izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri deUa Liberta M Comunerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo; Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (ca^ella post.) Trst 431. PoSt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini LIST Posamezna it. 49 lir NAROČNINA: četrtletna Mr 450 — polletna Ur 850 — letna lir 1600 • za Inozemstvo: letna naročnina lir 2800 Oglasi po dogororu 'Spedizione in abb. postale I. gr. ŠT. 490 TRST, ČETRTEK 12. MARCA 1964 GORICA LET. XIII. ŠE O GOSPODARSKI KRIZI V ITALIJI »Bitu predstavljajo simikihrne pbiosnove Predsednik Moro sprejel sindikalne predstavnike in" zastopnike industrijcev - Pogoji, ki jih postavljajo delavcijj Ves italijanski tisk še vedno posveča najdejo pozornost gospodarskemu položaju v državi. Predmet živahnih razprav in polemik so predvsem ukrepi, ki jih je vlada že sprejela in ki jih namerava še sprejeti za odpravo sedanje krize. Mnogo se nadalje te dni govori in piše o vzrokih sedanjega gospodarskega stanja in še več o poli-l>ki, ki bi bila potrebna, da se ponovno Prične tisti gospodarski in družbeni razvoj, ki bi »Italijo spremenil — kot je dejal v enem zadnjih govorov ministrski predsednik Moro — v veliko moderno in omikano državo«. Kot je bilo napovedano, ie predsednik vJade pred dnevi sprejel predstavnike vseh sindikalnih organizacij ter zaslišal njih ■ttnenje o sedanjem gospodarskem položaju. Te dni pa je sprejel oziroma sprejema predstavnike industrijcev, agrarcev in drugih de-lodajavcev. Po teh razgovorih bo imela vlada popolno sliko o položaju in se bo lahko odločila za nadaljnje ukrepe. ŽRTVE SO POTREBNE Sredinsko-levičarska vlada je mnenja, da s° za premaganje sedanjih težav nujno posebne določene žrtve, kar naj upoštevajo tako delavci kot podjetniki in ostali delo-dajavci. Vladi gre — kot izjavljajo njeni najvišji predstavniki — tudi za to, da se v ^žavi ponovno ustvari vzdušje zaupanja in ^delovanja, kar predstavlja enega izmed Pogojev, da se odpravi neravnovesje, ki je Rezultat dosedanjega neskladnega in neure-,enega gospodarskega in družbenega razvoja. v,Po podatkih ,ki jih je prav te dni sporoči minister za proračun, socialist Giolitti, je industrijska proizvodnja Italije v letu •963 povečala za 8,7 odst. v primeri z letom *962, mezde in plače pa so se povečale za odst. V istem razdobju pa se je tudi Cezmerno povečala potrošnja. Ena izmed posledic tega stanja je, da izkazuje danes platna bilanca 1.558 milijard lir primanjkljaji ali kar 78 odst. več kot leta 1962. Proti-k°njunkturni ukrepi vlade (podražitev ben-c,na. davek na nakup novih avtomobilov, °trieiitev prodaje na obroke itd.) naj bi za-,0 bili povsem upravičeni. KAKŠEN BO UČINEK? Vladni predstavniki nadalje izjavljajo, da se zavedajo, da so ti in drugi ukrepi povedni z določenim tveganjem, kar pomeni, da '•aželeni učinek ni popolnoma gotov. Mnogi strokovnjaki se sprašujejo, kakšen učinek bosta imela na primer zakonski odlok in zakonski osnutek, ki zadevata avtomobilsko industrijo. V tej zvezi opozarjajo, da je od 930.000 avtomobilov, kolikor jih je bilo v letu 1963 prvič vpisanih v avtomobilske registre, bilo 430.000 kupljenih na obroke in od teh kar 370.000, ki so plačljivi v več kot 12 obrokih. Zaradi novega davka, omejitve prodaje na obroke in podražitve bencina je treba seveda pričakovati, da se bo na domačem tržišču znatno zmanjšala prodaja (po mnenju pristojne strokovne organizacije bo prodaja padla za več kot 25-30 odst.), a se bo najbrž zmanjšala tudi proizvodnja (od 10 do 25 odst.), kar bi imelo za posledico brezposelnost. Omejitve prodaje na obroke — po zakon-;kem osnutku vlade bi moral kupec določenih predmetov takoj plačati 30 odst. nakupne cene, ostalo pa v največ 12 obrokih — pa utegne po mnenju strokovnjakov še 'tuie prizadeti industrijo, ki proizvaja domače električne stroje, televizorje, radijske anarate itd. in ki je ena najmočnejših v Evropi. Znano pa Je, da se ti izdelki v veliki večini prodajajo na obroke. Preureditev takšnega sistema prodaje utegne zato imeti velike posledice za bodočo proizvodnjo in s tem za obstoj cele vrste industrijskih podjetij. Katera industrijska panoga bi mogla zaposliti tisoče in tisoče delavcev, ki bi jih ta in avtomobilska industrija odpustili zaradi zmanjšanja prodaje in torej tudi proizvodnje? INICIATIVA DRŽAVE Zasebni gradbeni sektor, v katerem je bi- lo in je še vedno zaposlene mnogo, zlasti nekvalificirane delovne sile z Juga, bi ne mogel nuditi rešitve, ker je zaradi pomanj kanja kreditov v občutnem zastoju. V poštev prihaja zato le iniciativa države, ki more v obliki javnih