverina, Dve in stir nogata zvina Se rodi, in je več ni, Zemlja se le zeleni. 5 . Človek gore prekopava, Morje je njegovi pot, Vse zverine ostrahuje, On je vsili stvari gospod. On narode premaguje, Duh nebes se doteknuje; Zemlja in nebo stoji, V prah se človek spremeni' 6 . Zvezde bodo otemnele, Sonca bode večni mrak; Zarja ne bo več členila, Noč zgubila svetel snag; 1) Zemlja se bo razvadila, Vsa lepota razkadila; Le kar človek zasadi, To na večno obstoji. 7 . Nas sromakov vse težave, Vsih nesreč nevsmilen grom, Vsih bridkost grozenske strele, Nasga žvota strašni lom 2) Le en kratek čas zadeva; Kratka je na zemlji reva; Vse, kar zemlja porodi, Se na zemlji premeni. 8 . Vojske, kuge, bolečine, Terdih časov grozni strah, Vse veselje in dobrote Pokadijo se ko prah. Kje je vboštvo vsih sromakov, Kje zdaj sreča vsih vojšakov? Sluha jih in duha ni, Samo djanje se slovi. 1) Cir, lepota, 3) Slomleuje; 38 9 . Posli, Oče! ojstre šibe, Ce se tebi dobro zdi, Alj veselja zale rožce, Dober Oce si nam ti! Tvoje roke smo veseli, Le pomoč nam ti podeli; Naj se v djanji vsili ljudi Tvoja volja vselj zgodi. Slomšek. m . Prijaznost žlahtna roža. (Štajerska.) 1 . Poznam eno rožico, prelepo cveti, Nar žlahtnej med drugimi ona diši; Naj zalša 1) človeka srebro in zlato, Se lepši ga ona ozalšala bo. 2 . Vse želno jo jiše, tok star, kakor mlad Iz celiga serca bi vsaki jo rad; Alj malokateri jo dobro pozna, Veliko jih zbera, ih se ogoljfa. 1) Naj etra. 39 3. Na polju živlenja veliko jih je, Pa ena le stori nam srečno serce; To pravo bos samo po duhi spoznal, Goljfivi nikdar da bi roko podal! 4: Te reva sadeva, ti roko poda, Alj delo zagreva, te hladno pilila; Te žalost obhaja, sovražtvo pekli, Te z ljubo prijaznostjo ona hladi. 5 . Spotike zakriva, po poti pela, Ljubezen oživlja, sovražtvo konča, Dremavca, zaspanca k čednosti budi, Lažnive, goljfive od sebe podi. 6 . Le cveti, o roža! med nami lepo, Tvoj duh naj nam daja živlenje sladko; Si lepšala serce, bos lepšala se: Prijaznost je, rožica, tebi ime. Vodušek. / 40 a?. Tri nar lepši rožice. (Štajerska.) 1. Tri rožce naj v nasimii vertu 1) cvetu: Ta perva je roža veselja; Naj vselej opleta nam našo glavo, Pravična naj spolni se želja! 2 . Tri rožce naj v našimu vertu Cveto: Nedolžnosti lil ja ta druga; Lepota to našiga serca naj bo, Da vest nam kaj hud’ga ne žuga. 3. Tri rožce naj v našimu vertu cveto: Zelen rožmarin pa ta treka; 2) Na našim pokopi vsajena naj bo. Zelena od veka 3) do veka. Slomšek. 1) Gartelnu, 2) Tretja, tretka. 3) Vek, stoletje, na večno. 41 !E '«K?r Praznost sveta. (Koroška.) 1 . Alj na t’ga sveta plačilo Mislim, vidim vse na rob; Rad bi djal to oblačilo Moje 1) duše noter v grob. 1 ‘G po miru moja 'duša, Le pokoja si želi; Pa nihčer jej to ne unša Ona ga ne zadobi. 2 . En’ga brata rad bi najsel, Da bi mojih misel bil, Alj zastoju tak daleč zajsel, Ker sim nja senco lovil. Le na persih mu sloneli. Njemu vse zavupati. Oj dab’ blo to srečo meti, To veselje vživljati! 3 . Odpovej se le tim željam, Terpi voljno, o serce! Glej, pod srečo in veseljam Tudi žalost skrita je. 1) Svdje. 42 Poj Bogu hvaležne pesmi, Crez ljudi' kar ne mermraj; Le obseži vse v ljubezni, Vse za brate ti spoznaj. 4. T’ga živlenja zavezile Ti nesrečne spremišluj, Jim pervunšaj dobre dele, Jim povsod na strani stoj. Da lih nočjo greh pustiti, Djanje njih t’ga vredno ni, Moraš vender jih ljubiti, Ker te Bog tako vučt. 5. Le verjemi, ura pride, Prešla bo njih teme noč; 1) Ker se božja volja ’zide, Svetla jim bo prava luč. Oni bodo vse spoznali, Kakor ti sedaj spoznas; Bogu cest in hvalo dali, Kakor jo ti njemu da,s. Mih. Andreas. 1) Korošci isrečejo nuč, namest noč. im M e r t v i š č e. 1) ' (Štajerska.) 1. Glej! v pokoju vse prebiva Na inertvaskim britofi, Mimo brez. skerbi počiva, Po mertvaško vse molči. Hribci mali so, in lični, Vsa posvetnost v njih trohni, Prerok tebi so resnični: Kaj bos enkrat tudi ti. 2 . Glej! mertvaske gole glave, Ino bele te kosti, Bile enkrat solepave, 2) Pa se lepši kak si ti. Tebi so podobne bile, Ti pa jim podoben boš, Ker nehajo tvoje žile, Ker te smert dobi na ros. 3) 3. Tu, kjer smert pravico nosi, Ves posveten šum neha, Tudi červič dobro kosi, Tukaj vsak zadosti ma. 1) Britof, kraj mertvih. S) Lepote. 3) ftajleiigo. 44 Starima vbožčeku se vgibat’ I) Pred bogafcam treba ni; Prej ga Iiotel ui pogledat’, Zdaj per njemu rad leži. 4 . Vse nadloge per tih vratih Dokončajo se za vsim, Revni spijo per bogatih V hladnim krili maternim. Ni nobene več žlahtnije, ' Visokosti, ne cesti; Imenitnost vsa zagnije, Bode prah in pa kosti. 5 . Le počivajte v pokoji, Mertvi bratje vsaki čas, Dokler mi po svoji hoji Tukaj dojdemo do vas. Ker se naša duša verne K svoj mu Stvarniku nazaj, Naj se truplo k vam zagerne V le te tihi, hladni kraj. Ur ek. \) Henjali, vihali, izogniti se. o mmi Egyptovski Jožef. (Koroška.) 1 . Z m oj i n t brateči sim hodil, 1) Eu fantič še le štirnajst let, PerSihemu na pašo vodil, Sim ljubček bil svojih jagnet. Jez, nisim vedel, kaj je žalost, Sim pel, z, pastirc’se veselil, Sim zravno svojih ovčič 2) skakal, Nedolžen kakor one bil. 2 . Pod eno drevce sim se vsedel, In svojiga Boga molil, , Tam strašnost svojih bratov zvedel: „Ti boš zdaj svojo kri prelil. u V vodnjak 3) so liotli mene vreči, Dab’ moral tamkaj konec vzet, Nič nisim mel ko mile solze Se grozovitnežam 4) odtet’. 1) Rožani, kiri večkrat nemške besede med slovenske mešajo, te perve 4 verste tako pojo: Z mojmi braterci sim raj žal, lin pubeč še le štirnajst let, Per Sihemu na pašo pelal Sim moj šoeeč brumnih jagnet. 2) Bičic. 3) Štepih. 4) IVevsmilencam. (i «• 46 3 . Pa je že tako morlo biti, ftavn’ kupci memo pridejo; Zavupajo dosti dobiti, Naprodaj me ponudijo. Barant 1) je bil koj hitro sklenjen, Veselo dnar med s’bo delo; 2) Če so me ravno tam prodali, Jim nižjim vzel jez to za zlo. ML 8 e daj ni svet. 1 . Nas poštenost zapustila, In odkrita serčnost spi; Brumnost seje v koteč skrila, Za pravico pota ni. 2 . Zdaj ljubezen omaguje, Dobrotljivost v ječi je, Prava vera zlo vgasnuje, Čednost pa za kruham gre. 3 . Zdaj resnica pokopana, In zavupanje nori; Sramožlivost je zaspana, In na steni vest visi. Slomšek. 1) Ta antel. 2) Bratji se a’ dnariui štejejo. 47 It azvujzdan s v e t. (Koroška,) 1 . Eno pesem pojmo mi: Saderžanja žleht ljudi, Od ponočnih letovcov, Pjancov ino špilovcov; Od vesnikov 1) in goljufov, Tudi drugih potepuhov; Prav njih stan prevdarimo, Tak živet’ se varjimo! 2 . Le poglejmo te ljudi, Ki so zvunaj vse noči, Kako strašno se dero, Kakor sove vriskajo; Se v nesramen greli podajo, Eden druj’ga zapeJjajo, Zraven še štimajo se Svoje glave abotne. 2) 3. V časi skupej se zb ero, In po samim letajo, 1) Voglarjev, vešuikov. 2) Bedaste. 48 * Hodijo pod okne stat. In pod druge strehe spat. Eden drug’mu se glasijo. Pesmi klafarske kričijo, Z cel’ga gerla juckajo, Vsim nepokoj delajo. 4 . v Zenske, vam se čudit’ je, Da jim vse verjamete, Da vam dopovedat ni': Varvat’ se takih ljudi. Vam od zvunaj se sladkajo. Znotraj mišenco imajo; Kdor je zgubil dobrovest, Kak en tak bo človek zvest? 5 . Nav bolj se je takih bat’, Ki se hoc’jo zmiram klat’; Naj jim malo reč pove, Se že z jezo v Jase gre. Perdusvati se in kleti, V* mizo bit’ in glaže treti, Obernit’ po koncu vse, Takih dobra volja je. j Koljko najdemo ljudi, Kterim inč za dd|j$* ni? ..»V 49 Za vse sveto so, ko les, Kakor ogenj pa na ples. Le poglejmo mi te osle, Naj zaškriplejo le gosle, Ze po koncu skakajo Tn po norsko rajajo. 7. Kjer je semenj alj en shod, Majo taki že svoj pot; Tamkaj se pohajajo, Po tabernah rajajo. Le tepenje iuo klanje, To je njihovo cerkvanje; Vso obtlečeno 1) glavo Nesejo od tam damo. 8 . Zdaj poglejmo eniga, Ki se v jigro ves poda: Kar dobi, zapije vse, Pjan, zaspan z taberne gre. če zgubi, nehati noče, Rajši vzajem 2 ) vzeti hoče; Spila ino pije le, Dokler vinar v mosni je. 9. Od skerbi ne more spat’ _ Hoče v eenjah tud’ kvartet’; 1) Obtolčeno. 2) V lehen. Ahacelnovc Pesmi. 4 50 Samo špilat’je oj a med, Da ga lili pelja na led. Premoženje vse zapravi, In se dušo veri) postavi; Samo kvarte so nja bog, Jih cesti do starih nog. 10 . Dosti najde se ljudi, Kterih mož beseda ni; Njih navada je legat’, Njih veselje opravi at’. Krasti bližnimu postenje, To je njihove živlenje; Alj jim rečeš: „Toje greh!“ Bojo meli te za smeli. n. Spet se drugi najdejo, Ki brez mere pijejo, Vlivajo v svoj polovnak, Da ne morjo več čez prag. Vse taberne obletijo, Zadnič v luži obležijo, Ki po svinsko tak živo, Kaj za dušo zadnič bo? 12 . Zenske, kar ne mislite, Da bi vi izvzete ble; Res da možtvo pridno ni, Pa se huj ste ženske vi. Kakor Eva v raju znala, Pa Adama zapeljala, Ravn’ tak znate tudi vi, s Vsaki naj se vas boji. 13. Tam poglejmo mi ene, Kako liodjo ofertne; 1) Le po možkih gledajo In za njimi letajo. Pruge žganje tabernajo, Pa same kaj piti majo; Alj poglej, na stare dni Se beliča 2) v žepu ni. 14. Zdaj že koče celi svet Po gosposko vse živet’; Ravno tak med možtvami, Kakor tud’ med ženstvami. Vse se rado napihuje, In čez druge povsdiguje; Naj bo hlapec alj gospod, Vse je polno vražnih zmot. 15. Bvatji! 3) lepo prosim vas: To živlenje ni za nas; 1) 1'išpaue, oj Vinarja. 3) Seslre. 52 t Kdor brez pameti živi, Se na večno pogubi. Le pošteno mi živimo, Grešne pote zapustimo; Zdaj je žlahten, zlati čas Se poboijsahja za nas. Po Mih. Andreasov! pomnožena, m K m e t i i k i s (a n. (Štajerska.) 1 . Vsi stani na svetu Potrebni so nam, Posebno pa kmetstvo. Gospostv o z maštvam, 1) 9 Gospostvo nas viža, Pravico stori, In mastvo pa stezo V nebesa vuči. 3 . Gospostvo in mastvo Zdaj z misli pustim, 1) Maitvo, duhovni stan. 53 Izvoljeno kmetstvo Naj v pesmi slovim. 1) 4 . Spoštvati se more Lep kmetovski stan; Sam Oče nebeški Je kmet imenv&n. 5 . Bog kliče v vinograd Na delo ljudi, In vsak’mu na večer Plačilo deli. ti. Na zemljo človeskiga Serca je sjal Zveličar besedo, In seme je djal. 7 . V r sim drugim stanovain Kmet živež deli, Sam sebe in svoje Lepo oskerbi. 8 . Kruh, vino perdela, Živino redi, Perpravlja tud druge Potrebne reči. 1) Česthu. 