Ameriška c/o i ^ ip,e' s, ' OVIIMA K ork NO. 18 l\fy IM SHMn Jl9UAO«@i«5 Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgli, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg CLEVELAND OHIO. WEDNESDAY MORNING. JANUARY 27, 1971 STEV. LXXII — VOL. LXXII Uganda ima novo vlado Vojska je odstavila predsednika Miltona Oboteja, ker Je uganjal tekom svoje 9-ktne vlade korupcijo in gradil osebno oblast. KAMPALA, Uganda.— Ugan-je republika v vzhodnem delu. osrednje Afrike z 9.5 milijoni prebivalci, katerih velik je krščanske vere. Spada j^ed naprednejše afriške dežele, ‘tar zadeva kulturne in socialne raztnere. Milton Obote je bil ^jen prvi predsednik vlade, ki pred nekaj leti pognal bu-gandskega kralja, ki je bil pred-^ednik republike, iz njegove astne dežele in. združil vso ^last v lastni roki. Milton Obote si je ustvaril yrsto sovražnikov, ki so ga sku-sab spraviti z oblasti, pa jim v! uspelo. Pred dvemi leti je 1 izveden nanj atentat, ki pa je ponesrečil. Tokrat sta se ružila poveljnik vojske in po-ebhik policije ter odstavila predsednika Miltona Oboteja in legovo vlado, ko se je nahajal bote v Tujini, kamor je šel na ouferenco britske Skupnosti prodov. Predno je bil doma, je ^del za SV0j0 odstavitev, pa P°Ietel v Kenijo, od koder je "ai položaj še preokreniti v Ohn vsega ni bilo nič in te_ je odletel v Tanzanijo v je ,lti^r'° begunstvo. Zadela ga v- 0rej slična usoda kot nekdaj L»hie Nkrumaha v Gani. Oblj Novi grobovi Jakob Zanutic Včeraj je umrl na svojem domu po težki bolezni 78 let stari Jakob Zanutič, 1267 E. 61 St., rojen v Praprotnem na Primorskem, od koder je prišel v ZDA 1. 1951, mož Kristine, roj. Velušček, oče rev. Arthurja Zanuti-ca, kaplana pri Sv. Pavlu na Chardon Rd., preje pri Sv. Vidu, in Gene Zanutic, stari oče. V Sloveniji je zapustil brate in sestre ter druge sorodnike. Pokojnik je bil član Društva Najsv. Imena pri Sv. Vidu, 3. reda sv. Frančiška, Marijine legije in KSKJ št. 172. Pogreb bo v petek iz G rdi novega pogrebnega zavoda na E. 62 St. ob 10., v cerkev sv. Vida ob 10.30, nato na All Souls pokopališče. Pokojnik bo na mrtvaškem odru samo jutri od 2. popoldne do 9. zvečer. last je prevzel in novo vla-Sestavil gen. Idi Amin, 45 let poveljnik vojske, ki je do- WAVE t^aletavanje ^Perat V remensk prerok pravi: snega, naj višja vra okoli 18. VARŠAVA, Polj. — Ko so lani izbruhnili prvi nemiri in štrajki v poljskih pristani-ščil, ladjedelnicah in ostali pristniški industriji, ni bil komunistični režim v Varšavi popolnoma nepripravljen. Čudno je, da niso bili pripravljeni na možnost takega pojava tudi kritiki Gomulkinega režima. Iz tega bi se dalo sklepati, da je bil komunistični režim na Poljskem, morda pa samo njegova vrhovna plast — takrat že tako globoko zbirokratiziran, da ni vedel, kaj se na deželi pripravlja. Kar se je takrat godilo na poljskem obrežju ob Baltiku, je bila cela veriga divjih štrajkov, ki so se širili kot požar ob hudem viharju, kamorkoli so priletele prve iskre nezadovoljnosti z gospodarskim in socialnim stanjem v deželi. Ni bilo pri tem nobenega zakulisnega vodstva, vse se je vršilo po nekem nagonu, ki zanj še danes niso našli razlage. To je tem bolj zagonetno, ker se danes dogajajo iste stvari kot pred novim letom. Povsod vlada nemir, ali bolje rečeno pomanjkanje miru. Povsod sili na dan nered ali bolje povedano pomanjkanje reda. Nihče ne ve, kako se je pravzaprav vse začelo, še manj se komu sanja, kako se bo vse skupaj končalo. Nad vsem rojj v pametnih glavah, in teh je še nekaj, strah, kaj bo, ako se Kremlju ne bo zdelo pametno čakati in bo nastopil v znamenju doktrine tovariša Brežnjeva. Zdi se nam, da je tak strah zaenkrat še prezgoden. V Kremlju imajo sedaj dosti skrbi s pripravami za prihodnji partijski kongres, mučijo jih gospodarske skrbi, jezi jih, da se jim njihove politične investicije po svetu tako slabo obrestujejo. Omahujejo pod težo vsakdanjih problemov, ki terjajo hitro odgovore. Pri takem stanju nima vsaj civilni del sovjetske diktature dosti veselja, da bi mislil na take podvige, kot so bili 1. 1956 na Poljskem in Madžarskem, 1. 1968 pa Češkoslovaškem. Imeli bi radi povsod tako vzorne satelite, kot je madžarski komunistič- ni sistem: sicer dela precej po svoje, toda z enim očesom je zmeraj obrnjen proti Kremlju in mu ne hodi niti na misel, da bi po svoje razlagal to, kar v Moskvi smatrajo za bistvo komunizma. Zadnji komunistični kongres v Budapest! je na primer potekal tako vzorno, da lahko služi za vzgled vsem podobnim prireditvam. Pri takem razpoloženju nimajo v Kremlju nobenega veselja, da bi sedaj dregali še v poljska sršenova gnezda. Zato opazujejo dogodke na Poljskem z navidezno brezskrbnostjo. Je pa tudi nekaj tveganja v tem stališču. Glavna Gomulkina napaka je bila v tem, da je postal preveč oblasten; je bil prepričan, da more imeti samo on prav. Odtujil se je svoji okolici, za partijo je pa postal le gospodar, ne pa vodilni tovariš. Po njegovem vzgledu so se ravnali tudi vsi vodilni komunisti v javni upravi, partiji, gospodarstvu, socialni politiki itd. Razpasla se je birokracije naj slabše vrste, ki je gledala le na ob- liko, ne pa na vsebino svojega dela. Delavci so čutili, da so postali samo kolesa v komunističnem stroju, da niso več ljudje, ampak samo proizvajalci, ki jih režim po vrhu še izžema in slabo plačuje. Gomulka se za to ni zmenil, je z novo reformo hotel naložiti delovnim ljudem nova bremena: več dela, več naporov, zato pa ne več blaga, ne večje plače, dočim so cene za blago družinskega značaja ravno za praznike izredno močno poskočile. Pa je vkljub temu primanjkovalo blaga. Gierek vse to ve in skuša popraviti, obrača se pa prepočasi, zato delavstvo tudi z njegovim režimom ni zadovoljno. Je pa vsaj toliko potolaženo, da ima dostop do Giereka, do Gomulke ga ni imelo. Ta “pridobitev” seveda ne bo dolgo časa mogla tolažiti razburjenih duhov v delavskem razredu. Divji štrajki lahko dobijo nov obseg, novo vsebino in nove cilje. Treba je le, da se o pravem času pojavijo pravi demagogi. To bi res bila prava nevarnost za poljski narod. Zadnje vesti PHNOM PENH, Kamb. — Vladne čete so poslali v boj proti rdečim na severu in zahodu glavnega mesta. SAIGON, J. Viet. — Zavezniške sile so danes zjutraj končale svoje 24-urno premirje za Tet, med tem ko naj bi rdeče še trajalo. Zavezniška stran trdi, da so rdeči svoje lastno premirje doslej kršili vsaj 50- krat. WASHINGTON, D.C. — Vodnik demokratske večine v Senatu M. Mansfield je sinoči na televiziji dejal, da je prv a naloga ZDA popoln umik iz Indokine in delen umik iz zahodne Evrope, ki naj sama več prispeva za svojo varnost. Izrazil se je tudi proti delitvi dohodnine z državami in mesti. Posebno odločno se je proti temu izrazil kong. W. Mills. DUNAJ, Avstr. — Vesti iz komunističnih diplomatskih vi rov trdijo, da je Sovjetska zveza pripravljena neposredno Mrs. Marija Pugel, 905 E. 236 St., je dobila sporočilo, da ji je v Sodražici 14. januarja 1971 umrl oče, star 86 let. Zapustil je tam ženo Marijo, sina Danila, hčerki Stano Drobnič in Pavlo Kranjc (Sevnica). Pokojnik je pred leti živel v Clevelandu in St. Louisu v ZDA, kjer zapušča