del prevzeti tisto vlogo in tiste naloge, ki jih je doslej izvršcvalii vrsta zasebnih industrijskih podjetij in s tem do določene mere preprečiti brezposelnost. Omenili smo že, da so za premaganje si’ danjih težav po mnenju vlade potrebne določene žrtve tako s strani delavcev kol s strani delodajavcev. V čem pravzaprav obstajajo težave in žrtve, ki bi bile potrebne za njih premaganje? Težave obstajajo pred vsem v stalnem naraščanju draginje, kar je med drugim v tesni zvezi z upadanjem kupne moči denarja. Kateri so vzroki tako močnega naraščanja življenjskih stroškov? Tndustrijci seveda pravijo, da je tega pred vsem krivo povečanje delavskih plač, češ da njihov porast ni v sorazmerju z dejanskim povečanjem proizvodnosti. Takšno gledanje pa je po mnenju sindikatov in tudi gospodarskih izvedencev pristransko in krivično, ker je naraščanje draginje odvisno tudi od cele vrste drugih činitelejev, med katere gotovo spada tudi težnja podjetnikov po čezmernih in neupravičenih dobičkih. Gre tudi za politični problem Čeprav vlada priznava sindikatom pravico in dolžnost, da se dalje zavzemajo za izboljšanje delavskih razmer, je kljub temu mnenja, da je v njihovem interesu, če trenutno omejijo svoje zahteve, češ da je to potrebno za ozdravljenje gospodarstva v državi. In prav to vprašanje je 'bilo predmet nedavnih razgovorov med predsednikom Morom in zastopniki sindikatov. Kot vse kaže, so vsi glavni sindikati načelno pripravljeni ustreči želji vlade, vendar postavljajo določene pogoje. Eden glavnih je, da se ne zahtevajo žrtve samo s strani delavcev. Drug pogoj je, da se akcija vlade ne omeji in izčrpa v iskanju sredstev in oblik za trenutno odpravo krize, temveč da se odločno spopade tudi z vprašanjem strukturnih preosnov, kajti le njihova izvedba bo omogočala zdrav, pravičen fn nemoten gospodarski ter družbeni razvoj dežele. Zato sindikati zahtevajo, naj se ustvarijo takšni pogoji, da bodo lahko delavske organizacije sodelovale pri gospodarskem programiranju, ki je, kot se je izrazil predsednik Moro, predvsem sestava »veilikega inventarja ekonomskih in družbenih potreb,« čemur naj sledijo ustrezni ukrepi. Vse sindikalne organizacije se nadalje strinjajo, da je treba nadaljevati s takšnimi posvetovanji, kot so bila prejšnje dni. Kot smo omenili, je Moro zaslišal tudi mnenje industrijcev in agrarcev. Prvi so ponovno izjavili, da nasprotujejo »blokiranju mezd«, češ da bi to predstavljalo »nevaren element v gospodarskem sistemu«. Hkrati pa so poudarili, da bi se morali sindikati zavedati, da se je nemogoče u-pešno boriti proti inflaciji in obenem zahtevati stalno višanje plač ter mezd, ker to nujno vpliva na naraščanje proizvodnih (Nadallevanle na 2. strani) RADIO TRST A • NEDELJA, 15. marca, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Slovenske narodne pesmi; 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice Sv. Justa; 11.15 Oddaja za najmlajše: »Pravljica o bedaku, morski kraljici in letečem konju«, (Desa .Kraševec), igrajo člani RO; 12.00 Slovenska nabožna pesem; 12.15 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Odmevi tedna v naši deželi; 14.30 Sedem dni-v svetu; 15.30 Radijska novela — Franc Jeza: »Zadnji človek«; 18.30 Kino, včeraj in danes; 20.30 Iz slovenske folklore — Niko Kuret: Ljudstvo baja, ljudstvo poje: »Ko so goreli kresovi« (pripovedne pesmi iz turških časov); 21.00 Vabilo na ples. • PONEDELJEK, 16. marca, ob: 11.45 Naš juke-box; 12.15 Iz slovenske folklore — Niko Kuret: Ljudstvo baja, ljudstvo poje: »Ko so goreli kresovi« (pripovedne pesmi iz turških časov); 18.00 Glasovi iz narave (Tone Penko); 18.30'Koncerti Godalnega orkestra Radia Trst; 19.00 Radijska univerza — Mar-cello Capurso. Italijanska ustava o ljudstvu: »Še o novem italijanskem ustavnem sistemu«; 19.30 Postni govori — Rudolf Klinec: »Odipusti nam naše dolge...«; 21.00 Modest Mussorgsky: »Hovan ščina«, opera v petih dejanjih. Približno ob 21.45 Opera, avtor in njegova doba (Gojmir Demšar). • TOREK, 17. marca, ob: 11.45 Italijanski akvarel; 12.15 Pomenek s poslušavtkami; 17.20 Iz albuma lahke glasbe; 18.00 Italijanščina po radiu; 18.30 Sodobna italijanska glasba; 19.15 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 21.00 Pregled italijanske dramatike (J. Tavčar in J. Peterlin); 21.50 Slovenski in jugoslovanski solisti. Violinist Josfo Klima, pri klavirju Freddv Došek. Milko Kelemen: Glasba za violino solo, Ivo Petrič: Trije kontrasti. • SREDA, 18. marca, ob: 11.45 Jugoslovanski orkestri in pevci; 12.15 Brali smo za vas; 18.00 Znanstveni leksikon; 18.30 Slovenski skladate'ji 17. in 18. stoletja: »Jakob