54 9 . Per svojini pohištvi Ima gospodar Za vsak’ga berača Perpravleni dar. 10 . Od svita do mraka Ma debati kmet: Zdaj orje, zdaj seje, In tudi gre žet. % 11 . Zdaj mlati, zdaj veja, Zdaj kleple kos6, Zdaj seče 1) z nj6 travo, Zuši zdaj seno. 12 . V vinogradu dela, On reže, kopa, Zdaj preša in vince Na prodaj pelja. 13 . Zdaj konjain polaga, Napravlja jim rez, 1) Ileže, kosi. 55 Zdaj žviuco napaja, Nareja ji zmes. 14 . Zdaj seka, zdaj tesa, Zdaj vertat hiti'; Perpravlja kolesa In plote gradi. 15 . On konje napreže, ■Nabaše blaga, Se v pluje dežele Na cesto poda. 16 . Bič poči, konj skoči In vstrano zleti, Glej, voz se mu zverne, In v gravbi 1) leži. 17 . On težko vzdiguje, Ga herbet boli, Pa dobre je volje, Ker dnarje dobi. 18 . Železa si kupi Sa voz ino plug, J) Grabni, jami. 56 Že rad bi si kupil En čeren 1) klobuk. 19. Pomisli na ženo, Da jiima soli, Ji kupi dva stoka, Ce nima za tri. 20 . Ves žejen in lačen On pride nazaj, ]n prosi: „Oj žena! Le jesti mi daj.“ 21 . „Po piti si pojdem, Pogledal bom v klet, 2) Te čas pa le dobro Perpravi mi jed. u 22 . Zdaj daejo plačuje, Zdaj delavce ma, Zdaj teče h kovaču, Zdaj v uialen 3) polja. 23. Zdaj njive považa, Zdaj kolje ojstri, 1) Čeden. 2) Hram, 3) V mlin zapelja, Zdaj češnje vcepluje, Zdaj verbe sadi. 24 . Cel den je na nogah, In ne posedi', Ko tedaj ker v peto Kak teren dobi. 25 . Na;večer se vleže, Na slami zaspi, Pred dnevam ga zopet Petelin zbudi. 26 . Družini vkazuje, Kaj delati ma: ,,Ti pojdi na polje, Ti bodi dom&.“ 27 . Cel teden 1) kmet dela In se veseli, Da sebe in svoje Pošteno živi. 28 . On vse opravila Bogu izroči, Si žvižga in poje, Veselo živi. 1) Nedelo. 29 . Zveličan prav lehko Vsak kmetič bi bil Dab le od nedela!) Tak 7,1 o ne grešil. 30 . Vse to. kar čes teden On dobriga stri, V nedelo zapravi, In dušo zgubi. 31 . On v cerkvi od zadej Per vratih sloni, Iz cerkve pa hitro V taberno leti. 32 . Tam pije z tovarsmi, In tudi kvarta, Nja žena pa solze Preliva doma. 33 . Dolžnike ne plača, Jih vodi za nos, Na starost ostane Raztergan in bos. 34 . O kmetic! ohrani Pošteno serce, Le varvaj krivice In pjanosti sc. 35 . Ne hodi v taberne, Ne hodi kvartet, Ne dajaj se slabim Tovaršam spelat. 36 . Per domi ostajaj, Po polji poglej, In roženkranc v rokah O praznikih mej! 37 . Dolžnosti dopolni In boj se Boga, Tak bodeš ti vreden Sto centov zlata. Iz stare predelana. 60 srn' N e d e 1 c i. 1) (Koroška.) 1 . Kdar bi ljudje v ljubezni vsi Ker,sansko prav živeli, Veselo že živlenje bi Na timu svetu meli. Na sveti pa ljubezni ni, Kiro Bog hoče meti; 2) Ljudje so zdaj tako hudi,, i)a ni mogoč poved’ti. 3) 2 . , Ljudje reči sovražijo, Katire sam Bog ljubi, In se na tih pohujšajo, Svojim dušam h pogubi. Sovražit’ bi imeli greh, In čednost pa ljubiti; Per enih je pa vse en smeh: 4) Čednost alj greli storiti. 3. En kter nedelce se derži, Si sejo posvečuje, 1) Soprazniki, povdarjeni prazniki. 2) Ki Bog'jo meti hoče. 3) Da ni povedali mogoče, 4) To je vse eno. 61 Sosede za luterž derži, In tiste zaničuje; II keršanskim navkam ga pa ni, Kjer bi se mel vučiti, Kar Bog in cerkuv nas tučjl, Dab’ vedel prav živeti. 4. Pregrešne pesmi se pojo, Se raja po tabernab, Nar lnij pregrehe se godb Ze nar več ob nedelah. K dar se pa v cerkvi Bog cesti Skoz petje no žebranje, 1) Per takih tamkaj a j (ra ni, 2 j Le smeh je in mermranje. 5. T)a se lih pije no jigra, Cele noči ves uje, 3 j Per takih to za prav velja, Jih nihčer ne tožuje; Kdor pa postave vse želi Pokorno dopolniti, In prav pošteno tak živi, Zažmagau mora biti. 4) 1) Darvanje. 2) Pobožnosti per takih ni, ,'{) Vogluje, voglari. 4) Zanič van on mora biti. 6 . Nedele posvečujmo mi Z molitvo ino z navkam, Pa delavnik se naj cesti Le z, delani in z oprav kam! Delavnik enkrat bo nehal, ' In večna bo nedelja, Plačilo Bog bo vsak’mu dal Zasluženga veselja. Mih. Andreas. V b o 'L t v o. , (Koroška:) 1 . Blagor mertvim, ktiri spijo V hladnim krili maternim, Da na sveti ne terpijo Toljko, koljkorjez terpim. Sreča meje zapustila, In pomoč me ne pozna; Nimam pridniga kosila, In večeije ni doma. 2 . Bogatini si svojijo Žito, sadje ino dnar, Vbogim vbožtvo le pustijo, Za sromaka jim ni mar, Cele dni, noči gostiti, Se mastiti, preveč ni; Vbogim koljkaj podeliti, To se jim pa škoda zdi. 3 . Dobrovoljci tam trošijo, Majo muzko, majo ples; Tu otroci le kričijo, In zdihuje mati vmes: „()če, kruha! slišim vpiti, Atej, atej, zebe me 1“ Kam se hočem oberniti? Glad in lmda zima je. 4 . Alj ni milosti na sveti, Ni ljubezni per ljudeh! 7i vbogim vsmilenja ne meti, Nimajo že več za greli. Kdor se vbožtva sam ni nosil Te ne ve, kako boli; Kdor ni lačen kruha prosil, Tud ne ve, kako diši. 5 . Alj nehajmo mi tožvati, Dober Bog še vselj živi Hoče nam pomoč poslati, Saj nas On pozabil ni. On, ki rožice oblači, Ino pticam jesti da, Tud 'a a nas, ki vbožtvo tlači, Živeža dovolj ima. im, Veselica. (Štajerska.) 1 . Veselo na sveti živet’ Si inormo prav lepo zapet’; Le naj se nam serce ogreje, Molčati nobeden ne smeje. 2 . Ker pridejo žalostni dni, Se hitro nam vse premeni, Nam cvetje veselja odpade, Nas solze posilijo rade. 3 . Pa vender obvupati ni, Zavupanje naj nas živi; Nas tukaj pomoč zapustila, Z nebes se nam bode rosila. 65 4 . Kdor prav’ga prijatla ima, Veselo mu roko poda, In reče: prijate!, Bog živi! Ostani mi '/.vest, ljubeznivi! 5 . Prav zidane volje smo mi, In sercu se vince smeji; Veseli si kupce 1) nalijmo, In vince po pameti pijmo. 6 . Ni tukaj ostaje za nas, Tud hrast2) se podere svoj čas; Ce ravno slovo bomo vzeli, Ostanemo vender veseli. 7 . In kedar nam enkrat bo vmret’, Zapustiti vince in svet; Ne bodemo vinca več pili, Zavživali, kar zaslužili. 8 . Prijateli! kaj je za to, Saj Oče nas zdrusil spet bo; Pošteno le tako živimo, Da zopet se tam veselimo. Fel. Globočnik. 1) Glažke. 2) Dob. Ahacelnove pesmi. 5 66 ra Veselo živlenje. (Koroška.) Ze na tim sveti Človek veselje ma, Bog sam ga dosti Tživljati da. To dete se le vleže se, Ze najde svoje veselje: Kako presladko se smeji', Ker mati ga doji. Y Ze na tim sveti i. t. d. Glej, fantič 1) leta in jigrd, On v tim Svoje veselje ma: En vprižan 2) kamčič, en metil 3) Je nja veselja cil. Ze na tim sveti i. t. d. Mladene im& v tim veselje, Da ma dobre prijatele! Neznane in nove reči Spoznati 4) se vučf. 1) Pubič. 2) Pisan. 3) Matul 4) Spoznavat. 67 v Ze na tim sveti i. t. d. Možu otroci in žena So ljubši koker pol sveta, Nad delam storjenim zvesto Veselje uia velko. .9 Ze na tim sveti i. t. d. Tud dedej se razveseli Nad svojim mladim vnukami, 1) Je gmeten 2) svojih starih dni, Se raja veseli. Ze na tim sveti i. t. d. Tok vsaka starost, vsaki stan Z veseljain svojim je obd£n; Kar Bog nam da, zavživlajmo, Vse nam veleva to. 3) Z6 na tim sveti i. t. d. Mih. Andreaš. I) Njegovih otrok otroci, 2) Veael. 3) Vse kaže nam tako. 5 * 68 mi SI o voj e man j e. (Štajerska.) 1. Srečno, srečno oče ino mati, Dobro naj prijatlam se godi, Srečno, srečno sestre ino brati. Zdravi bodite tud moji znanci vi! S težkim sercain se od vas zdaj ločim, Večni Bog sam ve, alj pridem se? Le to srečo si se tukaj v ošini, Vidit’ žive ino srečne zopet vse. 2 . Radi smo veseli skup sedeli, Zdaj ne bomo, ker grem jez od vas; Radi se smejali ino peli, Alj prehitro minil je veseli čas. Kedar hote se še veselili, Ino dobre volje znajdli se, Oh, da bi se brata tud spomnili! Ktčr od vas se v dalne kraje ločil je. 3 . Če bi smert te čas me pokosila, Ino več ne mogel priti k vam, Cerna zemlja truplo mi z-hranila V hladne jame tih in vozek hram: 69 Še po smerti me ne pozabite, Ino večno luč vošite mi, Mile solze na moj hribec lite, In recite: „Ljubi bratec, sladko §pi!“ 4 . Preveč pa ne smete žalovati, Ce prijatla stisne suha sinert; ! T ra pride, on ima spet vstati, Ce je v černo zemljo ravn zapert. Zopet mati sina bo objela, Dal prijate! znancu bo roko, Najdla žena bo moža vesela V raji, kjer slovojemanja več ne bo. Hasnik. Dobra v o 1 j a. (Štajerska.) 1 . Vselj tukaj 1) ne more tak biti Zdaj, dokler se mesene mladi'; Vse z Čašama mora miniti, Kar z nami na zemlji živi. 1) Temo. 70 2 . Ljudi se je dost veselilo, Ki zemlja zakriva jih zdaj; Dab’ se jim le dobro godilo, V pokoju počivajo naj ! 3 . Za nam’ se bo taka godila, Dost zidane volje jih bo; Ker zemlja nas bode zakrila, Tud nas se naj spomnjo tako 4 . Veselo zdaj skupaj sedimo, 1) Stimamo en drufga lepo, Iz celiga serca želimo, I)ab’ zmerom ostalo tako. 5 . Ker vselej ne more tak biti, Se deržbno veselja zvestč; Bog ve, kdaj nas zna razkropiti Na levo alj desno roko. 6 . Se bodemo enkrat ločili, Ostanejo skupaj serce; Veselo se bomo spomnili: Nam dobro godilo se je. 1) Stojimo. 7 . In dokler mi skupaj živimo, Pa zaidemo tukaj se spet, Per koncu od kraja začnimo Z postenjam veselo živet’! Slomšek. Posledna veselica. (Štajerska.) 1 . Vse tukaj ne more tak biti, Ko človek človeku želi; Alj prav se pa mora zgoditi, Kar človek Bogu izroči. 2 . Ljudi' seje dosti ločilo, Veliko pomerlo jih je; Le to je še vse veselilo, Da enkrat spet vidimo se. 3 . ■ Saj mertvi pod zemljd le spijo, Počiva njih trudno telo, Njih duše pa tamkaj živijo, Kjer smerti in solze ne bo. 72 4 . Za kmeta je žalostna setuv, 1) Da seme na njivo gre sjat; Veselo jia čaka na žetuv, In hodi veselo orat. 5 . Ne bodemo vekoma spali, Še lepši bo vstalo telo, Veselo si roke dajali, Ker pojdemo v večno damo. 6 . Ljubezen, ki v serci prebiva, Ljubezen prijatle vuči; Da zemlja le truplo pokriva, Alj duše nam smeri ne vmori. 7 . Ljubezen bo večno ostala, Ostali prijatli tud mi! Bogu bodi čast ino hvala, Ki loči in sdruži ljudi. 8 . Zdaj, bratje, si roke podajmo, Da hočmo pošteno živet’; Iz zemlje v nebesa poglejmo: Tam videli bomo se spet, Slomšek. J) Setvina, sjanje. Zdravica za Slovence. (Štajerska.) 1 . Slovenc Slovenca vabi: €e se ti pit’ ne gabi, 1) Tak pridi v gorco k nam Smo dobre volje tam. 2 . Bomo eno zapeli, Da bomo prav veseli, Vsa žalost naj neha, Kjer vince je domž. 3 . Visoke so gorice, In žlahtne so tertice, Ki per nas rastejo, In vince dajajo. 4 . Vinograd obdelvati Slovenc vsak mora znati; Kdor delal prav ne bo, Naj pije le vodo. 1) Gnusi. 