mouino. Koliko jih že je! Marsikateri bo ostal pozablien. Marsikaterega ne bo omenil noben naš iist. In \endar ]e za nas izkrvavel in dal življenje. Enega pa ne smemo pozabiti. Bil je gotovo eden najpridnejših mladeni6ev slavne jareniinske fare. Kon- cem meseca julija ]e prispela v vzgledno hišo Spai*lovo v Gačniku žalostna novica, da je padel njen sjn, nteno upanje^ Ivan. Izkrvavel je na. Itahjanskem, n;l, Monte Interroto. Ta gora je že pila, cele potoke krvi uašib pridnih slovsnskih fantov. Ko je pridna hiša Sparlova izvedela to irovico, se ji je zdela neverjetna Nemo so gledali vsi v oči bridki usodi. ,,Padel", ta novica jih je pretresla,, kakor da bi blislc treščil v hišo. Vse je bilo za nje v začetku zagTnjeno v hbo, 6rno noč. Mislili so, da sanjajo. Potem so se pa odprli tihi potoki solz in še zdaj tečejo. Kdo ne ve, kaka iskrena medsebojna ljubezen vlada,' v. tihi hiši Sparlovi! V tem je ta rodbina vzgled vsem kristjajknora Rajni Ivan je bil fant, ki sl ga moral yz'ljubiti Bil je tih, Ni se nikjer silil v ospredje. Samo v cerdvi si ga videl pri sv. maši, pri izpovednici, pri obhajilni mizi, seveda pri vsakem kriščanskem nauku in pri vsakem shodu Marijine faiitovskSe družbe. No^ienega ni izpustiU Drugače pa ]e doma pridno delal. imel veselje s poljedelstvom, posebno z živinorejo, in Fomagal svojemu sivolasemu očetu starčku, katene^a, smelo reSemo, nikdar ni razža.il. PripravIjal se je za naslednika svojemu pridnemu oCetu, pa Bog je prekrižal njegove tako skromne načrte. Rajm Šparl pa je bil tudi vedno -ves-ele narave. Smeh, je bil vedno videti na njiegovem rožnatem licu. Rad je slišal, 6e se je kdo ž njim pošalil. Pa odgovora tudi ni ostal dolžen, Od svojega oftefa je pbdedoval ša!5ivo, nagajivo žilo. Veselo in korajžno Je gledal v bodoCnost, Zdaj mu je smrt izbrisala hidi tisti veseli smen iz ustnic. Silno rad bi še bil prišel svojemu že skoraj 801etnemu ofietu, ki se zdaj sam trudi z velikim posestvom, pomagat pri obdelovanju njiv, Smilil se mu je oče. Delali smo prošnje za dopust: A bilo< ie vse zastoni. Pripravljala se je ofenzlva proti Italijanom. Zdaj pa leži daleč od svoje domovine v tuji sovražni deželi. . Grobovi pa tulijo ... vrtinci črni vstajajo iz njih in kot vampirji se vijo po zrakii in žrtev iščejo z bodečimi ofimi. E. Od S y. Benedikta v S 1 o v. g o r. nann1 pišejo: Zadet od sovražne krogle je padel dne 19. septembra Franc Veingerl iz Zagajsfeega vrha. Za^ njim žalujejo starši in dve sestri, s katerimi je živel v najvzglednejšem življenju. Svoje mlado življenie je žrtvoval za domovino v skrajno Ijutem boju pri, Lokvici (na Krasu) 'Mart. Gosak, poročnik v domobranskem pej;olku iz Ž i č' pri K o n j i c a h, Nad pol leta je branil Krn pred Laihom, nato Te bil poslan na severno bojišče, od tu pa na italijansko, še vedno zdrav in dobre volje, od koder je bil' dbspel v drugi polovici septembra na 14dnevni dopust k svojim dragim sorodnikom.. Toda to ni bil več oni živaiini in veseli Martin, kakor je bil še pol leta prej, ampak vsled grozote bojevanja in groznega napora v skrajno ljutih bojih na laškem bojišču je bil postal resen, jramišljen in potrt. Je žp. pač najbrž čutil, da se ne yrne vefi živ iz tega morilnega bojevanjaj da bo tudi on ostal kot žrtev na bojišču^ da biva, med svojimi poslednjikr&t. In res, cstal je, položili so ga v grob le nekaj kMornetrev od niesta, k],er je bil tri tedne prej njegov brat, nadporo6nik, odvetnik v Ptuju, od laške krogle v nogo zadet ter v Ijuti borbi sploh težko ranjen; dtobil je devet ran na levi roki in nogi in se sedaj zdravi in najbrž tudi ozdravi v italijanskem vjetništvu. Tebe, dragi Martin, krije že s krvjo naših iunaških slovenskih branilcev napojena zemlja, tvoja po resnici. m znanbsti tako iskneno hrepeneča duša je odplavala \z~ solZne doline k večni Resnici, po Tebi pa' jadlkujejo v nmiolažljivi btidkbsti tVoji roditaliji, tvoje sestre in brata, katene si tako iskreino liubil in katerih miljenee si bil. Vest o žalostni tvoji smrti je krez dvoma pretresla bivše*tvdje gg. profesorje, ki so te čislali kot vestuega, yzgiedn©g.a in vrlb nadarjenega svojegat učenca, Vss^oifoii srftrti je.bapolniljf oči tvojih sodijakov in mnogoj&ojnih.. prijateljev. s solzami odkritosrčne žalosti, da so 'vsklikali Ł)ray nehote: ^Sitoda ga je, zakaj paclajo tudi taki^ ki bi bili lahko za svoj rod ninogo storili!" Po tebi žaluje fcisto posebno tudi tvoj Ujec, ki je bil ponosen, |fla ]e imel t tebi pod svojo strehp dijakai, katerega so njegovi gg. pToIesorji ^slavnega" imenovali in kateremu je bila nZpra" že pred lcti napovedala, da^ foode zavzeirtal kedaj Castno mesto med slovenskimi piteatelji. No, Bog ]e odredil v svbji, riam neumljivi modrosti drugače, žato pa klifiemo vdani v njegovb sveto voljo: Bog ti daj večni mir in na srečno svidenje v VieČnosti! ..