Zupan« (D. Cvetko); 19.00 Pevski zbori Julijske krajine in Furlanije; 19.15 Higiena in zdravje; 21.00 Simfonični koncert. Približno ob 22.00 Knjižne novosti — Martin Jevnikar: Oskar Hudales in njegov roman »Med dvema svetovoma«. • ČETRTEK, 19. marca, ob: 8.30 Zbor »Tone Tomšič« iz Ljubljane, ki ga vodi Lojze Lebič; 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice Sv. Justa; 11.15 Oddaja za naimlajše: »Veter mi je povedal«, mladinska radijska igra, (Jožko Lukeš), igrajo člani SG v Trstu; 12.15 Po društvih in krožkih. »Skavtska družina v Dolini« (Saša Martelanc); 15.30 Gaetano Doni-z.etti: »Don Pasquale«, komična opera v treh dej.; 18.10 Iz San Rema 1964; 18.30 Solistični koncert; 19.15 Leno pisanic, vzori in zgledi mladega rodu; 21.00 »Sobojevniki«, kriminalna zgodba v dveh delih, (Josip Tavčar), igrajo člani RO. • PETEK, 20. marca, ob: 11.45 Glasbeno potovanje po Evropi; 12.15 Pomenek s poslušavkami; 18.00 Bilo je nekoč... Venec pravljic, prinovedk, legend. »Stekleni most« (Jurij Slama); 18.30 Solisti Julijske krajine in Furlanije; 19.30 Postni govo ri — Stanko Zorko: »Kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom...«; 20.30 Gospodarstvo in delo (E. Vršaj); 21.00 Oratorij in nabožne kantate. Približno ob 21.30 Obletnica meseca — Rado Bednarik: »Zadnje vojvodsko ustoličenje na Gosposvetskem polju pred 550 leti«. • SOBOTA, 21. marca, ob: 11.45 Ameriški odmevi; 12.15 Zimski turistični razgledi; 15.00 »Volan«, oddaja za avtomobiliste; 15.30 »Dekle in vojaka«, radijska drama, (Gino Pugnetti - Desa Kraševec), igrajo člani RO; 17.20 II. Vatikanski koncil; 18.00 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti — Vinko Beličič: »Stvaritelji nabožnih pesmi«; 19 15 Družinski obzornik; 20.45 Slovenski oktet; 21.00 Za smeh in dobro voljo (Danilo Lovrečič). TEDENSKI KOLBDARČEK 15. marca, nedelja: Klemen, Truda 16. marca, ponedelie.k: Julijan, Hilarij 17. marca, torek: Jerica, Jedert 18. marca, sreda: Edvard, Slavoljub 19. marca, četrtek: Jožef, Rastko 20. marca, petek: Igor, Feliks 21. marca, sobota: Vesna (Začetek pomladi) DAROVI IN PRISPEVKI V počastitev spomina Josipa Puhalja daruje družina Puhalj za Dobrodelno društvo v Trstu 5000 lir. Boljši odnosi V krogih, ki ipoznajo vatikanske razmere, so se raznesle prejšnji teden nenavadne vesti o odnosih med Jugoslavijo in sv. stolico. Pravijo, da si prizadevajo na obeh straneh, da bi prišlo do osebnih stikov med papežem Pavlom VI. in predsednikom Titom. Avstrijski časopisni urad APA podkrepi to novico še z dostavkom, da je uradno prisostvoval papeževemu kronanju Titov zastopnik veleposlanik Vejvoda. Te dni pa da je papež poslal Titu zlato spominsko kolajno o svojem kronanju s posebnim pismom. Iz teh znakov sklepajo, da se bodo na bolje uredile razmere med Cerkvijo in državo v Jugoslaviji. VATIKAN IN ČEŠKA Dolgo časa že krožijo govorice o sporazumu med Vatikanom in češkoslovaško vlado. Pariški dnevnik »Le Monde« poroča kot že gotovo dejstvo, da se je vprašanje v glavnih točkah že rešilo, in sicer takole: Praški nadškof Beran naj bi bil poklican že prihodnji mesec v Rim. Na njegovo mesto bi prišel naslednik, a le kot apostolski upravitelj, msgr. Beran bi pa še ohranil naslov in čast praškega nadškofa. Sveta stolica bo smela imenovati nove škofe, vlada bi se pa obvezala, da bo vsem škofom dovolila svobodno izvrševanje njih službe, škofje, ki so bili zaprti, pa da ne bi smeli zopet dobiti svojih prejšnjih mest. Ta zadnja točka bo še predmet razprav. Vendar se že kaže dobra volja po medsebojnem sporazumu. ZANIMIVA KNJIGA Profesor Umberto Corsini, ki je tudi deželni svetovavec v Tridentu, je izdal zgodovinsko delo o tridentinski deželi z naslovom »II Trentino nel secolo decimo nono.<. Za prvim delom, ki obsega dobo od leta 1796 do 1848, bo izšel še drugi zvezek za čas do konca stoletja. Zanimivost knjige obstoji v namenu zgodovinarja Corsinja, ki piše v uvodu, da jo je sestavil, potem ko je premagana »la ten-tazione nazionalista« v ozkem vsakdanjem stiku z ljudstvom nemškega jezika v Južnem Tirolu. Lepo se sliši tak nauk v času, ko se še vedno razpisujejo o obmejnih krajih različni nacionalni nestrpneži. A^ubijaiibliu ii/'t n o ticf/iličii/n Slovenski eder bo igial na oljčno nedeljo Mrakovo tiramo »Proces« Z velikimi težavami jc dobila skupina iglavcev, ki nastopa kot Slovenski oder, poznamo pa jih predvsem iz radijskih slušnih iger, možnost, da zaigra na oljčno nedeljo predstavo v Avditoriju. Za tržaško slovensko javnost je zanimivo že to, da bo enkrat lahko gledala velikonočno igro, saj nam ni znano, da bi jo kdaj v našem mestu igrali. Izbrali