74 5 . Tud terte se solzijo, Prej da vince rodijo: Naj tudi se poti, Kdor vince pit’ želi. 6 . Po pameti ga pijmo. Da pamet ne zgubimo; Kak gerdo bi pač blo Neznati kam damo! 7 . Kdor vince prav zavživa, Veselje v serce vliva; Če serce dobro ni, Ga vince le skazi. 8 . Zdaj kupice 1) nalijmo, Na zdravje tvojo pijmo, Ki si povabil nas, Da nam je kratek čas. 9 . Napij še ti zdravico Za družbe veselico; Ce prazen bo bokal, Roš pa za druz’ga dal! Slomšek. n Glažeke. 75 Vinska terta. (Štajerska.) 1 . Na svetu lepše rožee ni, Kakor je vinska terta; Po zimi spi, po let cveti, Jesen sode nataka. 2 . Te druge rožce tud cveto, Nobena ni tak žlahtna; En čas cveto, se posušo, In minejo brest, sadja. 3 . Po hribcih je nasajena Od senčica obsjana, Od kmetiča obrezana, Od Jezusa darvana. 4 . Nobene svete maše ni, Da bi ne bla darvana, Nobene dobre volje ni, Da bi ne bla spoštvana. 5 . Naše serce razveseli. Povzdigne nam veselje, Tud slabim svojo moč deli, Tolaži nase želje. (i. Otrokam sladko grozdje da, Možam pa dobro vino, Za vsakiga veselje ma, Za to jo vsi čestimo. 7 . Kak sladko je, pokušino zdaj Od vinske terte piti, Bog ji še tudi za naprej Obilno daj roditi. Iz stare predelana. XXXI. Veseli hribček. (Štajerska.) 1 . JE n hribček bom kupil, Bom terte sadil, Prijatle povabil, Še sam ga bom pil. 77 2 . Tam gori za liramam En tersek stoji, Je z grozdjam obložen, I)a komej derži. 3 . Ze čriček 1) prepeva, Ne more več spat’, V tergatuv veleva, Spet pojdemo brat. . 4 . . , Konjički slcreblajo In vozjo težko, Ker vilice pelajo, Kje močno sladko. 5 . Prelepo rumeno, Kak čisto zlato; Le pijmo pošteno Prežlahtno blago. Po stari pomnožena. 1) Vdngerl, ki začne peti, kcdar ffrozdje medi (meliko postaja), ino neha, ker grozdja več v vinogradi ni. i 78 v Z e nt Urbanova. (Štajerska.) 1 . Preljubi sveti Urban, Ti dober nas mejaš, 1) V goricah ti stanuješ, In žlahtno grozdje mas; Le zori ga — in medi ga, Bos dal nam dober most. Bos i. t. d. 2 . Veselo te na hribci Vsak kmetic pocesti, Okolj podobe tvoje Rad brajdo 2) naredi. Le varji nam — oskerbi nam Gorice žlahten sad. Gorice i. t. d. 3. Vsak priden kmetic skerbno Vinograd okopa, In h svetimu Urbanu Se v gorco rad podit; Pogledat gre — kak kaže se, Alj čepek se derži. Alj i. t. d. 1) Mejaš, per vinogradi sosed. — 2) Brajda, 79 4. Iz gorce v gorco gleda, Alj Urban zeleni; Vesel mejašu kaže, Kdar zelen plajš dobi. Povabi ga — dab’ v hramek 1) šla, In pila vsak en glaž. In pila i. t. d. 5. Po svetimu Miheli Tergatev 2) dobra je, O svetimu Martini Pa vince kersti se; Le pijmo ga — livakmo Boga, K’ nam dobro vince da. K’ nam i. t. d. (i. Na zdravje vsih Slovencov Naših prijatelov, Urbana sosedov: Nalijmo mi — popijmo vsi, Slovence Bog živi! Slovence i. t. d. Iz stare prepravlena. 1) Hramei, keliler. 2) Branje. 80 v Štajersko v i n o. (Štajerska.) t. Prijatli! naj bo meni perpušeno, Od vina bom zapel; Razveseli' moža in tudi ženo, Mladene je tud vesel. 2 . Naj se človeku kupica nalije, Mu serce zaigra, Boga zalivali, gladko ga popije, I11 moč životu da. 3 . Če hočeš pit’ domače žlahtno vino, Poznaš Bizelšino ? 1 ) Kje vino je čez štajersko starino, Ki bi tak zdravo, blo? 4 . Ne vogersko, horvaško, laško vino, Francosko, spansko ne, Ni zdravšiga črez štajersko starino, Za piti gladka je. 1) Bizelsko vino. 1 5 . Premočne vina so za nas vunajna, Tud prenezdrave so, Pa Marpuršni in Ptujšini 1) priklanja Vsaki gospod glavo. 6 . Prežlahtna tud Konjiška je černina, Polskavčan, Bisterčan, Za kralja vsiga stajarskiga vina Je Prandnar prav spoznan. 7 , Tud Lutomersko^vino prav poglejmo, Alj ni žlahtno blago? Tud Pikrarja pozabiti ne smemo, Ga radi pijemo. 8 . V okoicah nase Drave ino Save Vinogradi Cveto, Nam dajo vina dobre in zdrave. Zlobno jih hvalimo. 1 ). Ce k’tirga serčna žalost rada lupi, 2) Naj prime za bokal; Le naj si stajerskiga vina kupi, Berž žalost bo pregnal. 1) Vino, ki per Ptuji raste. 2) Role. Aliaceluove pesmi. 10 . Pač žalostna v resnici je dolina, Ker vinske terte ni, Alj Štajercu da Bog zadosti vina; Naj ga za to časti. Jož. Lipold. Vi no ino Voda. (Štajerska.) Vino ino voda Žlahtne dve reči, Skoraj h rez nobene Bit mogoče ni. Vino hoče gospod biti, Voda se mu ne vkloniti; 1) Hud prepir med jima je. Vino: Vino se na prodaj Vozim križam svet. 2) Mene vsaki hvali, Tn me hoče met’. Hlapcam kakor gospodar jam, kmetom, kraljam in eesarjam, Vsim na mizo nosim se. 1) Odkriti, perkloniti. 2) Skoz ves svet. 83 Voda: Voda jez pretečem X) Mesta in vesi, Se predajat’ nečem, Vsak me tak dobi: Bod’ za prati, alj za vrniti, Bod’ za kuhat’, alj za piti, Brez vode ne more bit’. V in o: t a « Res je to, alj vino Hočem bit’ gospod; K sveti masi služit’ Moram jez povsod. Tud per vsaki kompaniji, 2j Na sedmini 3 ) in gostiji 4) Moram jez na mizo prit’. Voda: Kaj pa prida storiš' Pjancam 5) vino ti? Kdor te preveč pije, Pamet clo zgubi. Kedar pjanci obnorijo; „To ti delaš,“ te dolžijo; Kak pa hočeš bit’ gospod! I) Skoz tečem. 2) Tovuršiji, 3) Pogrebžini. i) Ohcetl. ■ r >) Vilcam, pivcaiu. Voda sim zapiti Zdrava bolj ko ti, Glava ne boli. Z vodo kerstjo otročiče, Gledat’ tam božje obličje; Jez gospa, ti nis gospod! ’ ,C *», "e Meni saj ponujat’ Se potreba ni, Kar na svetu raste, Vse me poželi, Rože, trava ino žito, Sadje daje rodovito, Mora voda pomočit’. 't' "e Voda jez sim stara Per sest tavžent let, Vino Noe vsadil, Ni te blo popred, Sonce te je Jiotlo spečti, Morla sim v pomoč pertečti; Kak gospod ti moreš bit’? Vino: Voda, da češ biti, Bodi ti gospa; 85 Kdor me hoče piti, Modro naj ravna; Mero ima 1) naj to pravo; r /i vodo mešat’ me, je zdravo; Alj na mizi naj se stri! NckoJjko p opravičim. a P u s t ji a, (Koroška.) 1 . Pojte noter v hišo k nam, Vime j jit ne veste kam; V jispi 2) je prijatelca Oti popotnih ijublena. 2. Merzel veter zlo brezi', Voda bliskast led rodi, In persili mornarja Rad prebivati doma. 3 . Gore vse se belijo, In planine svetijo; V belim so oblečene, Kakor bi v nebese šle. I) »poga, •>) Hiši, Jložan izreče v jispi. 86 4. Volk perbežal je z planin, In pergazil do ravnin; Cmeten 1) hodi po veseli, Ker ne misli, daje greli. 5. V okuah rože rastejo, V nje senice pikajo, In povabijo: „ciboj! Ljubi moj se ti zapoj!“ 6 . Cinkovc rad perčinka v ves, V veže 2) z vrabcam gre na ples, Kuram zernje zobleta, In brez straha skakleta. v 7 ' Perhtra 3) baba hodi zdaj, Kjer otrok se najde kaj, Bučne vampič z vilami Tih, k so zlo našitem'. 8 . Po saneneu derkne se, Kamer hočeš, lehko gre, In krogule 4) žvenketi), Da popotni v stran bežd. J) Lušten. 2) Lope. S) Perlilra baba, ena pošast, od katere se na Koroškim perpoveduje, i) Šele. Pust je, kilo bi žaloval? Vsaki primi za bokal! B©g nam 'žegnaj, pijmo ga! Dobre volje vse velja. 10 . Pojte noter v jispo k nam! Kaj bi vas še bilo sram; Tu smo volje Židane, Smeh brez greha kupi se. 11 . Nam prijateloa je peč, V zimi ljuba, žlahtna reč; Njej le hvalo spevamo, In zmejoč se grejemo. Jarnik. Kmetija bogatija. (Štajerska.) 1 . Nar bogatejši mož je kmet, Naj ravn se čudno zdi; Ker dostkrat nima za odštet, Z a silo groše tri; Veselje pa, kdor prav spozna, Katerga kmet ima. Verjemi, da sam spoznal boš: On je prav bogat mož. 2 . Kraljevi grad se lisketa, Od srebra in zlata, Kralj žlahtnili kamnov dost ima, Kar hoče, se mu da; Na zlatim sedeži sedi', Krog njega se blešči'; Alj misliš, daje kmet sromak, Ker kralju ni enak? 3 . PrijateI močno motiš se, Ker ne premisliš prav; Tud kmetič lih tak srečen je, Ce priden je in zdrav. On svojo hišco preskerbi ’/i potrebnimi rečmi, In božjih darov je vesel, Katire je prejel. 4 . Bolj ko zlato mu blisketa Romeno sončice; Sreberni trak tud luna da Skoz kmetno oknice. M iljonov kapele se blišči Mu v rosi juterni, Krog hiše v žlahtnim cvetji vse Ledince pisane, 5 . Kralj godce, pevce si redi, Da nm prepevajo; Za kmeta jih pa Bog živi: Po gojzdiJi ptičke so. Prav zgodaj njemu pojejo, Budijo ga glasno; In ker na polje delat gre, Ga spremjo ptičice. (k Na večer za kraljevi god Sto tavžent lamp beril; Alj kmetu, če ravn ni gospod, Miljonov zvezd gori. Prav sladko spanje njemu da Tud terda slamica, Alj kralj pogosto od skerbi Na perji slabo spi. 7 . Vsak priden kmet si p er dobi Potrebniga blaga; Se iehko tiga veseli, Kar njemu Stvarnik, da. 90 Ce »le,sta le sto belih kron, Ze bogat slu je on; Alj kralj ce lih miljene ma, Le malo se p o/,na. 8 . In kedar vmeijeta oba, Se v prah povern eta, Se kralj od kmeta ne p ovna, Le čednost tam velja. Oh kako srečen kmetič je, Ki greha varje se; Ce služi le Bogu lepo, On kralj v nebesih bo. Jož. Lipold. XXXVII. Dobrovoljni kosci. 1) (Štajerska.) 1 . V Ze drobne ptičice pojo, Zapojmo tudi mi; Bogu naj čast in hvala bo, Kater nas vse živi. Noj Miha! ti zaspani ptič! Ne slišiš nič? elo nič? Fantiči vstanimo, tri slišal sim bit’, 2) V odi rje nalijmo, in pojmo kosit. 1) Seuoseki. 2) Klat. 01 2 . Poglej, nas sosed že kos/, Prav jasno nebo je; Zaspanci! da vas sram kar ni; Le berž vzdignite se. Noj Jurka! oj ti veli ptič, Ne poješ dones nič? Le koso zdaj v roke in hitro za njoj! Ledine so šroke; bo likofnicoj? 3 . Matevž nar gorši kosec je, * Res glihe njemu ni; Glej, kak jo premiljonsko žge: Cuj koso, kak žviži! On pela, kakor turski mec, Le smuk! jo maha preč. Pa Boga zahvali za toijko moč/; Glej, vsi srno se gnali, alj predi, si ti. 4 . Nektir ima dosti moč/, Pa ojstrit prav ne zna; Kos/ša prav naravnal n/, Za to mu malo zda. Tomaž! pobrusi !e kosd r . Da prav zapela bo. Po tem jo spet reži prav gladko naprej; Junaku se košinja vstavljat ne sme. 92 Kertin 1) iu kanrnja z.ogni se, Da kose ne skerhtaš. 2) Prav hladna rosa dones je: .Telj Grega, moj pajdaš? Tam gospodaija zdaj poglej: Le berš naprej! naprej! Kad jesti in piti obilno nam da, Saj smo pokosili skor vsaki za dva. 6 . „Fantiči! dones pridni ste, Ne bil bi ne vetje!! Iz čutare napijte se, ^. Da vsaki bo zapel. Ti Blaže, dobro gerlo maš, Zasukati jo znaš.“ Pač, z gerlam premorem dekličev devet; Pa skerhano 3) koso poojstril bom spet. 7 . Pomahali zdaj travo smo , Pred soncam kose skri, Da škodovalo jim ne bo; Z vodirjov vodo zlij. Noj Grega! kar ne bodi tak, Ne bodi meglenjak! 