poleg omenjene še hčerko Berto Samsa, sina Johna Samsa, ki vodi Nottingham Tavern na 18526 St. Clair Avenue, sina Karla Samsa ter brata Franka v Akronu. Pokojnikova prva žena Pavla, roj. Vesel, je umrla marca 1943 v italijanskem taborišču Gonars. V bolnišnici— G. John Rozman z 930 Evangeline Rd. je v Huron Rd. bolnišnici, kjer bo ta teden operiran na srcu. Obiski niso dovoljeni. Kako mislijo ljudje o gospodarskem stanju WASHINGTON, D.C. — Harrisov zavod je nabral zanimive podatke o tem, kaj mislijo ljudje o našem sedanjem gospodarskem stanju. Večina ne misli tako optimistično o gospodarski bodočnosti : ki ^1^0 skoro napravila red. TEL AVIV, Izr. — Tu označujejo izjavo odstavljenega predsednika afriške Ugande, da je Izrael pomagal organizirati vojaški prevrat v Ugandi za “smešno”. MOSKVA, ZSSR. — Agencija Tass je objavila, da je sovjetsko vesoljsko vozilo Venus 7 lani v decembru doseglo površino Venere in od tam preko 20 minut poročalo o svojih ugotovitvah. Med drugim je ugotovilo na površini vročino 875 F. Zračni pritisk je na površini Venero 90-krat večji od tega na Zemlji, ker je ozračje toliko gostejše. Priporočajte A.D. tem, ki jo še nimajo! manj kot $5,000 na leto; med njimi je moralo že 52% znižati življenjski standard, med črnci, celo 53%. Najmanj so prizadeti unijski delavci, samo 44% jih živi sedaj slabše kot preje. Mnenje o brezposelnosti odgovarja povprečju; 62% jih misli, da je brezposelnost narastla' 27%) je pa odgovorilo, da je ostala na dosedanji ravni. Ne posebno dobro odreže Nixonova gospodarska politika. 39%. jih trdi, da dela več škode kot koristi, 35% jih pa misli ravno narobe, dočim 26% ne ve, kaj naj odgovori. Raztreseni otoki Bahamsko otočje obsega okoli 3,000 otokov, ki se razprostirajo okoli 800 milj daleč. AMERIŠKA DOMOVINA JANUARY 27, 1971 /lnAERBšKA Do&sovswt I / « C-<' ^ (%!— I M t Al I 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.bQ per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND. OHIO 83 No. 18 Wednesday, Jan. 27, 1971 da je obala od Vladivostoka do Bangkoka področje, kjer mora postati kitajski vpliv prevladujoč. Kdor se med tujci tam pokaže, postane sam po sebi sovražnik Kitajske ljudske republike. Glavnega tekmeca vidi Peiping v Ameriki in Japonski. Zadnje čase postavlja Peiping Japonsko celo pred Ameriko. Zato skuša na vse načine zavreti japonski vpliv. Ker ga na gospodarskem polju ne more, ga skuša na političnem, kulturnem, socialnem itd. Ker ve za tesno povezanost Japonske in Amerike, ve, da bo boj za politično nadvlado v zahodnem Pacifiku trajal dolgo in da zmage še ni treba iskati na nobenem obzorju. Odnosi med Kitajsko in Sovjetsko zvezo so se zadnjih par let stabilizirali: Peiping in Moskva se trudita, da ostaneta v državnem pogledu kolikor toliko korektna, dočim se obe partiji neusmiljeno koljeta med seboj in ni nobenega znaka, da bi se pomirili. BESEDA IZ NARODA ilojaki v liSwaiikeep so polni življenja in delovne vneme Zunanja politika rdeče Kitajske Komunisti so se morali tepsti s Čangkajškom dolga leta, dokler ga niso pregnali na Formozo, med tem so jim delali sitnosti v Moskvi, japonske armade so jih pa dejansko blokirale od vseh prometnih vez. Mao je torej dobro vedel, kaj se pravi živeti v izolaciji. Zato je takoj po zmagi skušal priti v stik z velikimi državami, ki so takrat kaj pomenile, pa tudi to ni bil lahek posel, kajti ameriška politika je skušala torpedirati vse poskuse kitajskih komunistov v mednarodni politiki in imela v tem poslu kar čedne uspehe. Zgodovina ameriškega taktiziranja, da rdeča Kitajska ne pride v ZN, je zgovoren dokaz, kako osamljena je bila rdeča Kitajska v prvem desetletju svojega obstoja. Komaj je postala res neodvisna država, je tovarišu Mau zmanjkalo potrpljenja. Ni bil zadovoljen s partijskim življenjem, si je komunizem predstavljal precej drugače. Da spreobrne kitajski narod, je začel izvajati znano “kulturno revolucijo”. Najbolj se je to poznalo v novi kitajski zunanji politiki. Mao je namreč sklenil, da se na lastno pobudo izolira od sveta, zato ni samo pretrgal politične zveze z Moskvo in njenimi sateliti, je tudi odpoklical vse poslanike, kar jih je imela Kitajska po svetu, v poslaništvih so pa ostali le navadni uradniki brez političnih funkcij. Samo Egipt je bil izjema. Maova okolica je kmalu začela dvomiti o pravilnosti take zunanje politike, toda proti tovarišu Mau ni upal nihče nastopati. Šele, ko se je on prepričal, da je kulturna revolucija zavožena stvar in da jo je treba likvidirati, je zapihal nov veter v kitajski zunanji politiki, pa še to je bil v začetku le lahek vetrič, da se ne bi morda Mao razburil. Do provega zagona v mednarodno politiko je rdeča Kitajska prišla šele 1. 1968-1969 in do danes dosegla že lepe uspehe, ne morda zato, ker je Mao pokopal kulturno revolucijo in se do dobra sprl z Moskvo, ampak zato, ker se je mednarodni položaj zelo spremenil, odkar se je rdeča Kitajska umaknila iz njega. Svet je sicer spoznal, da je rdeča Kitajska nadležen element v mednarodni politiki, da je pa treba z njim računati kot z dejstvom, ki se ne da spremeniti na hitro. Zato se je vedno večje število držav začelo zanimati za stike s Peipingom. V tem trenutku je zagrabil za vodstvo kitajske zunanje politike ministrski predsednik čuenlai in ustvaril za svojo domovino sledeč položaj v mednarodni politiki. V Združenih narodih je ž,e polovica članic za vstop Kitajske v ZN, ni pa dosežena dvetretjinska večina, ki je za izglasovanje sprejema potrebna. Obstoja še zmeraj veto pravica ZDA v Varnostnem svetu, ki onemogoča, da bi Kitajska prišla v ZN. Peiping,se je pri takem stanju postavil na stališče, “da se mu ne mudi in da lahko čaka”. Da mu je to nadležno, priča njegovo dosledno divje zmerjanje vsega, kar je v zvezi z ZDA. Evropske države druga za drugo želijo obnoviti redne diplomatske stike s Kitajsko. Sedaj sta na vrsti Avstrija in Belgija, večje evropske države že imajo zveze, uradne ali stvarne. Kitajska diplomacija se je namreč postavila že davno na stališče, da uradni stiki niso ne vrata ne ovira za poslovne, prometne, kulturne in druge zveze. Kdor želi priti v stik s Peipingom, naj to pove V Peipingu bodo pa presodili, ali je to kaj koristnega zanje. Oblika stikov je za kitajsko vlado nekaj drugovrstnega. To stališče zavzema Kitajska napram vsem državam in ne samo proti evropskim. Kitajska se ne zanima toliko za Evropo, kot bi človek mislil. Njej bdijo pred očmi drugi kontinenti. V Afriki ne išče na primer velikih gospodarskih koristi, ker ve, da tam na tem polju še ne more tekmovati z Evropo. V Afriki išče politična prijateljstva in zanje tudi dosti žrtvuje, vrjetno več kot na kateremkoli drugem kontinentu. Zato se tudi v Afriki njen vpliv čuti posebno močno. V vzhodnem delu Afrike vživa na primer Kitajska toliko simpatij kot nobena druga velesila. Raste tudi njeno zanimanje za zahodni del Juž.ne in Srednje Amerike. Svoje dni se je zagledala najbolj v Castra in njegovo Kubo, sedaj jc pa že spoznala, da Castro ni samo simpatičen, ampak tudi trmast tovariš, ki gleda v svet skozi svoja rdeča očala in se ne klanja nobeni drugi rdeči filozofiji. Odkar je