so moderno duhovno igro o izdajstvu Kristusa, kakor jo je napisal v Ljubljani živeči pisatelj Ivan Mrak. V delu Kristus ne nastopa, pač pa je v središču dogajanja njegova obsodba, izdajstvo Judeža, veliki zbor okoli Kajfc in Poneij Pilat. Na predstavo smo hoteli samo opozoriti slo-1 vensko javnost, da bi si lahko rezervirali večer , oljčne nedelje za predstavo. Prireditelji so dobili , edini možni čas: deveto uro zvečer. Kol so nam zatrdili, je bilo vprašanje, sprejeti to edino možnost, ali pa ne nastopiti v Avditoriju. Ker že prosijo tako dolgo za Avditorij in ker prihaja v poštev za pasijonsko igro edino ta nedelja, so mo-rali sprejeti tudi to uro, čeprav jc morda za koga nekoliko pozna. Vendar bo predstava ob enajstih že končana. Prireditelji toplo vabijo slovensko občinstvo na 1 predstavo. Ben Bela v Jugoslaviji Alžirski predsednik Ben Bela se mudi že nekaj dni na političnem obisku v Jugoslaviji. S predsednikom Titom se je razgovar-jal o mednarodnih vprašanjih in o pripravah za sestanek zastopnikov nevezanih držav. S stališča mednarodnih odnosov je posebno to vprašanje važno. Posebej so še potekali razgovori o gospodarskem sodelovanju med Jugoslavijo in Alžirijo. Visoki gost iz severne Afrike si je ogledal med svojim petdnevnim bivanjem v Jugoslaviji različna mesta in gospodarske naprave, ki so vzbudila njegovo veliko zanimanje. PST — POSLUŠAJO! Stara navada je že, da nasprotnik prisluškuje, kaj govori njegov nasprotnik. Nevarna ušesa so povsod odprta. Nikdar bi si pa ne bil mislil ameriški poslanik v Pragi, da vedo v češkem zunanjem ministrstvu za vsako njegovo besedo, tudi če jo spregovori v svoji sobi. Neki uradnik je slučajno opazoval polena, zložena pri okrasnem kaminu ob steni. Zanimalo ga je eno, nekoliko preveč natančno Obrezano. Vzame ^ga v roko in se mu zazdi nenavadno težko. Ko so drvo razkrojili, so našli v njem skrit oddajni mikrofon. Podobne prisluškovalne naprave so našli tudi na italijanskem veleposlaništvu v Pragi, in sicer kar tri. Dve v poslanikovi pisarni in eno v sobi njegovega tajnika. Spričo takšnih metod si bodo morali pomagati diplomati v tujih državah z mutastimi kretnjami. Premalo jih je Nova socialistična stranlka proletarske enotnosti (PSIUP) je prejšnji teden zahtevala, da ji senat prizna pravico do lastne skupine v senatski zbornici. Po pravilih pa mora vsaka strankarska skupina v senatu šteti najmanj 10 članov; nova socialistična stranka jih ima pa le 8. Nova, tretja socialistična stranka je zato predlagala spremembo pravilnika, da bi se smele sestaviti skupine že z osmimi člani. Za predlog so glasovali komunisti, liberalci in misini, proti so pa bili demokristjani in socialni demokrati, medtem iko so se Nennijevi socialisti glasovanja vzdržali. Predlog je torej propadel. Rešitev predstavljajo strukturne preosnove (Nadaljevanje s 1. strani) stroškov in s tem na naraščanje draginje. Korenita in trajna rešitev sedanje gospodarske krize pa ni, kot izjavljajo izvedenci, toliko odvisna od zadnjih protikonjunk-turnih ukrepov Vlade, temveč samo od določenih strukturnih preosnov, ki naj se izvedejo s pomočjo gospodarskega prqgra-miranja. To pa je mogoče jzvesti če bodo pri tem sodelovali tako delavski sindikati kot podjetniki in zlasti če se bo ohranila sedanja sredinsko-levičarska Vlada. S tem pa celotno vprašanje že preide z izrazito gospodarskega področja na politično področje, na katerem, kot znano, ne odločajo samo zakonj ekonomije. D. L. Nemirni zub V ponedeljek so po dvakratnem premirju zopet izbruhnili krvavi boji med Grki in Turki v mestu Ktima na jugozahodnem <-lelu otoka. Streljali so tudi z avtomatičnim orožjem in minometalci. Britanski vojaki so skušali držati oba tabora vsaksebi, a so sami prišli v takšno stisko, da so se morali braniti z orožjem. Novi spopadi resno ogrožajo varnost v vzhodnem Sredozemlju, posebno še zato, ker je posegla v boje med turškim in grškim prebivavstvom tudi uradna ciprska armada, ki pa je sestavljena iz samih Grkov. Republiška vojska je zasedla jezikovno mešani okraj Malia. Turški poslanik v Atenah je postavil zaradi tega posega ultimatum grški vladi, in sicer da se morajo ciprske čete v roku 24 ur umakniti v vojašnice. Obenem je tudi turška mornari-ca odplula v smeri proti Cipru. S svoje strani je grški ministrski predsednik izjavil, da bo moral tudi on seči po izrednih ukrepih. V ciprsko zadevo so se začele prav resno uniešavati tudi tuje sile. Nadškof in predsednik Makarios je poslal Hruščovu posebno pismo, v katerem se mu zahvaljuje za Pomoč grškim težnjam na otoku. »Gospod” Ippolito V samih milijardah so brodile roke profesorja