4) Ojstrila 5) poberi in pridi pod hrast; 6) Veselo zavukaj vsim koscam na čast. 1) Kertovcov. 2) Stopiš. 3) Topo, 4) Meglenjak meg¬ leni človek, 5) Klepe. 6) Hrast alj dob. 93 8. Juhe! juhe! skončali smo, Dobili vina pit; Potica 1) se prilegla bo; Hočmo njo zdaj drobit’. Glej mati nam za likof da Plečeta dva, glej dva! Njej zdravje napijmo: Bog živi nas vse, Ri daja nam roso in lepo vreme. 9 . Mladenči, ne pozab’te vi, Da nosi smert koso, Pokosili smo rože mi, Smert nas kosila bo. Le glejmo, da nas ne vlovi Brez božje milosti. Tak z-liranilposmerti, kak žlahtno seno, Bo Oče nebeški nas v sveto nebo. Jož. Lipold. 1) Potica, gfibanca, povi.jača alj šartl, 94 Vesele z e n j i c e. (»Štajerska.) 1 . 'Lastovce, Škorjanci zver golijo Svojo juterno molitvico, Drobne ptičke zlobno nas budijo, Ko bi vedle, da na polje nam mudi se zlo. 2 . Klasje zrelo se nam že priklanja, Kakor vojsek žito romeni, Saj dovolj zavžile smo si spanja, Berzo z postle! naj si vsaka dobro šerp zojstri. 3 . Zdaj nad ječmen pervič se zakad mo, Polj nad erž ino pešeničico, In ko snopje dergnit’ J) se privadmo, Hitro tud po ovsi, kakor v enim tuški, bo. 4 . Aliča hiti, njiva je prostorna, Urša tud zadosti ne hiti; Omahuje tovaršica borna, Nežni šerp pač urno sem ter tje smuči. 1) Deraniti. 95 5 . Ktira tak, ko Mica, zna ojstriti? Le poglej, kak z kam’nam boskat zna. Pač goije ženjici naprej priti, Ktera v svojih rokah slabo zbrušen šerp ima. 6 . Hvala Bogu! zgodej smo skončale, Da bi vselej tako pridne bde! Pač se bojo matere smejale, Kedar bomo zopet na romeno polje sle. 7 . Kedar tek živlenja nas’ga mine, Tud za nas posledna žetuv bo; Le poštene bodimo dekline, Da na dusm' žetvi nam ne bode prehudo. * 8 - Ljuljka bo skoz angele odbrana, Kedar Kristus sodit prišel bo; V večen ogenj veržena in žgana, Žlahtno sernje pa v nebesih večno z-hran- jeno. — Jož. Lipold. 96 mm Gr o r s k i ovca r. (Štajerska.) 1 . •Jez siin en kmetovski ovčar, Za mesto mi ni mar; Alj vonder le veijem’te mi: Moj stan me veseli. Jez svojo čedo že poznam, Na pašo voljno njo peljam, Tn v persili serce mi jigra, Ko pred meno drapla. Juhe! na gori lepo je. 2 . Jez sebi čas perkrajšat znam Na paši, če sim sam; Zdaj vsedein se na gladko peč, Premislim mnogo reč: En tak, ko jez, pač vreden ni, Da Bog za njega tak skerbi; Sto tavženkrat mu hvalo dam, Da zdrave vude mam. Juhe! sam Bog skerbi za me. 3 . Teržanov in mestjanov ni, Dab’ toljko srečni bli; 97 Ta krulov plazi se~po tleli, Un slep je na očeh, In trekmu noč in dan ne da Počitka skerb, katero ma; Ovčar pa leliko sladko spi. Julie! kok meni dobro je! 4. Medveda, volka in zveri Se bat’ mi treba ni; Ta škode čredi kar ne stri, Se psa prezlo boji; On sroko grebenico ma, Osledit’ tud prav ojstro zna, Je močen ino če kaj čut’, Ga treba ni posut’; Juhe! on v bran postavi se. 5. Za živež dober kruh dobim, Na mehkih rožcah spim, Za žejo mam clo na sprebirk Mleko alj hladen zvirk. Moj gospodar pa tud skerbi, Da mi obleko 1) naredi; Ne morem dost zahval’! Boga Za vse, kar meni da. Juhe! men’ pač predobro je! 1) Oblačilo. Ahacelnove pesmi. 7 98 6 . In če bom star, alj pa bolan, Ne bom od hiše zgnan; Saj skerben sim, in cedi zvest, Znam slamjake tud plest’. Tud cokelce tak lehke strini, Da se nobenga ue bojim; In roka moja kocek stri, Da lepšiga kar ni. Juhe! sim mlad navučil se. 7 . Premagati se kar ne dam, Ker puksico imam. Ko čeda mi na stran hiti, Jo sprožim, da z-kruši. In ker damo jo zad peljam, Z njo gospodarju vedet’ dam Juhe prav glasno sakričim, In puksico spustim. Juhe! na cente gmetno 1) je. 8 . Le samo eno me boli, Kar večkrat se zgodi, Da morem koj per čedi bit, Ne morem k masi prit’; 2) Vez vse luštno. 99 Pa mislim: saj Bog dobro ve, l)a to ovčar storit’ ne sme; Klečim na gori, koljkar znam, Mu čast in hvalo dam. Juhe! saj vidi on serce. Jož. Lipold. D obr o volj 11 strelic. (Štajerska.) 1 . Poprej ko se deni, Ze strelic s pesami leti V planino ali v čeren les, Veselo ko na ples. Kok hitro pse spusti, V eselo v gošo vsak zleti, Zdaj tu, pa tam zalajajo, Zverino 1) gonijo. Juhe! za pukšo prime roka, Po hribih glasno poka: pif, paf, puf. 2 . Postojni 2) zmoti se, . Kjer strelic s pukšo serčno gre: 7 * 1) Divjino. 2) Orel, In zvezde se začudijo, Ker njega vgledajo, Tud serna se boji Višave strašne, kjer stoji, In kam pomeri z pukšico Zverine padajo. Juhe! Ker pukšo vzdigne roka, Po stermih skalah poka: pif, paf, puf. 3 . Ker strela zabuči, V berlogi medved se zbudi, In jelen misli v skali skrit’, Kaj more le to bit’? — Perleze tud lesjak, In misli, kaj je za en zjak, Da vsaka zver beži, Kok hitro zabrusi? Juhe! od skale do potoka Germi in glasno poka: pif, paf, pul. 4 . Nar hitrej še zleti Iz gnezda zaje, ker zabuči, Vušesa ojstri sem pa taj, In misli na skrivaj : „Oh kam bi se Je djal, Dah’ srotaj zdaj še živ ostal !“ Zakaj po čemur on vstreli, Gotovo obleži. julie! ker sproži pukšo roka, Od strela strašno poka: pif, pat, puf. 5 . In strelca veseli, Da vsaka zver se ga boji; Alj tud Gospoda svojiga Nad zvezdami ima. Zdaj mladje in vesel, Alj najde ga Gospodov strel, Zadene ga mogočna smert, Na zemljo pade terd. Julie ne poje več, in roka S pukšo več ne poka: pif, paf, puf. Hašnik. Pravičen žold. (Štajerska.) 1 . Oh mati! nikar ne žalujte, Da mora vaš sin bit soldat; Le Kristusov navit premišlujte; In lehko bo vam za obstat’. 2 . On sam zapovedal je dati Cesarju cesarjevo vse: 102 Potreba, vsak mora spoznati, Soldatov deželi daje. 3 . ,,Kdor sina bolj ljubi, ko mene, On vreden Zveličarja m'.“ To pravi sam Jezus vam, žene! Če ravno se vam hudo zdi. 4 . Marija tud sinu rodila, Pa voljno za tebe ga da; Ob, da b’ se od nje navučila Podati se v voljo Boga. 5 . Bog tebe ve bolj oskerbeti, Ko sin, za katerim ječiš, Doma zna zboleti in vmreti, Iz žolda tud zdrav’ga dobiš. 6 . Če sin na Boga ne pozabi, Na vojski zapusen ne bo; Bog svoje na vojsko povabi, In brani z mogočno roko. 7 . Prav srečno patalje in boje Marskteri bojak je prestal, Je zdrav zopet najdil te svoje, Je doma v Gospodu zaspal. 8 . Kak žalostno se okolj klati, Kdor žoldu nezvest vbeži! Konc hudiga mora jemati, In zravno se dušo zgubi. 9 . Mladenci! nikar se ne bojte, Ce vam je namerjen te slan Le serčno v tajistim obstojte, Vam venec vojaški bo dan. 10 . Doma tud veliko terpite In vžitek se boren vam da; Tam hrano pošteno dobite, Dovolj erženjaka, mesa. n. Lepo vas bo tamkaj častilo, Kar doma zaslužiti ni: Pošteno, lepo oblačilo, Katerimi se serce smeji. 12 . Če tukaj vi hlapci zbolite, Ste hitro na poti ljudem, Zdravnika tam svojga dobite, In ste oskerbleni si vsem. 13 . Vojaki zdaj sole imajo, In kdor le ina glavo za to, (ia hitro zvariti tam dajo, Da lehko gospod se on bo. 14 . Doma ti .cepiš kakor kura, Nikamor po sveti ne greš, In tam ne preteče ti ura, Da nov’ga kaj vidiš in zveš. 15 . Kdor zvesto cesarju tam služi, Svetnico na perse dobi, V nebesih si krono perdruži, Če lepo pošteno živi. 16 . Vhajavci v berlogih tičijo, Na svetlo je priti jih sram; Hudobam na sveti zorijo, Peklenskima brezdnu pa tam. 17 . Pod enim banderam na sveti Boj vaVce za sveto nebo Sam Jezus nas hoče imeti, Le služimo njemu zvesto. Jož. Lipold. 105 Zdihvanje po miru. (Koroška.) 1 . Sladek mir! iz nebes pridi, Na nas žalostne poglej; Kri-prelivanje prejidi! Stori našim revam kraj, 1) Pridi, vslisi naše prošnje, Razveseli naše dni, In vojske ojstro orožje Naj rijava rija sne. 2) 2 . Vuči kralje to ljubiti Vse, kar tebi zoper ni; Vuči ljudstva 3) brate biti, Naj per nas tvoj sad cveti! Poželenje prazne cesti Zavoljo premaganja Z praham se ima pomesti V jamo t’ga zaverženja. 4) 3. Vsmir, o vsmili se dežele, K’tera dolgo že terpi; 1) Krej. 8) Sni. 3) Volke, i) V jamo smetja prazniga. 106 Daj, da bojo skor kraj mele, Reve, žalost in strahi. Nagni proč to pokončanje, Zveži vbijavca terdo, Žalost, milo vdihovanje Preberni v petje sladko! 1) 4. Kjer bi mele rože rasti, Tam se le preljiva kri, Kjer ina sad raz drevo 1) pasti, So le mertvenske kosti. Koker snopje tam po gnivah Tukaj 3) mertliči ležd; Kmetji 4) v strahib ino v revah Preč od svojih hiš bežo. 5. Glej en brater tam caguje, Ki je njemu brater vzet; Nevesta milo zdihuje, K je ji ženin k vojski vjet. Slišiš oča 5) plakovati, Nja sinu je vmoril meč; Mater črez hčeri jokati, Ker je čest jim vzeta preč. 1) TVaj ho milo zdihovanje V petje preobernjeiio. 2) Od dreva. ,1) Temo. i) 1’avri, 5) Čuj očeta. 107 ti. Poglej, kjer to pokončanje Črez dolino se razdi, Prazne so gore vinanje, 1) V pašah tam živine ni; Tam je sjanje lih tej cesti Od konjov podirjano; Vidiš dim iz vesi lesti, Slišiš Štirn o žalostno! 7 . Slišiš, kako smertna štima Z černih gerlov erjovi, Polna ognja ino dima Z tavžent 2) ran vun teče kri. Vidiš v pasti velke cale, Človek mori človeka! Kam se bojo pokopale, Tam ni par, ni britofa. 3) 8 . Ljubi mir! objiši vboge, Na nas žalostno poglej, 1) Glej, ker se to pokončanje Črez doline razvali, Konc ima tam vinsko branje. 2) Jezar. 3) Glej jih pasti, ki so stali, Človek človeka mori: Kam se bojo pokopali, Par in britofa tam ni. 108 Resi nas od te nadloge, Prej da bo živlenja kraj! 1) Vsi te bodemo cestili, Ker se bož nam vživlat nal, Tistiga črez vse ljubili, Ki te je z nebes nam dal. Mih. Andreas. mm Kaj je vojske krivo, t) (Koroška.) s 1. Eno pesem hočem peti, Vsim prijatelam poved’ti Nekatere uržohe Od te sedajne vojske. 2. Le te uržohe jez najdem, Mislim, da si kar ne zajdem; Vender mislite sami, Alj so uržohi dro 3) ti. 1) Ljubi mir! objiši vboge , Od Boga z nebes poslan , Reši nas od te nadloge, Prej da bo svet pokončan ! 2) Držah. 3) Res. 3. Ker je slaba naša vera, Upanje, ljubezen vinira, Ponižnost bolna leži, Čistost tudi zdrava ni. 4. Lakomnost, napuli, nečistost, Žertje, nid 1) in nevošlivost; Kar pa nar več liudiga: Da se tiga svet Štirna. 5. Hudobije in krivice To so vojske ojstre psice; 2) Nepokoršna pa nar več Je za nas en strašen meč. 6 . To je vojsko porodilo! Toljko bratov pomorilo, Pokropilo je z kervjo Kakor dež černo zemljo. 7. Kjer se te reči godijo, Božjo jezo obudijo; Tam ne čudimo se mi, Če per vojski sreče ni. 1) Zavid. 