čilska diplomacija prišla v Peiping, pa režim zmeraj bolj premišiljuie, kako bi zasidral svoje ideje južno v-d Rio Grande. Hodi mu narobe, da tja sili tudi moskovska politika, ki hodi svoja pota, navadno naravnost nasprotna kitajskim. To se zlasti čuti v vprašanju “osvobodilnih g-banj” v Ameriki. Peiping jc sila navdušen zanje, Moskva jih pa odsvetuje in priporoča potrpežljivost. To vodi v stalne krize v vrstah komunističnih organizacij v Latinski Ameriki, ki pa tudi v Afriki niso neznane. Glavno skrb posveča kitajska diplomacija azijskim državam. Na prvem mestu stojijo države ob zahodnem Tihem oceanu, od Severne Koreje do Tajske. Peiping misli, MILWAUKEE, Wis. — Dru- štvo Triglav je zaključilo staro leto z lepim uspehom. S trdim delom in dobro voljo se doseže vse. Tega so se pri društvu dobro zavedali. Po začrtani poti v skupnosti se dosegajo cilji. Na skupnosti so gradili tudi naši pionirji, ker so se zavedali, da posameznik ne pomeni veliko ali pa nič. nik. Dne 23. januarja je prazno- val zvesti član društva Triglav Ivan Kunbvar 50-letnico svojega življenja. Ivan je bil med prvimi, ko se je društvu Triglav polagalo temelje. Z malimi izjemami je v odboru, tokrat kot — blagajnik. Društvo mu je bilo vedno pri srcu. Se mlad fant je moral zapustiti drago mu domovino in oditi v tuji — a svobod- V novo leto stopa društvo z ni svet. V taborišču v Italiji se novimi načrti za novo delo. K temu delu vabi vse ostale Slovence, da se pridružijo in pomagajo graditi pametna pota, po katerih se pride do zaželjenih ciliev. Zaupajmo sebi, zaupajmo ti di drugim! PRIREDITVE, ki jih ima dru-:;tvo Triglav v načrtu, so: Mesečni sestanki, materinska proslava, spominska svečanost dne 30. maja s sv. mašo pri kapeli v parku, “žegnanje” 4. julija s sv. mašo pri kapeli, katera je posvečena bratoma sv. Cirilu in Metodu. V juniju bo prvi redni piknik za vso slovensko javnost (20. junija). Dne 22. avgusta bo v parku praznovanje 10-letnice Triglavskega parka. Ob 11. url bo sv. maša s sporedom, ki še ni določen, nato bo kosilo. Popoldne bodo športne tekme za mladino, nato piknik. Vse prireditve bomo še sproti objavljali v AD. Prvi sestanek v tem detu bo društvo imelo 7. februarja ob 3. uri popoldne pri Sv. Janezu. Na sporedu bo tudi film iz Slovenije. PUSTNA ZABAVA bo v soboto, 20. febr., ob 7. uri zv. pri Sv. Janezu. Na programu je ve-čerja, ples in maske Naj omenim, da je že sedaj povpraševanje, če bodo za večerjo spet domače klobase-krvavice? Zato so pri odboru sklenili, da bodo klobase naredili. Gostom je treba ustreči, so si mislili. Klobase bode tudi tokrat delali sami izkušeni in najboljši strokovnjaki — naši člani in članice. Mene še zraven ne puste — pravijo, da bom klobaso že dobil, kadar bo pečena. OK sem rekel in šel. Navada v starem kraju je bila, da so klobase tudi primerno zalili. Te lepe navade tudi tukaj ne bo kazalo opustiti. Klobase bo treba zaliti, pa ne z — vodo, saj ima društvo svoj vinograd. Ornik, ki je društveni vinogradnik, je bil v velikih skrbeh radi vina, ker je lani v vinogradu toča potolkla, pa si je mož znal pomagati. Sel je drugam po grozdje m napresal dosti žlahtne kapljice, da bo na mizi s klobasami, kakor se spodobi. Godba bo tokrat tudi. Igral bo Wiherjev orkester, ki je sicer malo drag, za-igia.jo pa tudi kot treba, da bomo še mi stari morali poskočiti. Liez maškar taka veselica tudi nc mine. Cim več jih bo, tem bolj bo smešno. Najboljše maske bodo nagrajene — se izplača našemiti — nagrada je nagrada. Pridite, pridite od povsod; iz Chicaga, Jolieta, Waukegana’ in vsi naši iz Milwaukeeja. Zima je seznanil z Marijo Zavrl, kjer sta se tudi poročila. V zakonu sta se jima rodila sin Janez in hčerka Mojca. Janez je ravno odslužil ameriško vojaško službo in bil v Vietnamu odlikovan za zvesto službovanje. Mojca pa je tudi že pri svojem poklicu. S pridnim delom sta si Ivan in Mici postavila lep nov dom, kjer imata okrog hiše še 4 akre velik sadovnjak. Ivan je strokovnjak v sadjarstvu saj je v Mariboru končal kmet |olo. Društvo Triglav'rm! k 50-letnici iskreno čestita ter želi obilo sreče in zdravja tudi v bodoče. Bog Te živi, Ivo! Za BOŽIČNE PRAZNIKE smo bili Slovenci deležni veliko domačega slovenskega božičnega duha. Slov. kulturna radio ura nam je na Sv, večer posredovala celourni, izbrani božični program. Hvaležni smo Slovenci V. Kralju, ge. Izabeli in hčerki Bibi, ki so nam pripravili tako domač božični večer. Redna oddaja te ure je vsako nedeljo od 1 do 2. ure popoldne na FM 93.3. Slovenci, poslušajmo to oddajo in jo tudi denarno podprimo! Ta uro nam je lahko v ponos. POLNOČNICA PRI SV. JANEZU. Kako lep je ta naš stari slovenski običaj. K polnočnici gremo! Tako smo rekli doma, v starem kraju. K polnočnici lahko gremo tudi tukaj — če le hočemo. Polnočnica je bila pri Sv. Janezu. Župnik p. Klavdij je so-maševal z dr. J. Goletom. Pevci so začeli peti pol ure pred mašo domače, slovenske božične pesmi. Cerkev je bila zelo lepo okrašena in polna do zadnjega sedeža. Luči sd zatemnili in blaženi mir je vladal v cerkvi. Človek, zatopljen v ta mir, je imel vtis, da je nekje zunaj — izven tega š umnega sveta. Bog naj povrne župniku, organistu E. Majheniču, pevcem in br. Timoteju za storjeno — za opravljeno pomembno delo. S pesmijo in besedo v domačem jeziku smo se dosti lažje približali božjim jaslicam, približali prav s srcem. Cerkveni zbor s pevovodjo E. Majheničem pripravlja spored za pomladanski koncert. Kdaj se bo vršil, bo pravočasno objavljeno. Veliko ur bodo morali žrtvovati za vaje, mi pa borno žrtvovali samo- dve uri — in to za užitek — kadar bo koncert. France Rozina, poročevalec Majhna je država Ekvador v Južni Ameriki, toda poznamo jo iz časopisja in iz besedi naših misijonarjev, ki tam delujejo. Nekoč smo slišali predavanje o njej iz ust dr. Jerka Geržinčiča. Marsikdo se tistega še spomni. Pred nekaj dnevi je za kratek odmor prišel od tam Janez Mervar. Zadnjo bart sem ga videl leta 1944 in zdaj spet. Nekaj let je kaplanoval v Kaliforniji, toda vedno je želel biti misijonar. No, zdaj je in ko sem ga srečal po tolikih letih, se mi je zdelo, da bi bilo prav, ko bi srečal še koga. , Ima nekaj slik in mnogo zgodb. V soboto, 30. januarja, bo v šoli pri Sv. Vidu v Social Roomu pokazal slike in nanizal svoje zgodbe. Vesele so nekatere, nekatere bridke. Mislim, da je vsakemu duhovniku, posebno pa misijonarju v veliko moralno oporo srečanje z ljudmi. Občutek, da ni sam na tem božjem svetu v pehanju za duše, mnogo pomeni. i V ponedeljek, 1. februarja, Rev. Mervar odide za kratek čas v Kalifornijo in nato nazaj v Ekvador. Prepričan sem, da mu bo srečanje s slovenskimi ljudmi v tisti samotni farici za dolgo ne samo lep spomin, ampak tudi v oporo. Sami v tepi življenju marsikdaj čutimo samoto, pa živimo sredi svojih ljudi. Misijonar je med tujci, daleč od vsega, kar je nam vsakdanja potreba — ne bi bilo prav, če ne bi pokazali, da želimo k njegovemu trudu prinesti svoj majhen delež. Pridimo torej v soboto ob treh popoldne v šolo pri Sv. Vidu k temu srečanju. Veliko bo to po-nenilo zanj in na dnu srca priznajmo, da tudi nam. Skromnost preprostega misijonarja morda igane