-..»>., :-v~-. Vsem paidlim vojnjkofft «3: Smarjete n a Pesnici! Ker se od za&etka yojne. do sedaj nismo mogli sp«ommti vseh padlih vojakov naše župnije, hočemo storitl to danes. Do danes zaznamujemo 10 pogrešanih in 23 padlih vojakov; med pogrešane so pa išteti le ve&noma oni iz zafietnih b.'tk, sicer bi še bilo število s temi v zadnjih meseeih preminulimi }3okaj vefije. Pogrešahi ,jso-x Baurngartner Karol, Vakaj Franc, PoliČ Vihko, Rantašai jožef, Zadravec Alojz, Faraain Alojz, Cuček Matevž, Rojs Jožef, Kotnik «L in Sekol Alojz. Padli, oziroma na. poslejdieah dobljenin ran so umrl',: Baumgartner Jakob, Sorman ;A., ^Senekovič Ferdinand, Ferk Franc, in Ferk Anton flbrata!),! Žnidarko Jakob, PavaTec Jožef, Nemvirt Jožef, Kmetič Leopold, Cafnik Antori, Zaivferntk Miua, PeCovihik Janez, Škrobar Jožef, ,koletnik Anton, Fšeničnik Ru.dolf, Breznik Vinko, Kaube Frr.ic, Ja- kob Breg, Zelenik Franc, Vezjak Franc, Belec JakL, Tomajžič Rudoli in Markl Jianez, Srce se nam krči v tugi za naSimi dragimi padlimi, gTavo priiklanjamo v nepoplačljivi hvaležnosti in v naivišjem spoStov&nju pred niimi, ubogimd žrtvami, ki so darovali svoja nadebudna življenja nai oltar naše mile dombvine. Vabim vas vse Smarječane, da si danrj^njo Stevilko ^Slovenskega Gospodarja" z zaznamkom teh naših žrtev dobro shpanite! Ne moremo kinčati niihovih daljnih grobov., stavijno jim pa; v tem listu sicer skromen, vendar odsrčni in ne\enljiv spomenik z besedaml: Gruda lahka, spaaje mirno, bodi vam v daljrnU Vam, slovenskie domovine vi junaški sini! Nad zvezdami tam drug je svet^ Kjer ni morjenja, Ne trpljenja, Kot zdaj ga poln ta svet — zaklet. Solz« suši le up med nami, Da vidimo se nad zvezdaimi!- Mirko Vauda. Izmed mnogih mož in mladetiifeev tudi Jakoba Polanič iz K r i š t a n e c pri Sv.Križu na Murskem polju ne bo vefc nazaj. Podlegel je ranam v bolnišnici v Eperješu na Ogrsikem ravno na svo] god, dne 25. julija. Bil je priden mladienift, ud tukajšnjega pevskega in tajnbura^kega zbora, kreiika) opora svojih staršev, ki so zgubili i njim že drugega sina. Srfino je hrepenel po domovini, a sedaj je, v boljši domovini, kjer ni solz in ne gorja, ampak sreča prava je doma. Bridko izkušanim staršem in prldni sesltrici naše sožalie! Na italijanskem bojišču je pad«l posestnikov sin Martin Cesjar od S v. S t e t ai n a pri S m a r j u. Zadet je bil v trebuh in je kmalu nato podlegel ranam. Kakor pi5e|o njegovi prijajfirli^ je bil med njiini zelo priliubljen. NaSemu dobrenm sosedu v sppmin! Na praznik,V^h svetnikov je došla brzojalvka; da ie dal življenie :za ilomovino Jožef Arli6t p. d. Hriber,Sek, posestnik pri Novicierk.vu Umrl je bolan na kužni bolfizni malariji na Moravskem v bolnišnici mesta Brho. Rajni Jožel je bil kot mladenič pri vseh prireditvah, slovfcnskega bralnega društva in kot mož vrl pristaš Slovenske Kmečke Zveze. Leta 1&13. meseca oktobrav se je poročil in prevael Hriberšekovo posestvo, katero je komaj deaet mesecev urejeval in vodil. Ko je izbruhnila svetovna vojskaj, j« z veseljem in % velikim ..aavaiušenjem! zapustil doma6o streho t©r izročilvso skrb za vse svoji skrbni ženi in se podal v južno Dalmacijo na trdnjave branit ljubo domovino. Le enkrat se mu je izpoluila želja v 28 mesecih, jda je smel obiskat svoje drage, odi katerih že ni našel več svojega dobrega očeta. Po osemdnevnem dopustu se je z6I<Htežko ločil od svojib. Ijubih^ kakor bi slutil, da jih zadnjikrat glejda, In res, meseca avgusta je d»bil naflezljivo bolezen in po trimeseinem hiranju je podlegel bolezni, ki ga je potožila vi c^tu najlepših moškib>let (35) v prerani grob. Umrl je dne 31. oktobna. Daieč tam v tuji zernlji poGiva njegovo trufK lo. Za njiSi^žaluje njegova mlada žena in dve leti ste,r sinček ter stara in bolna manrica, kakor tudi vsi tovariši in prijate^i. Tolaži nas zavest, , da, ker je rajni Jožef posebno častil MaTijo in pogosto prejemal sv. zakramente, da mu je bil Bog milostljiv sodnik, in otailen plačnifc za vsa njegova dela.