2) Sulce. 1X0 8 . Le pregreho zapustimo, In k Bogu se povernimo, Naj nas vojske branil bo Z svojo mogočno roko. 9. Alj nam bode Bog pomagal, Bo sovražnik obnemagal; 1) Ga požene božji strah Kakor veter droben prah. Mih. Andreas. 191 . Francoska vojska. 2) (Koroška.) 1 . Kje ste leta vi pokoja, Mirne leta, kam ste šle? Le od žolda in poboja Sliši ino vidi se. Na Francoskim se začelo, Dobro ve to vsaki sam; Kdaj, kako bo konec vzelo, To je celo skrito nam. 1) Hitro zcagal. 2) Zložena v žalostnim leti 1793, kader so Francoski puntarji svojiga kralja Kudvika XVI. ino nja ženo Marijo Antoneto, sestro nasiga rajniga cesarja Jožefa II. ob glavo djali. 111 2. Oh! alj ni to dosti milo, Ti Pariz, 1) mesto hudo! Svojga kralja si vmorilo, Kakor volk jagne mlado. Nam in sebi ste storili Mirniga živlenja kraj; 2) Eden drugiga morili, Bog ve, kaj še bo naprej? 3. Reve te ne obžaluje Le Francosko ino mi, Vsa Evropa 3) omaguje, Ker se ji hudo godi. Večni mora se serditi, Ker namesto nja cesti Vidi greh na greh storiti, ln poboljšanja nic ni. 4. Radi bomo še spoznali Svojih grehov hudo zlo; 4) Dalej bomo v tistih spali, Hujši potlej za nas bo. 1) Pariz, poglavitno mesto cole Francoske zemlje, ima 12 far, 30 cerkuv, 30,000 hiš, ino per 1,000000 prebi¬ va vco v. 2 ) Kraj, se izreče po enih krajih : krej. 3) Evropa, tajisti del sveta, v katerim mi prebivamo ; šteje okolj 180 miljonov ljudi. i) Zlo, to je hudo; za ta tlet molimo v sv, Očenaši: 112 Greh je bil, in bode tepen, Saj to vsaki dobro ve; Z greham bode v pekel verzen Kdor se ne znebi' ga prej. Mih. Andreas. m Laudon 1) |)er Belimgradi. 2 ) (Štajerska.) 1 . Oj stojaj, stojaj Beligrad! Za gradam teče rdeča kri, Za gradam teče r'deča kri, Dab’ gnala mlinske kamne tri; 2 . Tam Laudon vaj voda stoji, Kervavi meč v rokah derži; On hoče meti Beligrad, In Tursko vojsko dokončat’. ,,Reši nas od zlega,“ Alj kdo rajši hoče , zna tudi peli: Svojih grehov hudobo. 1) Laudon, imeniten ino slaven vajvoda cesarske vojs¬ ke , se je posebno v Prajzovski ino Turski vojski skazai. 2) Beligrad, poglavitna mesto Serbske zemlje pcr iztoku Save v Donavo. 113 3. Ošaben 1) Turk se mu smeji, In Laudonu tak govori: „Si prišel mene ti čestit, Alj prišel si zajce lovit ?“ 4. „Ne pridem jez zajce lovit, Alj prišel sim tebe cestit. Z svinčanim’ kuglam’ te škropil In z cevnim pulfram bom kadil.“ 5. Cesarske pukše pokajo, Se Turske gospe 2) jokajo; Cesarski bombe mečejo, Se Turki z Grada vlečejo. 6 . Glej! tak mogočen Laudon je Premagal vse sovražnike; In dokler Beligrad stoji, Naj slavo 3) Laudonu slovi. 4) 1) IVapuhnen, prevzeten. 2) Prave. 3) Hvalo ino čast. 4) V letu 1789 je I.audon IJelig-rad dobil, alj zavolj Francoske vojske je to mesto spet Tnrkam padlo. Aliacelnove pesmi. 8 114 im > Mladenca m. (Štajerska.) 1 . Mladenei! Itočem vam zapet’, alj k podučenju, Ker rad bi vas otel, ovarval še živlenju; Ze mnogiga — v mladosti smert posekala, la mnogim pa že svojo koso kazala, Da so slabeli — zboleli. 2 . Zognite grešne družbe se, katera vabi, Ko ptičar hostne gimpelce, mertvaško zgrabi. Ob družba ta — v nesrečo mnogiga spelja, Da sam ne ve — kam dnar in premoženje gre? Kam je zginilo — minilo? 3 . Lenoba in nevednosti so tudi krive, Da mošne prazne in brez dnarja vse plenjive; Vsaki lenuh — in brat njegovi, potepuh Kovača sta, — ki sama sebi kujeta Srajco bolečo — nesrečo. 4 . Pa tud požrešnost in navadno pjančovanje, Ponočni' truš, ino nesramno vlačuganje, 1) I) Vesovanje. 115 To naredi — da človek vest, Boga zgubi, Zkoz zenski spol — in igro je že mnogi sel Ob premoženje — živlenje. 5 . Boga se bati, je začetik vse modrosti, Za dobro vest skerbeti in za vučenosti! Kdor tak živi, — da lehko vselej mirno spi, Bo lehko pel — pomoči božje vselj vesel; Le to je sreča — nar veča. Jož. Lipold il?E Mladim deklica m. (Štajerska.) 1 . Deklice! hočem vam zapeti Od napične skodlivosti; Želim nevaršni vas oteti, Katero vam mladost proti. V mladosti ste ve rade lepe, In truplo rade lispate, Za pravo srečo rade slepe, Za to nje ne dosežete. 2 . Nektira se za srečno šteje, Če ie dopade vsim očem, 8 « 116 Slabost’ pa svojih ne preseje, Ki zoperne so zlo ljudem. Tako per svoji vsi lepoti, Ki jo dobila od Boga, Prehitro ocveti na žvoti, In je od vsili zaveržena. 3. Nektira preveč je štimana, Prepikra 1), premehkuzeva, Per jedi, pjači razcartlana, V obleki vsa razvajena. Vsak moder seji posmehuje, Ker vidi tak nališpano, Vsak pameten ji odkimu je, Zagledat’ tako maškaro. 2) 4. Ni kmetiška, ni gospodična, Ni purgarca, tud’ ne gospa, Ce ravno je v postavi lična, Je po obleki spačena. „Med ktero ljudstvo se le situli?3) Planinska šoja? alj je prav? Le naj ji starost pelje spuli, 4) Boš videl zapasti rokav.“ 5. Nektira je pa preveč lena, Za snažnost druga ne skerbi; 1) Hafclih. 2) Šemo. 3) Peršteva. 4) Spiple, 117 Nektira modra, kakor pena, Ki se na vodi razeedi. Marsktira preveč besedliva, Spet druga preveč avsasta, Le samo norcam dopadliva, In ni za modriga moža. 6 . Mladeiičice! le pamet, pamet! Le pametno nosite se! Boljši je pamet, kakor žamet, Postenje kine 1) nar lepši je. Za žlahtnost serca si skerbite, Imejte prav pridne roke, Zastopne biti se vučite, Le hoč’te srečne bit’ žene. Jož. Lipold. Popotniea za sina. tšt.ijerska.) 1 . Sin! nigdar ne žabi, Kedar tebe vabi •• Mlado ljudstvo prit': 13 Cir, Alj za dnar jigrati, Ljubke si jemati, Alj pa vino pit’* 2 . Glej to trojno zvodi, Mnogiga tak zblodi, Da se ne zave, Dokler da nič nima, Bos damo perkima, In mu je gorje. 3 . Časno premoženje, Zdravje in postenje On na prodaj da; Čast na stran postavi, Dušo tud zapravi, In pozab’ Boga. 4 . Glej zgublen’ga sina, Revniga capina, Kaj mu dala slast? Ljubke ga znorijo, Spravjo ob erbijo, Svinje mora past’. 5 . Samsona vojšaka Zenska stri sromaka, Da oči zgubi. Holofernea pije, Ino Judit vbije Njega v pjanosti. 6 . Ljudstvo je jigralo, Rajalo, smejalo Noetu seje; Alj z,a hudobije Ljudstvo vodo pije, Potonilo 1) vse. 7 . Sinko 'L Bogam hodi, Angel tebe vodi, Glej pravice pot: Cisto vest ohrani, Hudimu se brani, Srečen bos povsod. Jož. Lipold. 1) Potopilo. M. Nedolžnost. (Štajerska.) 1 . Nar lepši veselje Nedolžnost nam da Nam slajša živlenje, Po rožo ah pelja. Prelepo se sveti Srebro in zlato, Se lepši nedolžno Je serce mlado. 2 . Veselo po drevji Golobčik ferfra, Veselo po trati Jagniče skakla; Pa lepši še terka Nedolžno serce, Ne ve za terplenje, Ne grenke zolze. 3. Glej, sončice sije Nedolžnim lepo, Nar lepši se sveti Od zvezdic nebb; Nedolžnosti roža Še lepši cveti, Se nar bolj prijazno Nedolžnim smeji. 4 . Pregrešno veselje Nam serce kazi, Napravlja terplenje, Zivlenje greni. Podobno je kači, Ki pisana vsa Vsmertliviga strupa Pripravlen’ga ma. 5 . Posvetno veselje Se staja ko led, Hitrejši ko rožic Popada mu cvet; Le ternje bodeče Mladenču pusti, In vleče pod zemljo Tud’ mlade kosti. 6 . Ce bo če skušnjava Omotiti nas, Poslušajmo takrat Svoj zuotrajni glas. Jtudece obrača Se lice na smeh, Alj angel varil klice: „Nikar, to je greh!“ 7 . Tak hočrno varvati Se greha zvesto, Da serca hudoba Omam’la ne bo. Naj angel varh z nami Veselje ima, Nas lepo po poti V nebesa pelja. 8 . V nebesih tam čaka Ze angel na nas, Kjer gleda veselo Očeta obraz. Iz lilje prečiste, Ki večno cveti, Nam spleta on krono Nebeške časti. Krumpak. 123 Ib Zvezda m. (Štajerska.) 1 . Tam na nezmernim nebi Se zvezde svetijo, In lepe navke tebi 0 človek! pravijo. Povzdigni le od zemlje K nebesam rad oko; Ti svet veselje jemlje, Bo tam povernjeno. 2 . Ve zvezde ljubeznive Prijazno svetite, In med zelene njive Me z hiše vabite; Oh rad se k vam oziram, In hvalim Stvarnika, Ki od začetka zmeram Prelepo luč vam da. 3 . Sreberno luč prijazno Vam Stvarnik je prižgal. Po nebi vas je razno Ko rožice nasjal. Vsaki po njenim mesti On pot odkazal je, In vse po svoji cesti Se čudno sučete. 4 . Pa tud za nas na sveti Ostaje prave ni; Za večno le skerbeti, Zveličar nas vuči. Oj zvezde brez števila! Nad vami je moj dom, Ker duša se ločila, Nad vas povzdignen bom. 5 . Zatorej rad ponoči, Ker vsaka stvar zaspi, Se sonce od nas loči, Večerna prisvetli: Vas zvezde ogledujem, K’ ste mi prijatelce, V nebesa rad zdihujem, Kjer pravi dom moj je. Praznik za delavnikam (Štajerska.) 1 . Preljubi praznik prišel si, Kak se te veselim! Počitek si prinesel mi! Leliko se ohladim. Tud žvinca se ga veseli, In hvali Stvarnika, Ki tudi nje pozabil ni, Da bi počivala. 2. Kak dober večni Oče je; Oli da bi bil spoznan! On v šestih dneh je stvari 1 vse Počival sedmi dan. In sedmi dan sije izbral, Da bi počivali; In gaje nam za praznik dal, Dah’ njemu služili. 3. Veliko moram scer terpet’, Pogosto se putiin; Kaj hočem srotej pa začet’? Vse voljno preterpim. 126 Saj vse en časek le terpi; Za tim živlenjam tam Se začne v dolgi večnosti Tud večen praznik nam. 4 . Tam bomo vsi počivali, Delavnik tam neba; In vsak delavec zadobi Plačilo tam domd. Tam per Očetu ljubimu Bom tudi jez vesel, Plačniku tam pravičnimu Bom večno hvalo pel. Slomšek. HJlL Vese 1 j a d o m. (Štajerska.) 1 . Preljubo veselje, oj kje si doma? Povej, kje stanuješ, moj ljubček serca Po hribih, dolinah sa tebo hitim, Te videti hočem, objeti želim. 2. Te jiščein za mizoj, kjer dobro jedo, Na plesi per godcali, kjer sladko pojd Alj prav’ga veselja na rajanju ni, Pijance, plesavce veselje beži. 3 . Te jiščem po polji, kjer rožce cveto, Po logi zelenim, kjer ptičke pojo, Pa ptičke vesele in rožice vse Le majo veselje za mlado serce. 4 . Poslednič veselje še le osledim, Na veško ledinco perdirjam za njim; Glej, tamkaj z otroci prijazno igra, Jim kratek čas dela, per njih je doma. 5 . Oh blažene leta nedolžnih otrok, Vi mate veselje brez težkih nadlog; Oh kako vas serčno nazaj poželim! Alj vi ste minule, zastoju se solzim. 