v nas misel, da imamo veliko — veliko več, kakor mislimo, da imamo. Karel Mauser V • ■;». > L < Zanimanje za šolo Višja šola za organizacijo dela v Kranju je po pomladanskih borbah dobila z zakonom pravico do obstoja. V šolo se je lan vpisalo v prvi letnik 640 slušateljev, v drugega pa 561, kai priča o zanimanju za to šolo. Ob SfMimi Ktaka slov. apohjesicsv v Euclid^ Srebanj® CLJšVE^aND, O. — Prijetno je srečati prijatelja po dolgih letih. V teh dneh sem ga, du je dolga in pusta. Vsi potrebuje-! hovnika Janeza Mervarja iz 2u- mo domačega razvedrila in prijateljske družbe. Lepo ste povabljeni, pridite! IVAN KUNOVAR _ 50-let- žemberka. Iz Žužemberka doma pa je prišel iz Ekvadorja, kjer še z nekaterimi drugimi slovenskimi duhovniki misijonari. EUCLID, O. — Dne 3. marca 1961 se je zbralo v SDD na Re-cher Ave. 40 moških in 5 žensk, starih nad 65 let, z namenom, da ustanovijo Klub slovenskih upokojencev. Povod za ustanovitev sta dala Anton Vehar in Frank Rupert. V klub je pristopilo vseh 45 navzočih, od katerih jih danes živi še 22. Na drugi seji 7. aprila je bil izvoljen stalni odbor kot sledi: predsednik K. Stokel, podpredsednik J. Barkovič, tajnik L. Levstik, blagajnik J. Okorn, zapisnikar F. Česen. Nadzorni odbor: J. Vičič, M. Lah, J. Hrvatin. Veselični odbor: F. Segulin, A. Barkovič, F. Tegel, A. Srebot, K. Lokar, J. Legat, J. Škabar. Poročevalca F. česen in F. Rupert. Politično in versko je bil Klub ves čas nepristranski, kar mu je nedvomno pomagalo, da je hitro napredoval in je bilo že na drugi seji vpisanih 109 članov. Prvi klubov mrlič je bil John Miklavčič, ki je umrl 13. maja 1961. Prva klubova prireditev je bil uspešen banket 8. oktobra 1961. S pevskimi točkami so nasjtopili: C. Valenčič; od Slovana D. Ivančič in C. Klancher; od Zajje J. Fatur in F. Kokal ter godba Krožka št. 3 SNPJ. Poslej so bile vsako leto prireditve; pozimi v dvorani, poleti na pikniku zunaj v naravi. Dne 17. marca 1963 se je vršil lep kulturni program ,s pevskimi točkami, umetnim plesom, godbenim duetom ih komično igro ‘ Urbanova ženitev”. Za 5-letni-co 20. februarja 1966 je bil po banketu tudi obširen kulturni spored, v katerem so nastopili pevci Ed Kenik, C. Valenčič, Slovan in Krožek št. 2 SNPJ. J. Fatur in F. Kokal .od Zarje sta predvajala Prešernov k u p 1 e t “Železna cesta”. Po sejah smo večkrat imeli poučna predavanja in predvaja-nj.e filmov. Veliko vaižnost smo Meč zaposlenih v Lendavi Po zadnjih podatkih je zaposlenih v lendavski- občini 3,30C občanov (12 odstotkov zaposlenih v občini), enako število domačinov pa je na delu v tujini Letos se je v tej občini povečalo število zaposlenih za 7 odstotkov, torej več kot v prejšnjih petih letih skupaj. Nov napredek Kopra Že doslej so prek koprskega pristanišča odpremi j ali kontejnerske pošiljke blaga, vendar pa se je tovrstni promet naših pristanišč izogibal, ker nobeno izmed njih doslej ni imelo za kontejnerje urejenih naprav. V koprskem pristanišču pa so odprli in začeli obratovanje v kontejnerskem terminalu. Sodobno gostišče Terminalno kopališče Terme pri Lendavi, ki se je nedavno odcepilo od gostinskega podjetja ‘Park”, je uredilo v prejšnjih polagali tudi na izboljšanje gmotnega položaja upokojencev. V ta namen smo od časa do časa pošiljali resolucije za povišanje pokojnine na predsednika, senatorje in kongresnike. Pravtako smo večkrat poslali pisma na pristojna mesta za prenehanje nesmiselne in barbarske vojne proti nesrečnemu ljudstvu v Vietnamu. Drugi klubov namen je, da nudi svojim članom v jesenskih letih kolikor mogoče razvedrila in zabave. Tako imamo poleti kar tri balincarske skupine, ki tekmujejo med seboj za prvenstvo. Člani tudi večkrat priredijo daljše in krajše izlete po deželi. Dalje posečajo vsakoletni teden upokojencev na letovišču SNPJ v Enon Valley, Pa. Po vsaki drugi seji imajo prost prigrizek in zabavo. Na klubove seje prihaja od 150 do 300 članov, ki se v domačem vzdušju pogovorijo v svojem materinem jeziku. Po ustanovitvi našega kluba sc kmalu sledili še drugi; in tako imamo v Velikem Clevelandu že pet klubov z okoli 1,400 člani. Največji je euclidski s 640 člani. V klub pristopajo že tu-rojeni Slovenci. Naš Klub je dal pobudo tudi za ustanovitev Federacije klubov, ki šteje že osem klubov z okoli 1,800 člani. Federacija rešuje važne zadeve v korist skupnega članstva. Zadnja leta prireja tudi skppinske izlete v staro domovino. Letos 14. februarja bo pa Klub proslavil 10-letnico svojega obstoja v SDD na Recher Ave. V ta namen se bo vršil slavnostni banket z večerjo in privlačnim kulturnim sporedom, pri katerem sodelujejo s pevskimi točkami Cilka Valenčič, Ed Kenik, Zarja z duetom Frank Kokal in Dolgo so čakali Komisija za mednarodne odnose CK Zveze komunistov Slovenije je šele 25. novembra razpravljala o šovinističnih izpadih proti slovenski manjšini na Koroškem. Komisija se čudi, da vlada popušča nacionalističnim elementom in da je koroška socialistična stranka razpustila svojo mladinsko sekcijo, ki se je hotela o-citno postaviti na stran slovenske manjšine. Za šolo v Bosni Prosvetni delavci iz Slovenije so zbrali med seboj denar za novo šolo v naselju Vrbanja pri Banjaluki. Novomeški “Pionir” je poslopje zgradil v manj kot petih mesecih in tako so sredi novembra šolo odprli. Vrvico pred vhodom v šolo je prerezal v slovensko narodno nošo oblečen učenec ljubljanske osnovne šole. Zvečer je potem pihalna godba ljubljanskega Zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje priredila uspel koncert. Eetletka za ceste Nova petletka za gradnjo cest Jennie Fatur ter Slovan s kvar-j pozna tri različice. Po širši naj tetom: J. Penko, R. Sterle, M. bi v Jugoslaviji zgradili do kon- Dolenc, F. Ivančič. I ca leta 1975 kar 10,480 km cest, Clan clevelandskega simfonič-!po ožji še vedno 5,211 km. Ob- nega orkestra Frank Slejko nam bo pa zaigral na violino. Ann Čebul Adams bo recitirala I. Zormanovo pomembno pesnitev Amerikanci”. Pros lavo bosta pozdravila tudi kongresnik Charles A. Vanik in euclidski župan Harry J. Knuth. Dalje bodo predstavljeni euclidski slovenski mestni odborniki, klubo-vi ustanovni člani in zastopniki drugih klubov. Po programu bp‘ ples in zabava. Igral bo Richie Vadnal orkester. ’ Frank Česen, por. staja še vmesna varianta, ki predvideva gradnjo 6,233 km cest. Po republikah bi dobile cest: Hrvatska 2,093 km, Srbija 1,671 km, BiH 811 km, Slovenija 620 km, Makedonija 581 in Črna gora 447 km. Povprečna dnevna obremenitev cest je naj večja v Sloveniji (7,341 vozil), sledita ji Hrvatska in Srbija z 2,820 in 2,786 vozil dnevno. Načrt je visok in strokovnjaki dvomijo, da bi ob današnjem gospodarskem stanju mogli izpeljati tudi najožjo varianto. klubskih prostorih lendavskega podjetja “Nafta” sodobno gost-šče z restavracijo (300 sedežev) in bifejem. Nizki osebni dohodki V lendavskem podjetju “INA-Nafta” bi radi čimprej modernizirali obrat petrokemije. Podjetje se trudi, da bi nudilo delo čim več delavcem in so zaposlili na novo 27 ljudi. Lepotni madež podjetja so le dokaj nizki osebni zaslužki. V podjetju je trenutno zaposlenih 650 ljudi. Cene mleka Sloveniji grozi, da ji bo manjkalo mleka. Res