Feliceja Ippolita, debelušnega gospoda štiridesetih let, ki je bil postavljen leta 1960 za glavnega ravnatelja »Comitato Na-zionale Energia Elettrica« ali na kratko CN '-N. Škandal, katerega je povzročil gospod Ippolito z milijardnimi poneverbami, stavi v senco celo dacarskega nadzornika Ma-■''trello in druge take škandale, katerih v Italiji zadnja leta ne manjka. Obravnava proti generalnemu ravnatelju se je vlekla že nekaj mesecev; te dni so se Pa zaprla za njim vrata jetniške celice. Pre-lf>kovalni sodniki proučujejo kupe obtežilih aktov. Iz njih izhaja, da si je najprej določil 13 milijonov lir letne plače. Čez nekaj časa je odstopil s svojega mesta, dal Sl je seveda izplačati 42 milijonov odprav-nine, nato pa je še isti teden pri istem Podjetju nastopil službo kot »opolnomoče-n' generalni direktor« s še višjo plačo. Zdaj Je imel v rokah platno in škarje. Ustanovil Je celo vrsto družb z milijoni CNEN, ki so Se praktično stekali v njegov in v žepe nje-Sovih prijateljev. S tujim denarjem je pod-P>ral tudi dolgo vrsto različnih političnih Slasil, tako da je državno podjetje za jedrsko energijo oškodovano za več milijard. Nepravilni računi »atomskega diktatorja« s° potegnili v vrtinec tudi nekatere visoko st°ječe osebe; kar osem jih pričakuje zaporno povelje. »Gospod Ippolito« je postal tip človeka, 1 se zna v današnji Italiji nepošteno oko-''ščati z javnim denarjem. VERONSKI VELESEJEM Verona se vedno bolj uveljavlja kot »ze-ena prestolnica« Evrope. Ta teden prihajajo v mesto od vseh strani velike množice ^etijskih proizvajalcev in strokovnjakov na 66. mednarodno poljedelsko in živino-rejsko razstavo. Pridružena ji je tudi 17. razstava poljedelskih strojev. Na ogledu so na j novejši stroji za mehanično obdelovanje in umetno gnojenje polja. Razstava bo °dprta do 16. marca. Iji na Cipru Glavni tajnik Organizacije združenih narodov U-Thant se na vso moč trudi, da bi prišlo med obema taboroma na Cipru vsaj do tihega premirja. Njegov predstavnik in nameravani poveljnik nevtralnih čet na Cipru, indijski general Gyani, se je že moral umakniti, ker ni bil všeč ne Grkom ne Turkom. Nadomestil ga je podtajnik evropskega oddelka pri Združenih narodih Italijan Pier P. Spinelli, a samo kot opazovalec. Zbor nevtralnih čel Združenih narodov za Ciper še ni sestavljen, ker manjkajo finančna sredstva in ker hoče vsaka od nevtralnih držav prej vedeti, s kom bo še tvorila mednarodno policijo na otoku. Kraljeva smrt V petek popoldne so zaplapolale po vsej Grčiji žalne zastave na pol droga. Danes pa turobno odmeva grmenje topa v presledkih. V grob polagajo grškega kralja Pavla I. Umrl je zaradi želodčne bolezni v 62. letu starosti in po 17-letnem vladanju. Bil je peti vladar iz nemške dinastije Slez-vik - Holstein, ki je prišla na grški prestol po kombinaciji tedanjih velesil že leta 1863. Pokojni vladar, demokrat skozi im skozi, pa je imel precej bridko življenje. Komaj je dorastel v princa, je moral bežati s svojimi v pregnanstvo, ker je bila proglašena v Grčiji republika od leta 1923 do leta 1935. Nekaj časa je delal pod tujim imenom kot delavec specialist v neki angleški letalski tovarni. Ko je bila izglasovana leta 1935 zopet monarhija, se je vrnil z bratom kraljem Jurijem II. domov kot prestolonaslednik. Poročil se je leta 1938 s princesinjo Fride« riko, ki mu je rodila tri otroke. Še drugič se je moral z družino vred rešiti v izgnanstvo, ko so Nemci zasedli Kreto v druiji svetovni vojni, šele po šestih letih se je vrnil iz Kaira in je zasedel leta 1947 prestol v najtežjih trenutkih domovine. Pavlu I. je brez trenj nasledil 23-letni sin Konstantin II., ki je izdali proglas na narod, da bo vladal v duhu rajnega očeta. Modrost V atomski naglici živeči človek se ne u-stavi niti v času pokore in priprave, da bi se pogovoril sam seboj. Toliko bi imel premišljevati ; zlasti o trpljenju, ki mu je v nepremagljivo breme. In vendar obstaja tudi modrost trpljenja, kot je lepo zapisal Nino Salvaneschi v knjigi z gornjim naslovom. Bolest povezuje vse življenje z ljubeznijo in korenina vsega našega življenja je, ljubiti trpeče. Bolest preplavlja ves svet; tvoj smehljaj more posušiti vsaj kapljo bližnji-kove bolečine. Ena sama tvoja beseda more vžgati upanje, je že v srcu tvojega brata-ugasnilo. Najveličastnejše delo stvarstva je, skupnost v prenašanju bremena in obče bratstvo v trpljenju. Če je telo bolno in srce ranjeno, pomisli, da je trpljenje podobno lestvi, kateri ne vidimo zgornjega klina, a slutimo, da sega v nebo. Vsakdo nosi križ, prikrojen njegovemu srcu; tudi če se zdi kelih trpljenja do roba poln, vendar