6 . Le eno veselje še čaka na me V presrečni deželi, kjer mlado je vse; Terplenje v tajisto deželo ne zna, Le tamkaj je pravo veselje doma. Slomšek. » , ,s\ f>* '-■>$ Resnice v pravlicah. Ahac«laoye p«»roi- \ IL' Pušavnik. v Zle dolgo let pušavnikje prebival V pušavi, imel je samoten kraj; Na terdim kamni mirno je počival, Zamenjal časen svet /.a večen raj. Korenče in studenčno vodo vžival, Ni sel v zapušen svet nazaj; Nja skerb je bila le Bogu sluziti, Se dobriga Očeta veseliti. Že začne njemu glava siva biti, Ze prišla jesen je njegovih dni; Zdaj začnejo se misli mu kaliti: Alj vender Bog za svet še kaj skerbi, Ker mora pošten toljkokrat nositi, Kar mu krivičnih liud’ga navali? Previdnost božjo tuhtati poskuša, Zavupanje v Boga pa nja zapuša. In ravno kakor v čisti se jezeri Presvetlo sončice svetli lepo, In dokler voda še stoji per miri, Se hribi in drevesa vidijo; 9 * 132 Pa naglo se podoba vsa razširi, Ce fantič kamen v vodo vergel bo: Tak se pušavniku serce razmaja, In dušni mir njegov’mu sercu vhaja. Ves nepokojen, ker mu ni po volji: „Zakaj , neumnež! reče, med ljudi ne grem? Veliko človek %ve v posvetni šoli, Po sveti sprašat’ hočem, kar ne vem. Pušavo zapustim iu grem po polji, Da, alj jeBogše? med ljudmi prav zvem. u O svitu vstane, vzeme paljco v roke, In v mraku hribe zapusti visoke. v Ze daleč zadi so domače vrate, In zginil je za njim samoten kraj, Približa se po rosi lepe trate Prav zal mladenč, ter ga dohaja zdaj. „Noj! Bog vas primi stari brate! Pohvalen bodi Bog!“ Amen na vekomaj! Tak sta pozdravna se, in berž spoznala, Tovarša se na dalni pot podala. Za soncam hladen večer zdaj prihaja, Za drevjam dolga senca že stoji, Še hladna rosa rožice napaja, Zdaj beli grad pred njima zabliši. Na hribci žlahtno drevje grad obdaja, In tukaj njima prenočit’ diši. Slušavniki so že na pragi stali, Popotna vsi prijazni v grad peljali. — Gospod grašinski nju zagleda priti, Na ravno nju k večerji sam pelja Jedi se miza vidi zlo šibiti, I)i razsvetlena stena blisketa. Za mizo moreta se posaditi, lil vina zlat bokal se njima da. In ker je ura polnoči odbila, Sta gospodaiju lehko noč zročila. Minula noč; začelo se deniti, Razlivala po hribih zarja se, Slovo sta vzela, notla se muditi, Že daleč grad za njima vidi se. Prijazno začneta zdaj govoriti, Kak bogat gospodar in dober je, Pušavnika mladenč bokal pokaže, In da gaje gospodu Vzel, ne laže. Ravn kakor videl kačo bi ležati, Ki zravno pota na svoj rop preži Pušavnik dalj ne vupa se podati, Cio za živlenje svoje se boji; Mladenča si ne vupa sani strahvati, Na stezi ves prestrašen ostermi. „Gerduh je tak, ki more to storiti!« Tak misli, pa ne vupa zgovoriti. 134 Zdaj pride huda ura, grom vrezava, Vihar po cesti v krogo prah verti, Naproti njima hud oblak priplava, Iz hribov se povodnja pervali. Ze černa noč se njima približava, Hitita v grad, pred njima ki stoji. Pa vratarica nju je dalj gonila: „Poberta se, ne bota tu nočila.“ Zdaj odpre njima, ker sta le prosila, Gospod v komoro gerdo nju pelja; Vsa stena černa in vkajena bila, In ker sta lačna ino žejna bla, Prinese njima kiselee, da b’ pila, In iz omare kruha plesnovega. In berž ko jela jiha prenehati. Se reče njima tisto noč pobrati. Vsa žalostna se morta dalj podati, Ker nju hudoben mož ne prenoči, MJadenč pa začne mu bokal dajati, Njemu, ki njih čez noc ne obderži. Nevsmilenca z bokalam obdarvati, Hobrotniku ga v miru pustil ni: Nevoljen ves pušavnik le zdihuje, In serd se njemu v serci povzdiguje. Ne ve se vbogi starček kamo djati, Kar vidi, se mu vse na robe zdi, „Dobrotniku bokal skrivaj jemati, Če je to prav, on v sercu govori. Pa dones tega skopca obdarvati, Tak tudi Bog pravičen ne živi . 44 Ce ravno so mu te reči naznane, Tovarž mladenčov vender se ostane. Veliko pota sta že spet storila, Že drugi dan se začne zopet mrak, Svetloba nju na poti zapustila, Počivat’ si želi na večer vsak. N« strani seje hisca zasvetlila, Prek boste vdarita na hišen prag, Kraj dobrove tani hostnikar i) prebiva, Živlenje mirno z svojo ženko vživa. Pušavnik se le z straham približuje, Se ve, kak nju je gerdež un sprijel Na pragu, kaj bi storil, premisluje, Že njima forstnar je na proti šel. Lepo pozdravlja in razveseluje Popotnika, ter je besedo vzel: „Postreči vama imam poželenje, „Pa slabo le je moje premoženje . 44 Ž veseljam ženka ročno v kulmjo teče, Večerjo dobro njima naredit, Kapuna pitanga zaklati reče, In vinca zreliga bokal nalit, 1) Fmštuav, jag^ar, 136 % Nobeden pretečenga zmislit’ neče, Ker se prav dobro začneta gostit’. Veselo per večerji čas jim zgine, Z večeijo tud dvanajsta ura mine. Pa zgodaj sta popotnika spet vstala, Nobeden zakonskih se ne zbudi, Zravn’ inaliga otroka sladko spala, Edini sin, ki v zibeli leži, Alj preden sta se ptujca proč podala, O joj! mladenč otroka zamori. Prepaden zdaj pusavnik ves trepeče, Prestrašen on s mladenčam hitro v teče. Le nagloma pravici ojstri vjiti, Je mislil starček, zdaj potreba je, Se hitro v bližno gošo dobro skriti Pusavnik urno za mladenčam gre. Alj pot se začne njima zdaj zgubiti, V samoti kam podat ne vesta se. Vsa plaha na razpotji obstojita, Vgrešiti pravi pot se zlo bojita. Zdaj pride vbožec, ino nju zaverne, Pokaže pot, pred njima se poda; Prelepo polje se jim zdaj razgerue, Crez velik potok skrita berv pelja. Mladenč iz berve vbožca v vodo zverne. Že vfapie se, ker plavati ne zna; „Pomagajte!“ se enkrat on zavpije. In v globočino voda ga zakrije. Več jeze zdaj ne more pokročati, Pusavnika je že premagalo; Krivice toljke noče zamolčati, Serdito zakriči: „Oj ti hudo — —“ In omolči — zakaj lepo obsjati Mladenča svetli žarki zdaj začno. J)a angel je — človeška le podoba, To priča zdaj mladenčeva svetloba. Pusavnik se začudi in poniža, Prikloni se, poklekne in molči; Poln svete groze se pred njim pokriža, Na to nebeški Seraf govori: Ne boj se me! naj tebe Bog previža, Da ztuhtat nja modrost mogoče ni Človeku, k’ se ne more sam spoznati; Za to je hotel mene h teb’ poslati. Vse, kar storit’ me vidil si od kraja, Ce ravn’ po tvoji glavi vse ne gre, Po božji volji vender vse izhaja, In zadnič za človeka dobro je; Naj serce torej mirno ti ostaja, Za v upaj in prepusti Bogu vse. Kar pamet tvoja ne ve razumeti, Previdnosti naj božji oskerbeti. 138 la preden hočem tebe zapustiti, Poslušaj me, zakaj sim vse to stril: „Gosp6d ob* zlat bokal je moral priti, Ker je le svoje hvale lačen bil; Skoz škodo seje moral navučiti, Da bo dobrote le skrivaj delil. ^ S ljubezni od te dobe le postreže, In si nebeške slave venec veže. „\evsimlencu, ki naj se prenočiti Se vsmilil ni, sim pustil zlat bokal, Daje začel skoz to bolj vsmilen biti; Popotniga ne bo z pod strehe gnal. Svojvolji hotel sina love pustiti, Prestrašen liudodelc bi bil postal, In starše veči žalosti varvati Poprej je morla dete smert pobrati. 44 „berača so razbojniki najeli, Se le to noč pošteno ves požgat’, Za to so ga poprej valovi vzeli, Pravično ves nesreče ovarvat". Vižarstva božja soditi ne želi, Po videsu te sodba zna goljfat’, Modrost Očetova tud iz nesreče Dobrote naredi veliko veče. 44 Nebeščan zgovori, in že obdaja Nebeška zaija ga; se poslovi, In spet nazaj v nebeško luč odhaja. Prepričan pa, da Bog za vse skerbi, 139 Pušavnik gre v samoto sv oj ga kraja. Ponižno moli on vse žive dni: ,,Kakor v nebesih, tak na zemlji zgodi Se tvoja volja, ki vse modro vodi!“ U r c k. m, Star k o n j. (.Štajerska pravlica. 1) Ha! ha! en mladi žrebec lierže, En v sred med konjami stoji; Vse štiri bistro višek verze, In konje tak nagovori: .,V začetki, ja! nas je natura Postavla proste 2) sem na svet, In zdaj se človek z nami gura: Alj je to smel od pervih let? fc ‘ o# „Predstarši naši so hodili Kde, 3) kda in kod je kteri htel, Zelene kerme 4) so si vžili: Alj jim je to kdo branit’ smel? Od njih nobeden kar ni služil, Nobeden ni uaprežeu bil, 1) Basen, i) JFraj. 3) Kjer. -i) Piče. 140 Nobeden vlačil, ali plužil, Nobeden z gajžlo žlak dobil. I) „No mi, oh mi! fuj sram nas bodi! Smo hlapci? ne! se slabsi smo; Nas sedlo ino homot glodi, Za to nas se pretepajo. No komu, komu smo pokorni? Človeku! kaj pa človek je? Je človek, alj smo mi ti zgorni? Vas prosim, brati, sodite.“ * „Mi smo tak lepi od nature, Tak lep ni človek, kakor mi; On gerdo gre po dveh, ko pure, 2) Po noč ne vidi kaj z očmi. Se zemlja, kader on postopi, Tak močno strese, kak da mi? Kda njemu duh iz nosa sopi, Kak’ se iz nasiga kadi?“ „Poglejmo se, kak nas vse čira — Vse — vuha, grive, glava, hod; In človek — on nas pa regira, Zdaj je pa on čes 3) nas gospod! _____ • 1) Tepen bi!. 3) Kure. 3) Krez, črez. 141 On nam na herbet sedet ide, Da z kom se bojovati ma, In če premaga, nazaj pride, Vso čast, le sebi, nam ne da.“ „Cast, ktevo ma, mi njemu damo, Ja njemu, da nje nima sam; Kter Ion pa mi od njega mamo ? Kak on dobrote plača nam? Za strange k plugi nas pripreže, Alj vozi z nami k verln' gnoj; Še z gaj zlo poka, in zareže; „Presneta merka, ne postoj!“ „Oj brati, rešte se hlapčije! Nas pervi rod je prosti bil; Pa človek polni ciganije Pod se nas je v oblast dobil. Kak lebko bi, če v kup deržimo, Nam z njega rok se rešit b’lo! Pravico tak nazaj dobimo: Kaj men’te?“ — vse molči ua to. — * Vsi konji praskajo 1) z nogami Od vel’ke jeze črez en čas, „Če mčnis da bo boljši z nami, Se spuntat ččmo,“ 2) je vsih ghts. 1) Beršejo. 2) Hočemo. 143 En sam, že sivec, 1) glavo trosi, Iz starih pluč odkašla si; Zdaj Iierza, da ma muhe v nosi, Naprej se nje, govori. „Ja, resje, res! kar žrebec reče: Daje naš rod bil nekda prost; Pa čas, kter bil je, zdaj ne teče; Do njega je en dolgi most. Nevarno je po totimjiti, Pod nami se podreti zna. Vam puntanja most če 2 ) biti? Oh, glejte, da vas ne spelja.“ ■ 5 »' „Mi vel’ko moč v kopitah mamo, Vse z njimi ob tla veržemo; Pa fantji! moč če mate samo, Vas ona h čili spravlja bo? Zaneste se na njo; kak čete Zastopnost — ona nam fali, In toto človek ma, kak vete; 3) On je za to gospod, ne vi. „Kdo stavi, in popravlja stale Za vaše stanje, 4) in da vas 1) Starec, star konj, 2) Hoče. 3) Veste, i) Stan- vanje, prebivališč. 143 Kde ne bi hudobije klale, Ne volk, ne toča, sneg, ne mraz,? Kdo v zimi vas pred gladam brani, Kdar ona zemljo vso vmorf? Kdo vam za žejo vodo z-hrani, Kdar vse potoke led vsušt?“ „Kdo, kdo, vas snaži? 1) kdo vas vrači? 2 ) Kdar blatni, alj nezdravi ste? Kdo vam pomaga, da vas tlači Nesreča, naj je, kakšna je? Kdo vam tak lepi oves pova? Kdo z trave vam seno suši? Pojete staro kermo, nova Pred vami v jaslah že leži.