je, da so kmetijske organizacije po vaseh uredile hladilne naprave, toda kmetje se pritožujejo, da je odkupna cena mleka mnogo prenizka. Po nekaterih krajih jim pla-iajo za liter le 45 par (okolica Ljutomer), drugod malo višje do 80 par, le v bližini večjih nest je odkupna cena 1 dinar. Prodajna cena mleka je 1.60 dinarja, kar je velika razlika ned kupno in prodajno ceno. Kmetje pravijo, da bi se jim zplačalo gojiti krave, če bi za nleko dobili vsaj 1.20 dinarja za liter. Svoboda posameznika ogrožena Republiški izvršni svet je uedlagal slovenski skup ščini, naj bi po skrajšanem postopku sprejela zakon o uvedbi central-rega registra stalnega prebivalstva v Sloveniji. Ta predlog in njegov postopek sta naletela na hude pomisleke in časopisne debate. Zlasti so kritizirali drugi člen, ki daje Izvršnemu svetu. pravico, da lah-£0 s kasnejšim predpisom določa obvezne podatke o osebah, ki lahko prizadenejo osebno življenje in svobodo posameznikov. ii o ( i L i t i > ; : AMERIŠKA DOMOVINA B FrAN ERJAVEC: IZBRANI SPISI Ni vse zlato, kar se sveti ***** e z a » a.# n u e.m ?e j® hotel stopiti v izbico, pri-Zeti ženo in otroka k srcu in jim Oznaniti, da je Bog uslišal njih Molitev in da je že na pravem ; P°ti. Ali neka plahost in čut Sram°te sta mu ustavljala nogo, Potiho gre iz izbe in poišče svo-le§a ležišča. Ali zaspati ni mo-• Premišljal je svoje dose-anje življenje, tako neumno in razno in tako pogubno dobrima j r®horna in zlata vredni ženi. n esanje, pekoče kesanje mu / P^il0 dušo. Ako mu to | ^ anie mišljenje zopet ne iz-s kakor jutranja rosa na i .nch Potem stoji Čerin na od-I °cnem razpotji. Človeška bivališča v prihodnjem stoletju bodo okrogla K IL . ° je druzega dne pokal zor, iic i*6 ^er^n ze iz postelje, pok--Pra ^aPca in mu velel pri-v Vlt^ 01'odje, da gresta kopat in 0^r,ado- Hlapec si je mel oči da mo§ei prav verjeti, Pr §osPodar pred njim. sta6 n° ^ ^ena vstaia> jin)113 ^e^°' ^okli je naročil, naj 0 a Anica prinese kosilo v ju a 0' ^e^aia sta ves dan, da rinje r oblival- Zlasti pri Če-0dvad86 bb zadnji čas delu kan * ’ vsak lasec svoj žla6c' 2ato mu je pa tudi jed h0 V S ast> kakor že dolgo ne, in |je oe 2Večer prišel domov, videl °1 sebe samo vesele in Ta dan je bil ha?" °bra2e- I u°V0^en sam s seboj. ; pri dgf0 iutro je bil Čerin spet jnik u U'. ^Pazil je, da ima paš-|na ’Q' ie na jedni strani mejil jijl ^^rah°i prav dobro zemljo 10grad'1 ^ Se na to stran re; Q a razširiti. Razdrl je to- ledino ^ 0grai° in iel koPati ' Hopalo se je težko, ali kopal, tem večje dok?? z ^eiom- Zdaj tiln(Jalje "^Ije Clol^onj * I žile bo neke kamenene sij ’ ah kamen je bil mehak in odvan’ Bila Je °Poka- Že p0(J 111 nekoliko skrlij, ko se mu Ceri lcopa®ern nekaj zablišči. liCon Se pripogne, pobere skr-k ln izlušči iz nie sijajno koc- ko. Ceri I nezn 'lina je pogrelo in neka ponj^ka slast ga preleti pri je 2je u te kocke. ‘Moj Bog, to bi sa °’ čisto, pravo zlato. Kako | hne^ bru§ače tako svetilo in |resni° ^^i- Tedaj so vender I So p^Co §°vorili stari ljudje, ki do 2^'^’ da je v Bogatinu polna t ata in da ga Lahi odnašajo tin) V°/e- in če ima zlato Boga-^ikv3'’ Sa ne hi imel tudi Sed? ji ie bogatinu bližnji so-Jiebu ■ ^Vaiežno pogleda proti ihn ln vr°ča zahvalna molitev A ^ radostnega srca. poleg žene. Malo je govoril, jedel pa še menj, dasi je delal ves dan. Znalo se mu je, da ga nekaj vznemirja. Skoro vstane in gre spat. Spat je šel, a spal ni. Vso noč mu sen ni stisnil očij. Vsakovrstne misli so mu rojile po glavi, a vse so se vrtele okoli njegovega zaklada. Bal se je. da bi mu ga ponoči kaka žival ne razbrskala in ne raznesla, in da bi ga kdo pri delu ne bil opazoval in mu zaklada ne pobral. Največ pa ga je skr-Delo, kje in kako bi ga spravil denar. Strah ga je bilo, da bi kacemu sleparju ne prišel v roke, ali da bi kaka zvita buča ne izvlekla iz njega, kje se dobiva tako blago. Kam tedaj z zlatom? V Gorico? Ne, v Gorico likakor! Tam ga kolikor toliko poznanje in prehitro bi se raz-dulo bogastvo njegovo. V Ljubljano tudi ne. Predolga je pot in tudi prave vere nima do Ijub-janskih zlatarjev. Na Laško pojde in nikamor drugam. V Staro Mesto ali pa še celo v Videm. Starski in Videmski zlatarji najbolje poznajo zlato, zlasti pa tisto, katero se dobiva po teh gorah. Kaj niso nekdaj rodili Lahi po zlato v naše kraje? In kdo ve, ali ne hodijo še zdaj! On sam je že večkrat vitel kacega neznanega človeka aohajati po teh hribih. Česa bi i ljudje iskali tukaj, če ne zlata? Na Laško pojde tedaj. A kdaj? Čim preje, tem bolje, da bode vsaj vedel, na čem je. Precej jutri, ali pa kar zdaj, še prea zorom. Vsaj ga ljudje ne bodo ;rečavali in izpraševali, kam in po kaj. Skoro po polunoči vsta-ies obleče se in probudi ženo, ki rreplašena dolgo ni mogla ume-,i moža. On jo pomiri, pove jej, la mora dva, tri dni z doma, pa la naj je to ne skrbi, na dobrem poti je, ki mu prinese srečo in jbilje, ako Bog da. Vroči jej razven desetih goldinarjev tudi /es denar z naročilom, da sebi n otrokoma preskrbi potrebno rbleko. Potem vzame iz skrinje o je blizu. Ta ne sme I Je 0(j ničesar vedeti. Treba ga j li, p0jrav*tb Čerin malo pomis SekjrQ ern ga pošlje domov po $čevja \n 0111 veli iti sekat le-^Os 0 ’ a se z njim zagradi novi sPUsti rabc- Ho je hlapec odšel f6 <“er^n na kolena in 0p0ki rskati po razdrobljeni se ° dolgem iskanji najde n? Zrno, hitro potem spet i hoVo ’ *je večje. A ko je odvalil I °Či, ast’ P°biralo mu je kar ! ^hatn n° tesketalo pri zrnu. Va n® si kiobuk je J p°bi °6 pobral Tako in pohlepno lra dragoceno rudo. Ko °bko^e si novo skrilj hekaj hrugo. Vsaka je 'dala * k drohn VeČ’ ona meni- jhraka 0P°ko in pobiral do Ha er -1e nabral do pol klo- ^ k* ^•ov zciaj z blagom? Do- ' ^iva duša o tem ne. sme Jreba ’ ^udi žena ne. Zaklad je aii zakopati ga. A ^0thislj jS^’ m'sii- Naposled se sta],Uple v stari lesniki, ki p°ta. -j,. v gošči, ne daleč od X poJa gre, razprostre svojo Xe ; nanjo usuje zlato, Xlo. ln zveže ter shrani v Kako bodo ljudje stanovati čez petdeset let? O tem razmišljajo marsikje, odgovor na vprašanje so iskali tudi arhitekti iz 17 dežel, nedavno zbrani na strokovnem posvetu na Baham-skih otokih. Udeleženci razprav so poročali o vplivu okolja in še posebej stanovanja na človeško ustvarjalnost. Kdor je poslušal vse to, se ni mogel otresti občutka, da sedanja stanovanja v tem smislu sploh niso primerna za človeka. Dnevi četverokotnih prostorov so šteti, se je glasila ena izmed izjav, prihodnje stoletje bo pomenilo konec sob v sedanji podobi in obliki, ker bo človek končno spoznal, da bivanje v oglatih, nezaokroženih prostorih neugodno vpliva na njegov duhovni razvoj in umsko dejavnost. V prihodnjem stoletju bodo ljudje živeli v okroglih ali ovalnih prostorih, ki bodo po možnosti prehajali drug v drugega. Udeleženci sestanka so strmeli ob pogledu na modele okroglih stanovanjskih hiš, bivališč v obliki valjev in gobam podobnih nebotičnikov, kakšne bodo delno že v tem desetletju začeli graditi v Severni Ameriki, na Japonskem in v Avstraliji, bržkone pa tudi drugod. Načrti predvidevajo, da bodo gradili iz jekla in umetnih snovi stonadstropne nebotičnike in da bodo prej kot v treh