lahko, vzdržiš še eno kapljo. POLITIČNA BREZBRIŽNOST V nedeljo so bili Francozi poklicani k volilnim žaram, da izberejo svoje predstavnike v kantonalne svete, nekake pokrajinske odbore. Pri volitvah se je pokazala neverjetna volilna brezbrižnost. Približno 45 odst. ali 14 milijonov volivcev se mi poslužilo svoje pravice. V nekaterih okrajih, kot na primer v Bordeauxu, je znašala volilna odsotnost 64 odst., v Alzaciji pa kar dve tretjini. Pri volitvah se je pokazalo, da so starejši volivci šli na volišča in oddali svoje glasove povečini za dosedanje poslance. Kjer so pa nastopali novi, v javnosti še ne poznani kandidati, tam je volilna udeležba nizko padla. V 539 kantonih bodo v nedeljo ožje volitve med posameznimi kandidati. IZGNANI MISIJONARJI Sudanska vlada je izgnala prejšnji teden s svojega ozemlja okoli 200 katoliških misijonarjev; med temi je 150 italijanskih redovnikov in redovnic Družbe Srca Jezusovega v Veroni. Vlada v Kartumu je izgnala misijonarje v teku ene ure. Italijanska vlada je protestirala pri sudanski vladi proti takemu postopku, ki ni v skladu s svobodo vere, SLOVENSKO ROMANJE V LURD V teku je vpisovanje za slovensko romanje v Lurd, ki bo sredi julija tega leta. Romarski odbor vabi slovenske rojake s Tržaškega, z Goriškega in s Koroškega, naj se polnoštevilno udeležijo skupnega romanja v znano francosko Marijino mesto. Romarji bodo potovali z vlakom, ki bo odpeljal iz Trsta v nedeljo, 12. julija, in se bo ustavil v Tržiču, kjer se bodo Tržačanom pridružili Goričani in Korošci. V Lurd bo vlak pripeljal v ponedeljek, 13. julija, odpeljal pa bo v petek, 17. julija, ter prispel v Trst naslednji dan okrog polnoči. Romarjem je dana tudi možnost, da poleg Lurda obiščejo še Fatimo in Barcelono. Vožnja in vsa oskrba v Lurdu stane 37.500 lir na osebo. Kdor se namerava udeležiti tega romanja, naj se do 19. t. ni. zglasi pri slovenskih dušnih pastirjih, kjer bo tudi dobil vsa potrebna pojasnila. trpljenja Trpljenje je očišujoče in ustvarjajoče. Če bi mogli vprašati največje mojstre in umetnike, kako so ustvarjali nesmrtna dela, bi večina odgovorila, da so pognala iz notranje bolesti in trpljenja. Če hočeš resnično peti, moraš znotraj goreti, drugače je tvoja pesem le prazen zvok. Trpljenje pa očisti samo tistega človeka, ki se ne podvrže bolesti s topo vdanostjo, marveč zavestno sprejme svoj kelih trpljenja. V tem je modrost in veličina trpljenja. Poveča pa se ta modrost in zaklad tvojega življenja, če se prepleta z bolestjo sočloveka. Samo ena dobra beseda, katero si od bližnjika sprejel, jo v srcu ohranil in jo dal bratu v trpljenju, bo večno živela. Ljubezen ohraniš živo z dejanji. Bog ne prebiva samo na oltarjih, marveč tudi v človekovi ljubezni in bridkosti. Modrost trpljenja izvira iz zavestnega prenašanja lastne bolesti in lajšanja bližnji-kove. RESOLUCIJA NABREŽINSKEGA OBČINSKEGA ODBORA V zvezi z vprašanjem otroškega vrtca v Sesljanu: Devinsko - nabrežinski občinski odbor je na seji z dna 9. t. m. ponovno razpravljal o vprašanju ustanovitve slovenskega otroškega vrtca v Sesljanu. V tej zvezj je po daljši razpravi soglasno sprejel resolucijo, ki se med drugim takole glasi: »Občinski svet je na seji z dne 20. 5. 1963 soglasno sklenil ustanoviti v Sesljanu otroški vrtec s slovenskim učnim jezikom. Odbor ugotavlja, da je za ustanovitev dalo u-godno mnenje Šolsko skrbništvo in da za ta vrtec ima občina na razpolago lastne prostore. Odbor dalje ugotavlja, da prefektura še ni odobrila sklepa občinskega sveta, čeprav ji je občinska uprava dostavMa gradivo, ki neovržno dokazuje utemeljenost ter upravičenost sklepa, ki izhaja iz nujnih vzgojnih ter zlasti socialnih potreb. Odbor meni, da se občinska uprava tej pobudi nikakor ne more odpovedati. Odlašanje prefekture smatra odbor za neupravičeno in škodljivo. Pri vsem tem je žal opaziti tudi določeno narodnostno diskriminacijo, zlasti še ker mu je znano, da se na Tržaškem ozemlju otvarjajo in vzdržujejo vrtci z italijanskim učnim jezikom za otroke, katerih število je mnogo manjše, kot število otrok, vpisanih za novi vrtec v Sesljanu. To odlašanje je že povzročilo in še povzroča znatno škodo zlasti družinam tistih o-trok, ki že leta povsem upravičeno prosijo, naj se otvori vrtec v Sesljanu. Zaradi tega občinski odbor soglasno sklene, ponovno zaprositi prefekturo, naj čim-prej odobri že omenjeni sklep občinskega sveta štev. 36 z dne 20. maja 1963 in katerega predmet je ustanovitev otroškega vrtca v Sesljanu.