“ „Sapstojii vi reje ne dobite, Za njo res date svojo moč, Pa ktero moč per njoj zgubite, Poverne ona vam drugoč. Kar sama moč vam vstan ni dati, To vam človečja pamet da; Le z njo vas človek zna ravnati, Kak svojo moč vsak nucat ma.“ * „Štimanje vaše je prevzetno; Ja človek čast od nas dobi, 1) Čedi, puca. 2) Zdravi, Pa on (če lih vaui ni verjetno) v Vam vek,so da, kak njemu vi Čast, ktero on ma, z vami tala, Da, kjer 011 je, vi tudi ste; Stan njegov hiša, vasje stala, Pa ste pod strehoj, kak on je „Za svoj pocinek 1 ) ma nedelo; Kaj? nimate vi tudi njo? On vas ne pelja taj na delo, No reče: „Pons pocinek bo.“ On vam postreže, vi pa delo Opravit’ mate, kak želi: Alj ni živlenje to veselo? Ne bod’te, brati, puntarji!“ *♦/ In ta beseda v serce segne, 2 ) In konji vsi potihnejo, In vsaki z nogč zdaj potegne Na znamnje, da prisegli so Človeku tak pokorni biti, Da prav za nje in njega bo, No terdno v glavo si zabiti, Kak puntarji nesrečni so. * Podložnik! v serce si zapisi, Kaj stari sivec te vuči: Počitek it) Seže. 145 „Prost biti si nikdar ne jiši, Ce jiseš, tak nesrečen si. Sam Bog gosposko je postavil, In dal čez tebe ji oblast, Dab’ svoje sreče ne zapravil, Ji daj pokorsno ino čast.“ Leopold Volkmer. 1) mi], v Železo ino kladvo. 1. Enkrat je železo milo Se nad kladvam potožilo: „Neliaj mene tak kovat’, Saj sim tudi jez tvoj brat!“ 2 . „Kaj me bodeš tak tožvalo!“ Je k železu kladvo djalo, „Kaj se jeziš nad menoj, Saj terpfm tud jez z teboj!“ l) Sie tepneic^en Sicfjtungeit unb Steber biefež t;oct>»er= bienten 'JRanneč ftnb #om ruijmiicftfr befanutcit unb fitr unfere floroentfc^e Siteratur befonberž »erbienten 'Prte« fter |)rit. S- 31* SKurFo gefammett, tmb unter bent £ttcl : Leopolda Volkmera Fabule ino Pesmi , trt ber gerjti. 23ud)(ianblung fcci .3of>* Sorenj ©reiner, @ra(j 183« erfdjicnett; reorauf man burc^ (Stnfc^attuitg btefes barauž entnommenett ©tiicfež bte grettnbe ber fioiv. Siteratur aufmerffam }tt maetjen rcunfcfjet. Ahacelnove pesmi, 10 146 3 . Nič pregerdo ne imejte, O gospoda! vboge kmete: 1) Na železo mislite, Da ste ene matere. 4 . Vbogikmetji! poterpfte, Tn na kladvo se spomnite: Kak z železarn to terp/, Tak terpijo z vam’ on/. Slomšek. m D erviir. Nek kmetič tam vgojzditerddob 2) razsekava In k slednimu mahu zdihuje, merili ra: „()j koljka je vender za kmeta težava, Da vedno toljk’ truda nas eden ima. Kak moram se srotej prevbogi putit’, Oh da bi zamogel kdaj bogat jez bit’!“ Zdaj zal’ga mladenča pred sebo zagleda, Ves belo oblečen ma palco zlato; Vesela je nja pozdravlenja beseda: „Bog spr/mi te, revež! se vsmilis mi zlo. 1) Pavre. 2) Dob at. j hrast. 147 Izvolj si, kar tvoje serce poželi, Vse naj se zdaj tebi po volji zgodi!“ Zdaj kmetiča strah ino groza obhaja, On misli in misli, kaj hoee prosit’; Perljudno on kapco na glavi le maja, Priklanja in pravi: „Ce res smem prosit’, Oj ljubček nebeški! tak prosim, naj bo — Karkolj se doteknem, prav čisto zlato. 4 ’' „Sim mislil, smehlaje mu fantič zdaj pravi, Da bodeš si norček kaj boljšiga zbral; Pa naj bo, da bode ti enkrat po glavi, Kar prosiš, to naj se zgodi od selimal . 44 Dotakne se kmeta z palčico zlato. In zgine. Za njim se zasveti lepo. v „Cast, hvala Bogu! zdaj bogat sim po volji, 44 Kmet pravi, in zdajci tud skušiio stori; Poprime zdaj vejo — ni mislil nikoli, In že se mu v roki lepo zasvetil. Vse, kar je per veji prirašeno blo, Per priči postane nar lepši zlato. „0j da te, poglejte! to pač je veselo! Prešembrajte, note, zdaj pač zdaj, no no! Zdaj naj dokonča le kdo drugi to delo, Jez pojdem kar spotam na ravnost damo. Ne bom fe ne dalej več tukaj putil, Saj truda zadosti sim si že zavžil. 44 10 - 148 „Le čajte! do zdaj sim se vbijal z demiico, Sim stradal, kervave tud žule dobil, Od zdaj pa pečenko, klobase, potico Bom vsaki dan jedil, in vilice bom pil; Koj zdaj se svoj zmesen kruh bom podrobil, In zadnokrat z verča se vode napil . 44 Povzdigne svoj verček, veselo poskoči — Pa — ovbe! kak težekje — kak se svetli! O joj! lija suh jezik kar kapla ne zmoči, Ker v zlato se njemu tud voda sterdi. Zdaj kruha pergrizne — o j oh in gorje! Na zlatiiiiu kosi si vlomi zobe. „Gorje mi — zdaj stoka, kaj hočem storiti? Kaj mislil neumnež sim lakomn zlata! Ne morem si z zlatarn gladu ukrotiti, Tud žeja se z zlatarn vtolažit ne da. Oh! kaj mi pomaga zdaj vse to zlato? Kar mislil sim srečo, zdaj moja smert bo . 44 Zbudi se zdaj kmetič v veliki bridkosti, Pa vid’ da senjalo se njemu je le; Pa vender Boga on zahvalit’ zadosti Ne more, poskusit’ da dal mu to je. „Pač rajši do smerti sim reven dervar, Je djal, ko pa taki nesrečen zlatar . 44 „Te senje prepičale so me zadosti, Kak dober je Bog, da človeku ne da 149 Vse, kav poželi; nekatir bi v novosti Si vošil za devva svebva in zlata. Alj bil bi nesrečen on vavuo skoz to, Pogubil bi dušo in tudi telo.“ Sevšek. * % Razbili ver č. V prav temnim gojzdi med skalovjam Je stala revna hisca preprosta, Obdana z drevjain in z germovjain Je skrita pred posvetnim hrupam b’la. In v bajtici je živel svoje dni Pušavnik star že med tovaršami. Pa starima ni kaj po volji bilo, Kar kolj tovarši so počenjali, Pvesilo rado gaje vse jezilo, In močno se zdaj on raztogoti. Zapustil je poslednič naglo vse, Ce ravno so mu branili, da ne. Poda se v dalni hrib visoki, In mirno tam živeti hoče sam, Tud najdel je berlog globoki, Havn kakor gaje želje!, tam. 150 Napravi v Jampco luč — za mizo, stol Je imel terd in plošuat kamen gol. Iz maha posteljo napravi, In celo no« na nji prav sladko spi, In p ervo jutro zdaj v pušavi Se kakor novorojen prebudi. V dolinci blizo hladen vir sunila, Ki cisto vodo kakor srebro ma. On vieme vere in gre po vode, Ce ravno bil je terd in ojster pot; Zlo hudo njega kamnje v noge bode, Pa knial’ do vode pride do ondod. Napolni vere, in z njim na vbreg hiti; Kar pade — tresk — in vere se mu zdrobi. „Oj ti presneti!“ začne, ino vstaja Pušavuik star, in strašno se roti, Od jeze zavezuje in razsaja, Mertvaški put obraz nja obleti. Bridkost, da ni izreci, v njem gori, Ko v persih serd in jeza mu kipi. Okoli nja je lepo vse cvetelo, Prijazno sonce toplo sjalo je, Po drevji tavžeukrat veselo Prepevale so drobne ptičice. Po listji hladen vetere šamotla, II veselju vabi ga natora vsa. 151 Pa on ni videl in ni slišal, Veselja in miru več najdel ni; Nja serce velik kamen tišal, Ker slo mu tukaj spet po volji ni. Alj vender njega to zdaj podvuči, Da si živlenje jezavc sam greni. Sam sebe se zdaj zlo zramuje, Prav: Zdaj neumnež vender enkrat ves, Da v teb’ veselje pravo le stanuje, Če jezo sam strahvati modro h’ češ.“ Obljubi terdno več se ne jezit’, In se k tovaršam zopet povernit’. Popustil je berlog kamniti, In se k tovarsam spet nazaj podal. Prizanesliv začelje biti, In svojo naglo jezo je strahval; Spozna, na sveti da človeka ni, Katermu se po volji vse godi. Njegova duša je perzanesliva, V pokoji zdaj z tovaršami živi, Zdaj mir ino veselje vživa, Kateriga poprej še poznal ni. Oh, koljko več veselih bi živelo, Naj bi le poterplenja več imelo! Scvšek. 15 * m 8 t ar v o j s a k. Bil svoje lini, poslušajte! Že vajvoda priletni, Ki z svojim sinam živel je V svoji grašiui fletui. Onjebilmož, verujte mi! — Prežlahtniga serca; Bi skoraj djal — med nami ni Zdaj takšniga moža. Njegovo nar veci veselje je b’lo: Pomagat’ in druge tolažit’ lepo. Nadloga prišla je nad nja, Sinert njemu sina vzela; Pa v žlahti neko tetko ma, Ki bomo je živela. Cio mlada še se vsmili mu, Za hčer njo k sebi vzeme. Pa jojmene! vsmil’ se Bogu! Pobil je hudo seme. Prevzetna, štimana začela je bit’, Se lišpat in perstane zlate nosit ! Zdaj vajvod njo nagovori, In ojstro enkrat reče: ,,Tetica! oj ver jami mi, Kak ti živiš, me peče; 153 Ti malo mi veselja daš, K se tak posvetno snažiš, Reci minjoče le štimaš, In vboge pa sovražiš, — Glej, starost me tlači, dolg’ živel ne bom, Poboljšaj se vredno, če hočeš moj dom.“ „Zdaj bom se jez na pot podal, Grem vunkaj na deželo, Na neke dni,“ je vojvod djal; „Dam tebi kašo celo; Pa veš — zapomni dobro si! Jez hočem tak imeti, Potreben vbožec sleherni Dar mora svoj prijeti; Ce pride pa star alj kak krulov vojšak, Se njemu da nar menj en celi petak.“ To ji pove, in koj po tem Konjiča on zasede, In jaha nekam, kaj jez vem, Objiskovat sosede. Na večer pa, k’ se dela mrak, Zagleda gospodinka, Kako prevbogi star sromak O berglah proti kinka. Črez čelo mu čamar globoko vesi, Da videti lica zpod kape člo ni. Potreben zlo je videti, Žolnirsko sukno nosi, 154 Pred gospodičnoj obstoji, Za božji dar poprosi. „Pober’ se, gerdi kosmatili, Mi z berglami' le zpoti; Nesramen starec, pjan capin!“ Tak gerdo se ga loti; Jn pravi: „Ce hitro ne spraviš se mi, Pustim, da razparajo trebuh ti psi.“ ,;Posast peklenska!“ zahrumi lz ust moža beseda, Preč bergle, čamar zakadi, Serdito jo pogleda. „Alj me poznaš, nevsmilenka! Me vidiš, strica svojga? Pogledaj star’ga vajvoda Rednika tukaj tvojga! Spoznati sim hotel jez tvoje serce, Pa vidim, da gerdo, lievsmileno je.“ „Zdaj tetka moja nisi več, Pober’ se le od mene! Vsa tvoja sreča zdaj je preč, Pomoči ni nobene. Jez tebi doma in blaga Po smerti nočem dati; Nicoj to noč brez vsmilenja Se z grada maš pobrati. Kdorkolj se ne vsinili črez revne ljudi, Tud vsmilenja vreden uobeniga ui.“ Jevšek. 155 m Boštjan g o 1 j f a n. (Štajerska.) 1 . Poslušajte, mladenči vi, Kako se takimu godi, Ki solo zaničuje: Kako v mladosti prevzetnjak, Na stare leta cel sromak Zamudo obžaljuje, Po sreči pa zdihuje. 2 . Je bil v tim kraji en Boštjan Za šolske navke ves zaspan, Ni hotel v šolo jiti. Pa tud bogati starejši So mu potuho dajali: Ce hočeš priden biti, . Brez šole znaš živeti.“ 3 . Brez vsiga navka zrastil je, In zgubil svoje stariše, Bogastvo mu ostalo ; 156 Alj kaj! daje prevbog Boštjan V potrebnih rajtingah neznan; Vse, kar je kolj kaj znalo, Boštjana je goljfalo. 4 . Boštjan ni vedel koFko ma, Ne koFko vsako leto da; Povsod so ga zjiskali. Plačnikov ni zapisat’ znal, Dolžnikov seje terjat’ bal; Namesto dab’ plačvali, So ga se le goljfali. 