mesecih pričarali iz tal okrogle hiše s 50 okroglimi stanovanji, katerih vsako bo merilo okoli 180 kvadratnih rpetrov. Stene bodo iz sleklenih vlaken, zato jih ne bo treba niti barvati niti oblagati s tepetami ali sicer vzdrževati. Obložene bodo s plastmi, ki odbijajo svetlobo, tako da se bo zdelo bivališče še večje in bo imel stanovalec vtis, kakor da živi nekje v prostranosti. Stanovanjske opreme tako rekoč ne bo več, vsaj takšne ne, da bi jo bilo treba ob selitvi vlačiti s seboj. Vse bo vgrajeno in seveda izdelano iz umetnih snovi. Stanovalec bo po potrebi napihnil blazine, les kot surovina za pohištvo ne bo več prihajal v poštev. K udobju v večnadstropnih kroglastih hišah bodo razen dvigal prispevale vanjska kultura prihodnjega stoletja zagotovila nove možnosti za ustvarjalno delo. Vesti iz Slovenije Draga jabolka Sadna letina je bila lani obilna. Čudno je, da ima Slovenija velike tržne presežke jabolk, toda kljub temu cena ne pade. Jabolka iste vrste so v Ljubljani dražja kot pa na primer v Muenchenu ali na Dunaju. Uspeh “Inex*Adrie” Letalsko podjetje Tnex-Adria’ je z uspehom zaključilo lansko sezono. Ima dve reaktivni letali in tri štirimotornike. V desetih mesecih so prepeljala 195,845 potnikov, od teh 135,461 potnikov obe reaktivni letali. 94 odstotkov med potniki je bilo tujcev, največ zahodnih Nemcev. Poleti so dobili dovolj denarja, da bodo plačali stari dolg in letne obroke v višini 21 milijonov dinarjev za novi reaktivni letali DC 9. Gradnja stanovanj v Jugoslaviji Po podatkih zveznega zavoda za statistiko je bilo lani v devetih mesecih dokončanih v družbenem področju nad 23,000 stanovanj, to je 2,600 več kot v istem razdobju 1. 1969. Največ novih stanovanj je bilo zgrajenih v Makedoniji (30% več). V Sloveniji je bilo dokočanih le 1,945 stanovanj, to je 398 manj kot 1. 1969 ali 17% manj kakor v istem obdobju 1. 1969. Porabili so pa za gradnje 67 odstotkov več denarja. Razstava “Uirietnost na tleh Jugoslavije skozi stoletja” v Parizu V letošnjem februarju bodo v pariški Veliki palači (Grand Palais) odprli veliko razstavo U-metnost na tleh Jugoslavije skozi stoletja. Pariški javnosti bo predstavljenih nad 100 jugoslovanskih likovnih umetnikov. Od slovenskih umetnikov so v ta izbor vključili po eno delo G. A. Kosa, Preglja, Meška, Bernika, Stupice, Tršarja, Debenjaka, Makuca in drugih. V tem reprezentativnem prikazu bo tudi delo mariborskega kiparja Slavka Tihca, docenta ljubljanske Akademije za likovno umetnost. Celotna pariška razstava bo obsegala okrog 600 eksponatov. Predsednik organizacijskega odbora je akademik dr. Franc Stele itaro usnjeno mošnjo, v kateri e pokojni oče hranil srebrni premične stopnice iz umet- večerji je §edel zamišljen ienar, prekriža otroka, seže ženi v roko in odide v gluho noč. Zunaj je bilo precej tema, a ijega to ni motilo, ker znan mu je bil vsak grm, vsak kamen. Na mah je bil pri stari lesniki, izvlekel je dragoceni zaklad in se ž njim napotil nizdolu. Hitro je bil v dolini in potem je urno koračil po gladki cesti. Živ krst ga ni srečal. Ko je v Tolminu '.vonilo sveto jutro, bil je že na Volčanskem polji. Tu je pretresel zlato svoje v mošnjo, dobro jo zadrgnil in zavezal ter zavil v ruto. V Volčah je krenil na desno v dolino Kamenico in potem se obrnil v breg. Bil je že nek» iko truden, ali ni si dal miru, vedno više in više ga je gnal pohlep. Ko je posijalo solnce, stal je na Dreki in skoraj potem aa Slemeni, prav na meji gori-ike dežele in laškega kraljestva. Tu si je odpočil. Zleknil se je v zeleno travo, a svoj si zaklad potisnil pod glavo. Tu je ležal na jutranjem solnci in delal načrte in naklepe. Kačih osemsto goldinarjev je za stalno vredno blago, katero nosi s seboj, tudi ko bi je kupoval brat od brata. A koliko tega pa še leži zakrito v njegovi ogradi! Kadar pride z denarji domov, bode prvo, da vrže Dragarju v zobe tista ušiva dva stotaka. Ne bode je Dragar kosil Čerinove senožeti, nikdar ne. Potem si bode natanko ogledal svet, in kar je te zlate žile in ni še njegovo, pokupil bode od sosedov. (Dalje prihodnjič) nih snovi. Bo mnenju psihologov, ki so sodelovali na zborovanju, človek v dobi izumov, odkritij in sploh izredno razširjenega obzorja ne more več živeti v četverooglatih prostorih, ki mu v svoji omejenosti ne dajejo spodbud za novo ustvarjalnost. Mnogi napovedujejo, da bo spremenjena stano- Nastopaštvo Jugoslovansko gosp odarstvo je, kot pravijo sami doma in o-pazovalci po svetu, na psu. Dolgovi se večajo, uvoz se veča, plačilna bilanca je vedno nega-tivnejša, govore o nujnosti stabilizacije in o gospodarski reformi. Kljub temu pa v Jugoslaviji ne manjka nastopačev, od Tita navzdol. Vozijo se v širni svet in zapravljajo denar. Eden zadnjih primerov jugoslovanskega nastopaštva je filmski igralec Slobodan Perovič. Ta mož se bo s svojim snemateljem eno leto potepal po svetu, kjer bo po vseh deželah z očmi in kamero, ki jo bo upravljal snematelj, iskal — naj lepšo sprehajalko. Po enem letu potepanja bodo v Beogradu izbirali, po zbiri pa povabili najlepšo sprehajalko v Beograd. Vse — sprehod po svetu, snemalca, predvideno gala predstavo z lepoticami pa plačujejo jugoslovanska podjetja, ki verjetno po novih ukrepih že nimajo več težav s stabilizacijo... študentje za doktorski naslov Že pred leti so diplomantom medicinske in stomatološke fa- razstavo “Jugoslovanska umetnost skozi stoletja”. Poslali so dva metra visok kip sv. Cahari-je, ki ga je naredil baročni mojster Josef Straub leta 1750, štiri plastike Jožefa Holzingerja, ki predstavljajo štiri kontinente, ter kip sv. Danijela, ki so gotske umetnine iz 15. stoletja. Skoraj polovico jih ni končalo šole V mariborski občini je zaposlenih okrog 60,000 oseb. Po podatkih skupnosti za zaposlovanje pa kar 27,150 zaposlenih ni dokončalo obvezne (!) osemletke. Kot razlog, da je tako veliko število oseb z nizko izobrazbo, so na skupščini navajali tudi, da učitelji preveč suhoparno prenašajo znanje iz učbenikov in u-čence premalo navajajo k samostojnemu razmišljanju. Strašna številka Po poročilu Inštituta za abortus in kontracepcijo pri kliniki za ginekologijo in porodništvo je bilo 1. 1969 v Sloveniji zabeleženih 12,400 splavov, to je 450 splavov na tisoč živorojenih o-trok. Od tega je bilo 9100 urad- kul tete odvzeli doktorski naslov "° dovoljenUl in 4300 “vseh dm- ! gib . Strašna številka, odkar so NAPAJA GA — Madji Mahmud napaja eno od svojih 15 grlic, ki jih je prinesel na pevsko tekmovanje v Indoneziji. “Dežela smehljaja” Tržni inšpektorji so ugotovili, da so številni mesni izdelki raznih jugoslovanskih tovarn suhomesnatih izdelkov izdelani iz dokaj skrivnostnih sestavin. V salamah in klobasah so odkrili nedopustno velik odstotek goveje “podplatovine”, svinjskih kož, kit in manjvredne drobovine. Zato je eden inšpektorjev predlagal, naj bi te izdelke poslej imenovali “Dežela smehljaja”. V eni ariji te operete je namreč refren: “Kaj pa tu notri je — nikomur nič mar!” Na razstavo v Pariz Iz studenške cerkve pri Mariboru so več gotskih in baročnih umetnin prepeljali v Pariz na število splavov. CLEVELAND, O. Moški dobijo i!eš.> in so odslej le zdravniki. S temi ... pa se študentje niso sprijaznili I i e ^ zate 1 registrirati in se bore za ponovno -uvedbo naslova doktor medicine (dr. med.). V ta namen so se zbrali predstavniki študentov medicine in stomatologije iz vse Jugoslavije na Reki, kjer so razen aktualnih vprašanj medicinskega in stomatološkega pouka predvsem razpravljali o reviziji zakona o strokovnih nazivih in akademskih stopnjah. Člani koordinacijskega odbora so se v imenu svojih študentskih organizacij soglasno odločili prečita-ti 12. jan. na vseh medicinskih in stomatoloških fakultetah odprto pismo zvezni skupščini, v katerem zahtevajo naglo ureditev problema, zaradi katerega ni bilo dvignjenih 12 tisoč diplom. Delo za moškega Rabim enega mehanika. Za informacije kličite od 7. do 9. zvečer 461-2486. — (20) Tiskarja iščemo Iščemo izučenega tiskarja (pressmana). Nastop službe takoj. Unijski pogoji. Znanje mgleščine ni nujno. Oglasite se osebno v uradu, ali kličite 431-0628. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair A ve. Cleveland, Ohio 44103 ŽlJbi " ' (x) MALI OGLAS! Naprodaj E. 266 St. lot 75 x 200 novi zidan ranch z 3. spalnicami, dvojna priključena garaža, polna klet. Krasna. Dobro delana, z mnogimi dodatki. Blizu E. 260 - fara sv. Viljema zidan duplex, 6-6, dve priključeni garaži, patio, sedem let star, v St. Williams fari. Dohodninski bungalow Pri E. 200 St. Hiša za dve družini, na novo dekorirana v spodnjih dvajsetih UPS0N UMLS 199 E. 260 St. Realtor RE 1-1070 __________ (20) Hiša naprodaj 4-sobna hiša sc proda blizu E. 185 St. Kličite lastnika 481-2214 (19) Willoughby Hills Krasna zidana ranch hiša naprodaj, lepe velike sobe, garaža za 2 kare, en aker lepe zemlje. Morate klicati za sestanek. E. 185 — Lake Shore Blvd. zidano, eno nadstropju) poslopje, 30 x 75 mere, dobro delano, pripravno za različne obrti. Lot 43 x 159. J. KNIFIC REALTY 481-9980 820 E. 185 St. (19) V najem Blizu Lake Shore Blvd., na E. 146 St., oddamo 4 sobe zgoraj. Nobene živali. $80 mesečno. Kličite 729-1155. (20) LESENE VOJNE LADJE? — Naša sedma jlota ima še vedno nekaj lesenih ladij. To so minolovci, za pobiranje posebne vrste občutljivih min, ki bi ob stiku s kovino utegnile eksplodirati. Na sliki vidimo enega od takih minolovcev '‘Endurance” pri pregledovanju mor ja v Tonkinškem zalivu. V najem tri sobe v Collinwoodski naselbini z kopalnico zgoraj blizu 5. feb. prazno. Kličite 531-7636. (20) mrditai. ALEXANDRE DUMAS: Grof Monte Cristo IX. Peti september. Ubogemu trgovcu se je zdelo, da to podaljšanje roka, katero mu je ponudil pooblaščenec tvrdke Thomson in French v hipu, ko je tega pričakoval najmanj, pomeni povratek sreče in je migljaj, da se je nesreča končno obrnila od njega. Takoj je povedal svoji ženi, hčeri in Emanuelu, kaj sta se dogovorila z Angležem, in rodbina je pričela vsaj upati, čeprav še ni bila brez skrbi j. Toda k nesreči tvrdka Thomson in. French ni bila jedmi Morrelov upnik. Kakor je rekel po pravici, človek kot trgovec nima prijateljev, ampak le ljudi j, s katerimi si dopisuje. Cim bolj je razmišljal, tem nerazumljivejša mu je bila plemenitost, izkazana mu od tvrdke Thomson in French, in razlagati si jo je mogel le tako, da sta Thomson in French pač mnenja, da je možu, ki jima dolguje skoro tristotisoč frankov, boljše pomagati na noge kakor pa pospešiti njegov padec in izgubiti vse razun šest ali osem odstotkov. K nesreči drugi trgovci, s katerimi je bil Morrel v zvezi, iz jeze ali iz zaslepljenosti niso bili istega mnenja ter so misilili čisto drugače. Z največ j o točnostjo so prišli z menicami pred blagajno, in podaljšanje roka, katero je dovolil Anglež, je po-moglo, da jih je Kokles lahko izplačal. Kokles je torej živel naprej v svoji stari zavesti, da je trgovina čisto v redu. Samo gospod Morrel je videl s strahom, da je izgubljen kljub velikodušnemu podaljšanju roka od strani svojega glavnega upnika. Vsi marseilleski trgovci so bili mnenja, da se Morrel vsled udarcev, ki so ga zadeli drug za CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE 5 YR. OLD. — Large room brkk. Finished basement. Many extras. Low 30Js. Must See. Nr. 55th and Pulaski. Owner 585-9398 (18) INDIANA — Golf Course lot. Prestige area. Lake of the 4 Seasons. Beaut, homesite. Sacrifice. Private party. ED 3-8506 08) APARTMENTS FOR RENT LOVE AT FIRST SIGHT 6300 N. SHERIDAN STUDIO + 1 BEDROOM APTS. Gracious economical living in this new elevator building. • Air conditioned • Sun deck > • Inside or outside parking • Bus service at the door From $145.00 HARBOR MANAGEMENT C. 465-4020 348-2000 Rental Agent on Premises (19) 5920 N. KENMORE Free Carpeting 1 Bedroom Apts. * New elevator building * Air Conditioned * Reserved Parking * 1 block to “L” and Lake FROM $175 271.6515 384-2000 (19) drugim, ne more nič več vzdržati. In vse je strmelo, ko je zadostil koncem meseca svojim dolžnostim s svojo običajno točnostjo. Vendar se zaupanje vanj ni hotelo vrniti v duhove, in soglasno so prerokovali katastrofo za konec prihodnjega meseca. Cel mesec se je trudil Morrel skoro nadčloveško, in napel vse svoje moči, da bi si opomogel. Sicer so sprejemali njegove menice vsak čas z zaupanjem in jih še celo iskali, toda zdaj so mu bile kljub vsem poskusom, da bi si dobil potom menic nekaj gotovine, zaprte vse banke. K sreči je imel Morrel sam še nekaj dolžnikov in tako je tudi še koncem julija mogel izplačati vse potrebno. Sicer pa nihče več v Marseil-leu ni videl pooblaščenca tvrdke Thomson in French. Dva dni po svojem obisku pri Morrelu je izginil, in ker je imel opraviti v mestu samo z županom, z gospodom de Boville in z Morre-lom, razun teh treh oseb tudi nihče ni mislil nanj. Kar se tiče ‘Pharaonovih’ mornarjev, so našli pač kako službo, kajti tudi ti so izginili. Kapitan Gaumard je okreval ter se vrnil iz Palme. Obotavljal se je iti h gospodu Morrelu, toda ko je izvedel ta za njegov prihod, je šel sam k njemu. Vrli trgovec je vedel že po Pe-nelonovem pripovedovanju, kako hrabro se je vedel kapitan v nesreči, ki ju je zadela oba, in ga je tolažil, mesto da bi mu kaj očital. S seboj mu je prinesel njegovo zaostalo plačo, katere se kapitan ni drznil zahtevati. Ko je gospod Morrel odhajal, je srečal Penelona. Ta je porabil, kakor je bilo videti, svoj denar zelo dobro, kajti bil je čisto novo oblečen. Ko je zagledal svojega gospodarja, se je zdelo, da je prišel v veliko zadrego. Stopil je v najbolj oddaljeni kot, premetaval svoj tobak v ustih semtertja, oziral se boječe okoli sebe in, ko mu , je CHICAGO, ILL MALE HELP ANDY FRAIN SECURITY INC. Has positions available for GUARDS Should be 21 yrs. or older with no police record. This is an excellent chance for advancement. Apply or Call MR. KING 664-6769 25 West Chicago Ave. Chicago _____________________(19) ENVELOPE MACH. ADJUSTORS Openings on day and night shifts for men desirous of becoming WEB-ENVELOPE MACHINE ADJUSTORS. 