5 . In z kratkoma, da vse povem: Kako je prišlo, sam ne vem; Na boben 1) so ga djali. Ker pisem srotej poznal ni, Sojih goljufi zmenjali, Se peč so mu prodali, Po sveti ga zagnali. 6 . Boštjan še suknjo svojo ma, Za to se v pravdo še poda, Močno ga doktar hvali. 1 ) Licitacion, 157 In kader suknjo tud zgubi, Iz hlač pa srajca že vesi, So pravdo dokončali, In mu' podkrižat 1) dali. 7 . Ves capast, bos se dalj poda, Za potepuha majo ga; Tovsod so se ga bali. Na ošteriji je ostal, Oster mu je tud jesti dal, Alj kar od mize k stali So ga gnoj kidat gnali. 8 . Boštjan je moral bit vesel, Daje oster ga v službo vzel, Prav pridno k delu seže; Pometa hlev, in kida gnoj, Da bi si služil kruhek svoj, Prav skerbno konjam streže, Perpreže, in odpreže. 9 . Eli večer po večeiji je Na njega z pismam prišel se En znane tajiste hiše. 1) Kdor ne zna pisali svoje ime, mora saj križec k imenu postaviti, podkrižati. 158 Boštjanu se prav močno zdi, In serce njemu govori, Da njega sreča jiše; Alj brat ne zna, kdo piše. 10 . Ker revež brati sam nežna, Se h gospodarju berš poda, In pismo mu pokaže; Alj bil je te njegov oster 1) Velik lažnivec in goljfer: Na pismo z perstam kaže, Z jezikam mu pa laže. 11 . „Poglej, Boštjanek! pismo to Kak daleč je po morji šlo; Z zamorja mora biti; Tam en’ga strica imel si, Sto kron so zapustili ti; Ce hočeš po nje jiti, Pa tud ob glavo priti.“ 12 . „V Zamorskim tam Slovencov ni, Kristjan nobeden tam ne ž’vi: Tak so moj oče rekli. 1) Po koroško: oštar, goljfar. 159 Se med Zamorce 1) bos podal? Alj se ne bos pesjanov 2) bal? Ti bodo kožo slekli, Te kuhali in pekli. 4 * 13. „Boštjan! ves krone lepe so, Pa vender, vender težka bo Tajiste kdaj imeti. Alj vender, ker te rad imam, V nevaršno se 7,a te podam: Sto kron ti kocem šteti, In une jez prevzeti. 44 14. »Glej, sreča jiše te, Boštjan, Tam leliko bil za vse goljfan; Tu so gotovi dnari. Bog ve, če jih kedaj dobim, Je lehko, da se vse zgubim, Goljfati me Bog vari. Ce hočeš, tak pa vdari! 3) 1) Zamorci so od velike sončne vročine černi ljudje, ki onkraj morja v deželah prebivajo, v katerih sonce posebno peče. 2) Pesjani se imenujejo divjaki, od kerih se perpove- duje, da človeško meso jedo. 3) Boko daj k znamenju, da hočeš besedo deržati. 160 15 . Boštjan je vdaril prav vesel, Perpelal priče, krone vzel. Povsod se z jinvi hvali. Pa v kratkim se je zvedelo, Daje le pismo z Tersta 1) blo. Tam dnarji so ležali, Miljon zlata veljali. 16 . Boštjan je le sromak ostal, Če muje Bog ravn’ srečo dal; Ljudje so ga zgoljfali. Namesto zlatov en miljon Je le dobil sto belih kron. Povsod se mu smejali. In osel! so mu djali. 17 . Ste slišali, mladenči vi! Kaj lene vse Boštjan vuči: „Zamuda, vaša škoda!“ Kdor se v mladosti prav zvuči, Za mizo lehko z vsim sedi; Zanemarila persmoda Kosti za vratini gloda. Slomšek. 1) Terst je imenitno, pcrmorsko mesto, dva dni lioda od I.jubiane, na kraju Ilcneškiga morja, v katero iz vsili krajov sveta barke perpelajo, ino kupci vsili znanih narodov pridejo. 161 m* Bukve brez čerk. Na klopi pred hišoj en starček je sedel, In v bukvice čedne je gledal zvesto, Rudeče na lici mu dušni mir cvetel, Ce ravno že sivo je imel glavo. Le gola nedolžnost ga videti je, V očeh pa igrajo mu svetle solze. 7 t c Po poti do hiše počas se prizible Gospodič napihnen, prav tolst debelak; Le malo na stori se glava mu gible, Se mezi in stoka ko živ polovnjak. Perbliža se kmetu in pravi: Ha, ha! Alj starček poznaš, ktera čerka je A?“ „To ne, gospod žlahtni! jez čerke nobene Povedati njim po imeni ne znam; Pa naj le pogledajo, saj ni ne ene V teh bukvicah čerke, kijih jez imam. Sest listov imajo le bukvice te; Poslušajo naj, kaj mi vsaki pove.“ ■>*' „Nar pervi list, prim 1) kakor jasno obnebje, Me kliče v nebesa ozirati 2) se; 1) Prim alj plav. 2) Otfleilovati, Aliarelnovc pesmi. 162 In drugi rudeč, kakor rožnato cvetje, Da Jezus z ljubezni je vinerel za me; In tretji, ko lilja se belo svetli, In mene nedolžno živeti vuči.“ „Četerti list, ceren ko ogel in saja, Se k smerti pripravljat mi kaže dolž¬ nost; In peti zlo strašno ogneno luč daja, Mi kaže priklenskiga ognja bridkost. In šesti se sveti ko cisto zlato, Mi kaže, kak lepo bo sveto nebb.“ * „Podobo teli bukvic če jez premišlujem, Me solze posilijo, se serce topi: Kar vedet na sveti kolj jez potrebujem, Me barva 1) šest listov tih bukvic vuči. Za to so mi ljubši le bukvice te, Ko toljke in take, k’ so njihove vse. Pobere se tiho gospod vučenosti, In misli si — hentaj! resnica je to; Kdor slabo živi, naj si ravno zna dosti, Svoj cil ino konec dosegel ne bo. — Veliko modrejši in boljši je ta, Ki stori to malo, kar dobriga zna. Sevšelc. 1) Farba. KAZALO V Koroških ino Štajerskih pesem. W(7 Predgovor za Slovence I. Blagor našimu cesarju II. Juternica. Štajerska III. Dober večer. „ . IV. Sabotni večer „ V. Večernica. „ VI. Večerna. Koroška VII. Večerna veselica. Štajerska VIII- Lchko noč. IX. Dobro jutro. X. Jždihvanje po mladosti. XI. Vigred. Koroška. XIT. Spomlad. Štajerska. XIII- Novoletnica. „ XIV. Prijaznost žlahtna roža. Štajerska, XV. Tri nar lepši rožice. Štajerska. . 55 55 Stran. 5 kA j llOV 7 8 10 12 11 16 1» 20 24 27 30 32 33 . 38 . 40 11 * I XVI. Praznost sveta. Koroška. XVII. Mertviše. Štajerska. XIX. Sedajni svet. XX. Hazvujzdan svet. Koroška 1° Trt** Stran. M . 41 . ' u .' . 43 v 1* XVIII. Egiptovski Jožef. Koroška. .< . 45 kj me 4 7 XXI. Kmetiški stan. Štajerska. C ,> f ’. . 52 XXII. Nedelci. Koroška XXIII. Vboztvo. „ XXIV. Veselica. Štajerska XXV. Veselo živlenje. Koroška. XXVI. Slovojemanje. Štajerska XXVII. Dobro volja. „ . . XXVIII. Posledna veselica „ XXIX. Zdravica za Slovence. Štajerska. XXX. Vinska terta. Štajerska. . V '{fS j C _ 76 Ji ' •. '78 . / . 80 . '. . 82 85 1 f M’: " t ji XXXI. Veseli hribček. ,, XXXII. Šent Urbanova .. XXXIII. Štajersko vino „ XXXIV. Vino in voda „ XXXV. Pustna. Koroška. XXXVI. Kmetija bogatija. Štajerska. 87 XXXVII. Dobrovoljni kosci. „ . 1 . 90 XXXVIII. Vesele ženjicc. „ . . 94 XXXIX. Gorski ovčar. ,, . . 96 XL. Dobrovoljui strelic j ,■ 99 / v , \ Z. Blcigfor nafomu ce&arju/. jlne{rzrtrx> IS A« l*U*A$* tvo ja/- vo-Tca/ da. laz' da je £L ^ j »J. /*?. W_ /iamf.rt ni - lav, Tvo ja ro- ka bo var- : ' 5 . •. S f—ff* ., vcc- la > -rercu, - nan -aO' r 72^ r irjutrm/ca . £> a - z M\ Dober večer. Onnas va-iiuiteti ra/ lufagnii streč svy/č. . , JV.Sobotni večer -TruJanZfr 3 , sfdapio. M. Ircema- 7ca. JU. Tičema/veselica/. & m Pe.- se-Jo sonce/ MisJce - ta/ Zb £—i--k—s- k, - ■ ■ --— k I ■ 1 —A - 1 f fffTpl f \ F % hribih-se; o- %b- ra/, JhH Xoecer pomni -.na; Žfo ga/, Ki vse i Je/ čheb-ns ce - ra/. noč. fs/Trpn Jse /ifro rute?/ Daj nam Dog svojo po- moči! JŠčrSmo'd&~ Tv doJcon- ca- li, De la uo - % cU/ sladke spa -li/, jea vroči - nav je/ Jula/ pr or Ue/t-Teo orel Helijev noc'' MnlerdU /i. DolUVJlllrO Del ro jutro Htjff daj/Odi span/a/ na - s Mesto X Zt&hvanj&pp mladosti; O joj me -n£ / reveoC ubogi*, JVt- sun/ #vetad 7 * j/i-d&m/v&C' Tl* ^ ' rob, j) it ti/’i lo ob- la- d-lo Svoje; etuse no- ~ter ogrob. 7e-po mi-oti; meja ala-Ha/, le po ko- ja si* ze¬ li/, la. nih- čer ji to ne/ icnrsaj Ona ga/ ne/ %a- do - ib- X17f Mrrfi ivc jL GJj tpopo- ju- uro pre bi - v a-Ate meri/- n et/, J&C ničim* ve -deli kaj ji *= % O s»,1 <: •**:* % t ■ja*' /ost, iftmypeL, pastir -.ve* ve/ se/- li/, Sini/ travna ovite/ svojik/ ska kal, A/e^- i ■ 4 % . / XX /7 Slovo/emanjfj. * XXl / If Dob ret, voljam fc±fez - I £ ^ Sz- /t*3/ ZZZ? TJlOr&trfv - 2 ^ Zchz/ W~£ i tiri - čtoTder sc-meseno mladi, Pse sčasamei mo roo mis- »^=s=s^=e=s sttlcgrctic XX/X Zc/raffica^. /Črtami'!Srno c/obro z/ol Je iizrrt/, sfacHarife. ZXX, /fas/ctl tertiZS XXX£ Veseli hribček. J£n/ /irllf - cele/lomi kto - pil/, Bom/ ters-j& sa- dll/ JBri Jod- 2e/ -' po - voc-- bil,, Se- srcrropoo lom/ pil, Jvdania X%XIf. Urbanova/ m ' 7 . r^rr.^A', '<* i VrelfUcs- bi sveti/ ,jp' basv/It. clo ber ruti me/- y«7.r V^o- rtecth-Tz. sla rua -Jel, Iro- xlcA. no(jzozaLfe/ 1 i mas, Jje/X 0 - id pa In- meJlpa^, Bolald nanodoZt zr/ost, 7)nl ds/7 »/rm. rtn /tein 7f7/f/r: S most) Tj os dal naitv do- ver most/, Wvaee/ ///JI/ Stil/OTsko vma. 4-=— iiaiiiilPsi ± ■ir''c- jat -71 ruy lo me /tlperpuleao Od m ji Vinca/ ioni- xa pel-Mvinga "bom xa.pe/, Ar. ve .te li- mn xa- *in-tu-i{£ Je-rca-Mla^ tud' ve- se/d dru&vv™' XXX7F Foduuto vino hz z P/ - ne /, - no v o deo K/erTrueS'dv& re/ - l, Sko ra/ firezsr/dj- Oe rieS pse = J?i£ rru> -grv - ae n i, Pti ru> 7u> - au fetšB£g grospo&ln,- /T, lž) f/a s& ttuo ae/vJdoni .- tis, Hud prepir med /T J^ ~ mu/ - j&. Treslo. ximr Purina ^ fyj-Tps noirr i/Ai,- solatam Turnej jit ne- pfeipi Od po pot ruk' /ukpnas. -te stnrfas/On-r XXXVI Ehu/i/ett Mzv To - gcc te/ si> mo id je/ kmet, JVcy rccvrese/ čudno xdd, J&r dost/craZ m %tr odštet Zev se-To (fr'o se/ ttis, P& w sd -Je* /uče-, kdor prau rpozri-o, Sa tirga- kmet i- a^tTi ^EOT m£L ' Pe r Jezni ~au de sam spozrmi 'bos fN : 70 n rtrt J ho nat •— jr prav begat ~td>d, rfl/egrro MKM.OoIrrovofniJcostV. } IJ j! fr. 5 *Ze/ ilrotm/V^ 1 P°f e ’ '' Za P - ■ tv - g Ut n/y Tast zn, hvaud bo Hud tir nasvet xe~ vi/ ddj .Mu-Tia/' id xec- ^I ¥ = ~* 3 ~i A Ji 5 P » P tl °' JS/d sITsis nit ^ i'7o niZ M _ 9 -» y - ^JV ^ < . r sim bit t 75 - dir- je 7we li)7rw f Urit pojarnu? /co - sit, xxxnn. Želele/ ze7yLces -v iSzAtacA' SKXSJX. (rorslci^o včar. XLl. Pi^ccvfčerv x/>7*L X J/If /. SIJ flltssnr/*/ r»si mrr?/// Zfi, XLIIfJii/jjesisojsfreJcrivo Mresti) XLliFrancczkas vojskOJ 'Terhib ruimy. 2f, Jtfaestbso. XX H Jjoudort/ O/ stojajt sTojaj JBe- li~grcr/L, Za/ g/vuŽantTcce/čucLe caJerc/Za grccdam-te/-Če ru - r \ljVIMla n -f- — " - - ■ ■ * ■ ‘ V 1 * * —* Sm^rizJcdarne zatrt, JCedar tebe/vabiš, v a - bi, Mlado1/udrto c Smmkdarne rat^JtkZirtete vat is, znZaztoZ/u/sHro 23 v v ]/waces YJJX JVedol%nost. ^ru&n&w Mx/ L ZvCldor/V j[am.v na ne xmerninv nes - bi, Se no. hi. Hraxnifo zv. /iruicutte. Z# ^3^e- Z/ti- Z/i praznik' prišel/ si', KoiC' ne sii/ mi, 7/chJco s& ve~ se Hm/ Tud/ bv po-ci - VOs-la/.. ... LI[ Teselftvdurn/. > t-vctcc/ •/ . Ire - Zjrt/s ko ve - Sel- je/ 1 / fc/I Sv civ inud JPove/ Jcje/ sHt-ruv-jes moj ljub-cele/ Sercev lo Jirc bdvdo- /z.- ncdi/ Zu/ IMR