1-2 years experience needed on any die-cut or web-en-velope machine. We will train you. Call Mr. Saum. OMEGA ENVELOPES 629-3500 19 W. North Ave. Lombard (19) FEMALE HELP POSITION NOW OPEN IN NEW HEALTH CARE CENTER RN, S & LPN’S KITCHEN HELP APPLY FOUR SEASON'S NURSING CENTER 5801 S. Cass-Westmont, PH. 971-2645 gospod Morrel prisrčno stisnil roko, nerodno molčal. Gospod Morrel je menil, da je Penelo-nove zadrege kriva eleganca njegove obleke. Da bi bil brez zagotovljenih dohodkov za bodočnost kupil dobri mož tako drago obleko, na to pač ni bilo misliti; torej je bil pač že najet za kako drugo ladijo in se jc sramoval, da ni dovolj dolgo žaloval za ‘Pharaonom’, če se smemo tako izraziti. Morebiti je prišel celo, da bi javil kapitanu Gaumardu svojo srečo in mu sporočil kako ponudbo od svojega novega gospodarja. “Vrli ljudje,” pravi Morrel odhajaje, “naj vas ljubi vaš novi gospodar prav tako, kakor sem vas ljubil jaz, in naj bode srečnejši od mene.” Tekom celega avgusta si je prizadeval Morrel, da bi si priboril nazaj svoj stari kredit ali našel novih ljudij, ki bi mu kreditirali. Splošno se je menilo, da ga zadene koncem tega meseca neizogibna katastrofa. Toda proti vsemu pričakovanju se je odprla enointridesetega avgusta njegova blagajna kakor oo navadi. Kokles se je prikazal za omrežjem miren kakor Hora-cov pravičnik, pregledoval papirje z navadno vestnostjo ter jih izplačal od prvega do zadnjega z običajno natančnostjo. Ljudje si tega niso mogli razlagati, a prerokovali so Morre-lovo katastrofo za konec septembra. Na konec avgusta je bilo vse pozorno radi tega, ker je Morrel odpotoval. Menili so, da je polom neizogiben in se je gospodar odstranil, da bi mu ne bilo treba prisostvovati temu žalostnemu dogodku, prepustivši vse zadeve Koklesu in Emanuelu. Prvega septembra se je gospod Morrel vrnil. Cela njegova rodbina, h kateri prištevamo tudi Emanuela, ga je pričakovala nestrpno. Od tega potovanja v Paris je bila odvisna rešitev ali katastrofa. Morrel je mislil namreč na Danglarsa, svojega prejšnjega uradnika, katerega izvrstni sedanji položaj mu je bil znan in h kateremu mu je pripomoglo pravzaprav vendar le priporočilo, katero mu je napisal Morrel za špansko tvrdko. Zdaj je imel Dan-glars, kakor so trdili, šest do osem milijonov in neomejen kredit. Danglars bi bil lahko rešil Morrela, ne da bi mu bilo treba seči v žep; samo jamčil bi bil zanj, in Mofrel bi bil rešen. Morrel je že dolgo mislil na Danglarsa, toda neka čudna predslutnja ga je silila, da je odlašal to pot do trenotka največje sile. In Morrel je imel prav, kajti vrnil se je ves potrt, ker ga je Danglars poniževalno zavrnil. Ko se vrne, se tudi ne pritožuje. S solzami v očeh objame svojo ženo in svojo hčer in prijateljsko stisne Emanuelu roko, se zapre v svoj kabinet v drugem nadstropju ter naroči, naj pride k njemu Kokles. “Zdaj,” pravita Emanuelu žena in hči, “je vse izgubljeno.” MOGOČEN KLOBUK — Na razstavi peresnih klobukov v Londonu na Angleškem je dobil tale na sliki prvo nagrado. Mogočen klobuk iz peres je okrašen z vrsto 77UtHih. peresnih klobučkov. Nato sklenejo ti trije v kratkem posvetovanju, naj piše Julija takoj svojemu bratu v Nimes, kjer je bil v garniziji, in ga prosi, naj pride takoj domov. Ubogi ženski sta instinktivno Čutili, da jima bode treba zbrati vse moči, da preneseta preteči udarec. Tudi je imel Maksimilijan Morrel, dasi star šele dvaindvajset let, velik vpliv na svojega očeta. Bil je resen in odločen mladenič. Ko se je bilo treba odločiti glede njegovega poklica, ni hotel njegov oče storiti tega, ne da bi vpošteval Maksimilijanove nagibe. Ta si je že dolgo želel, posvetiti se vojaškemu stanu, in si pridobil v tem oziru že mnogo strokovnega znanja. Vstopil je v politehnično šolo ter jo zapustil kot podporočnik 53. linijskega polka. Kot tak je služil jedno leto, a bilo mu je obljubljeno, da postane ob prvi priliki poročnik. Pri polku niso poznali Maksimilijana Morrela samo kot izvrstnega in vestnega vojaka, ampak tudi kot človeka, ki se odlikuje po svojem srcu in svojem duhu in ki je nenavadno vesten in strog s samim seboj. Zaradi tega so ga splošno imenovali stoika. Seveda nam ni treba omenjati, da oni, ki so mu dali to ime, niso niti slutili, kaj pomeni ta beseda. To je bil torej mož, ki sta ga poklicali mati in sestra za dan nesreče, ki se jim je bližal, sebi v tolažbo in očetu v oporo. O svojem pomisleka vrednem položaju in o tem, kaj jim preti, se nista motili, kajti trenotek potem, ko je vstopil Kokles v kabinet gospoda Morrela, ga je videla Julija, da se je vrnil bled, trepetaje, s čisto potrtim obličjem. Hoče ga vprašati, kaj se je • OGLAŠUJTE V / AMERIŠKI DOMOVINI / • PRIPOROČAJTE / AMERIŠKO DOMOVINO / • SPOROČAJTE / AMERIŠKI DOMOVINI / OSEBNE NOVICE • DOPISUJTE V / AMERIŠKO DOMOVINO / • sporočajte pravočasno SPREMEMBO naslova • PORAVNAJTE PRAVOČASNO NAROČNINO Thousands of children afflict ed with Muscular Dyst rophy must wear braces. Muscular Dystrophy destroys healthy muscle and replaces it with useless fat. After some time the child's muscles become so wasted that even braces will no longer support him. Later, he won’t have the strength to sit in a wheelchair. Eventually, he won’t be able to feed himself or even turn over in bed. His weakness leaves him so vulnerable to colds, pneumonia, or other complications he rarely survives maturity. Scientists are beginning to penetrate the mystery of this tragic disease. Tbday there is some hope for the children who must wear these braces every day. That hope lies in MDAA’s massive research program. Only your contributions keep it going. Give generously. Fight Muscular Dystrophy. Help them grow up. Muscular Dystrophy Associations of America, 1790 Broadway, New York, N.Y. 10019/ zgodilo, toda vrli mož nadaljuje svojo pot po stopnicah z nenavadno hitrostjo, dvigne svoje roke proti nebu in zakliče: “O gospica, gospica! Kakšna strašna nesreča, in kdo bi jo bil le slutil.” Trenotek pozneje vidi Julija, da se vrača s tremi veliklimi zapisniki, z listnico in denarnico. Morrel pregleda zapisnike, odpre listnico, prešteje denar. Ves njegov denar je znašal osem tisoč frankov, vsi dohodki do petega štiri ali pet tisoč. Vsa njegova aktiva so znašala k večjemu trinajst tisoč frankov, in s tem je imel plačati menico za d v c s t o sedeminosemdesettisoč dvesto frankov. Toda pri obedu je bil Morrel še precej miren. Ta mir je pf6' strašil ženo, in hčer bolj kakof bi ju bila oplašila najglobokejša potrtost. Po obedu je odšel Morrel na' vadno v kavarno ter čital č'aS' nik ‘Semaphore’; danes je odšel naravnost v svoj biro. Kokles je bil ves pobit. Del dneva je sedel z razkrito glav® na kamnu v kotu dvorišča; sola' ce je sijalo nanj, in toplote je bilo trideset stopinj. (Dalje prihodnjič) - ....o------ Oglašajte v “Amer Dumo vini T ^ . . -- ŽENINI IN NEVESTE! NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue HEnderson 1-0628 Ib • •: life JZ KOZIC IZDELUJE BANJO — Frank Foss v St. Peters-burgu, Fla., je star že 90 let, pa se še vedno drži svojega posla. Iz kozic izdeluje glasbilo banjo razne velikosti-Kljub letom še vedno poje in igra, kadar nima v svoji delavnici drugega posla. NAPREDEK — Letala F-106 lete nad Letalsko akademijo v Colorado Springs. Fotograf je letala ujel istočasno s kiv poma bratov Wright. V času, ki sta ga ta porabila za polet dolg 120 čevljev, napravi letalo F-106 preko 5 milj.