« Nabrežina: ZA ZGRADNJO NOVIH ŠOL Na ponedel jkovi seji je devinsko - nabrežinski občinski odbor med drugim proučil vprašanje gradnje poslopij za slovenski o-snovni šoli v Slivnem in štivanu ter vprašanje razširitve italijanske osnovne šole v Sesljanu. Na osnovi poročila tehničnega u-rada je odbor ugotovil, da je za izvedbo Ich del predvidoma potrebnih skupno 63 milijonov lir. Odbor je nadalje proučil vprašanje zgradnje poslopja za italijansko enotno srednjo šolo v Sesljanu, ki bi stala okrog 100 milijonov lir. Odbor je v zvezi s temi gradnjami sklenil predlagati občinskemu svetu, naj občina najame posojilo in hkrati zaprosi državno upravo, da na osnovi obstoječih predpisov krije 75% stroškov. Drugo posojilo pa bi najeli za ureditev občinskih cest. župan je na seji poročal, da ga je pred dnevi obiskalo petčlansko odposlanstvo ribičev iz Ribiškega naselja pri štivanu in ga naprosilo, naj občinska uprava posreduje, da bi morebitna izgradnja izhodišča naftovodov na področju devinsko - nabre-žinske občine ne prizadela koristi ribičev, zlasti tistih, ki se bavijo z gojenjem jedilnih školjk. Po izjavah omenjega odposlan- stva je pri tem delu zaposlenih okrojg 100 delavcev. Župan je obljubil, da se bo za zadevo zanimal. Zgonik: SEJA OBČINSKEGA SVETA Na seji zgoniškega občinskega sveta, ki je bila prejšnjo soboto, je župan poročal o upravnem delovanju v zadnjih mesecih. Poudaril je zlasti, kako je v zadnjem času opaziti nekaj več zanimanja za industrijsko dejavnost v občini, od česar je pričakovati tudi kakšno korist za občinsko gospodarstvo. V tej zvezi je predvsem omenil nekatere pobude v bližini proseške železniške postaje ter tovarno Coca-Cole ob avtomobilski cesti štev. 202. Ko je poročal o zdravstveni službi, je omenil, da se je tudi v zgoniški občini pričelo cepljenje otrok z novim cepivom Sabin ter ob tej priložnosti pozval prizadete starše, naj poskrbijo, da bodo vsi otroci do 6. leta cepljeni proti nevarni bolezni. Med razpravo je svetovavec Furlan grajal odbor, češ da se občinski svet preveč poredko sestaja, in zato ne more uspešno izvrševati svoje naloge. Odbornik Cibic je nato poročal o izvršenih javnih delih ter predložil osnutek predloga o gospodarskem načrtu za leto 1964-65. Predlog predvideva vrsto javnih del za skupni izdatek 33 milijonov lir. Od teh bi 20 milijonov potrošili za zgradnjo šolskega poslopja v Briščikih, 10 milijonov bi izdali za ureditev cest, 1 milijon za razširitev vodovodne napeljave ter 2 milijona za izpopolnitev centralne kurjave v šoli v Saležu. Svet je nadalje načelno sklenil nakupiti okrog 11 tisoč kv. m jusarSkega zemljišča, ki ga upravlja tržaška otočana in se nahaja v bližini proseške železniške postaje. Tu bi zgradili klavnico, javno tehtnico in hleve za živino, ki jo uvažajo in raztovarjajo na postaji. Od teh objektov občina pričakuje znatne dohodke. PRIPRAVE NA VOLITVE Vse politične stranke se te dni živahno pripravljajo na bližnje deželne volitve. Zadnje dni je bilo v Trstu tudi več zborovanj in konferenc. Za demokristjane je imel večje Zborovanje zakladni minister Codombo, ki pa je predvsem govoril o sedanjem gospodarstvu v državi. V naše mesto je prišel tudi glavni tajnik Kršč. demokracije Rumor in skupno z vodilnimi strankinimi osebnostmi iz vse dežele proučil politični položaj v zvezi z volitvami. Čeprav še ni uradno znan seznam demokri-stjanskih kandidatov za tržaško volilno okrožje, se govori, da bodo gotovo kandidirali dr. De Rinaldini, občinski svetovavec KD v Nabrežini, ki bo baje tudi podpredsednik deželne vlade (predsednik bo namreč Videmčan), dr. Masutto, predsednik Ustanove za gradnjo ljudskih hiš, Ne-reo Stopper, občinski svetovavec v Trstu, Coloni, organizacijski tajnik KD, in Darjo Rinaldi, referent KD za tisk. Na listi It. komunistične stranke, ki je v zadnjem času tudi že imela več zborovanj in konferenc, bodo kandidirali štirje njeni slovenski pristaši, in sicer dr. Karel šiško-vič, časnikar Dušan Furlan, dolinski župan Lovriha in uradnica Jelka Grbec. Kandida-ti ostaljh italijanskih strank pa še niso ne uradno ne poluradno znani. Slovenske politične skupine, ki so pri zadnjih občinskih volitvah v Trstu in pri državnozborskih volitvah nastopile z znakom Skupne slovenske liste so se že pred meseci sporazumele za ponoven skupni nastop. Kot slišimo, so v teku pogajanja in razgovori za takšen nastop tudi na Goriškem in po možnosti v Beneški Sloveniji. Vsekakor se bodo ta pogajanja in razgovori morali v kratkem zaključiti, ker bo kmalu pričel veljati rok za vlaganje znakov posameznih list in za vlaganje seznamov kandidatov. Poleg tega vlada med slovenskimi volivci SSL mnogo zanimanja tako za imena kandidatov kot za program, s katerim se bo ta lista predstavila na bodočih deželnih volitvah. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU V soboto, 14. marca, oh 21. uri .premiera, v nedeljo, IS. marca, ob 17. uri ponovitev v Avditoriju v Trstu Daria F6 DVE PIŠTOLI V ROKAH PA Z BELIM IN ČRNIM GLEDA PRED VOLITVAMI Bližnje dežejlne volitve so izrednega pomena tudi za slovenski del videmske pokrajine. Ljudje po naših vaseh niso vet tako topi, da bi se od kogarkoli pustili vleči za nos in da se ne bi znali sami opredeliti. O kandidaturah za bližnje volitve se marsikaj ugiba. Ta in ona stranka obljublja, da bo postavila na kandidatno listo tudi kakega Slovenca iz naših vasi. Doslej sicer nismo še bra^i nobenih seznamov, toda preden katera stranka ponudi kandidatno listo komu kot Slovencu, hočejo tudi volivci izraziti svoje mnenje. Ni še namreč vsak Slovenec, ki se morda z upanjem na kandidaturo trka na »slovenske« prsi. Če že misli kaka stranka postaviti koga kot slovenskega zastopnika na svojo listo, mora prej pozvedeti tudi za mnenje naših volivcev, sicer naših glasov ne bo dobil. štev(ilna so pa tudi mnenja volivcev po naših vaseh, naj bi vsi rojaki, pripadniki slovenske etnične skupnosti, postavili svojo listo v zvezi s tržaškimi in goriškimi rojaki pod znakom SSL, to je skupne slovenske 'liste. Če je kdaj veljal pregovor »V slogi je moč!«, velja ta stari rek tem bolj sedaj, ko nam je v demokratičnih časih možno soodločati zlasti o naših gospodarskih jn upravnih razmerah. Možje volivci in žene volivke, razmislite o tem in dvignite svoj glas 1 TIPANA Pokrajinski odbor v Vidmu je odobril načrt za vzdrževanje pokrajinskih cest v letu 1964. Skupni stroški so preračunani na 210 milijonov lir. V načrtu je tudi temeljita poprava ceste od Nem do Tipane. V zadnjem času se je zlasti zaradi budil* nalivov vsipalo na cesto dostji grušča in tudi velikih skal. Prehod je postajal vedno bolj nevaren, možnost usadov vedno večja- Prejeli srno; GLAS VOLIVCEV i Cas do prihodnjih deželnih vdlitev hiti; le malo časa nas še loči od 10. maja. Znake volilnih list in kandidatne sezname bo treba v|lož(iti v najkrajšem času. Veliko število goriških in tržaških slovenskih volivcev, ki so pristaši demokratičnih sa-moslovenskih političnih skupin, pričakuje od odborov teh skupin, da kaj kmalu nekaj sklenejo, tako da bo v prid ne posa j meznim skupinam, še manj posameznim o- j sebam, ampak v dobrobit naše celotne na-1 rodne manjšine. Zato pozivajo, da se čimprej sporazumejo vse omenjene skupine za skupni volilni znak enotne slovenske liste, ki bo pritegnil slehernega slovenskega volivca in volivko. To je prvo! Drugo pa, da se brž sestavijo in objavijo sporazumno dogovorjene kandidatne liste, na katerih morajo biti upoštevane vse1 demokratične samoslovenske politične skupine na Tržaškem, Goriškem in po možnosti tudi v Beneški Sloveniji. ; Volivci odklanjamo vsako namero, da bi katerakoli skupina skušala pri dogovorih Prevladovati in da bi ne imela pred očmi vsega slovenskega zamejskega občestva s samovoljnim odklanjanjem te ali one osebe, ene ali druge skupine. ! Krmnih/in r/olifta Gradbena oblast je zato sklenila, da se bodo po pobočju nad cesto razpele močne mreže, ki bi zaustavile posipanje in usade na cestišče. Trenutno bodo ta dela nekaj pomagala, a treba bo misliti na dokončno ureditev mnogih nevarnih ovinkov, zlasti onega pri Torlanu. DREKA Zanimanje za popravila in končno ureditev naših cest se je pri pristojnih oblasteh nekoliko poživilo. Nekaj je k temu Prizadevanju pripomogla bližnja turistična sezona, nemalo pa morda tudi — bližnje volitve. Bodi že kakorkoli, dejstvo je, da so bile m so še naše ceste v slabem stanju. Kot rečeno, bodo pa v kratkem času začeli z deli na cesti ob Kozici navzgor. Popravlja- li bodo pot od križišča pri škrutovem da-'je do Dreke in Krasa. Dela je prevzelo da natečaju podjetje Barbetti - Dino za ce-n° 184 milijonov in pol. NABORJET Prejšnji teden nas je zopet obiskala pra-Va zima. Po vsej Kanalski dolini je naletaval sneg z burjo in hudim mrazom. V Na-b°rjetu \ga je nametalo v soboto za četrt metra na visoko. Cesta je kmalu postala 2drsljiva in nevarna za avtomobile; voziti so morali z verigami na kolesih. Pomagala Pa ni dovolj niti ta previdnost. Blizu Sv. "Starine na klancu med Naborjetom in Lužnicami je opolzka cesta ustavila dva tovornjaka s prikdlicama. Nista mogla ne daprej, ne nazaj. Šele po več urah premikanja so odprli cesto, da se je mogel spet razviti promet. Po cesti proti Trbižu je več vozil zaneslo °b stran ali povprek ceste. K sreči ni bilo to pot nobenih človeških žrtev. Skupna slovenska lista, ki bo pritegnila da osvežijo stare, a še vedno delavne vr-vsak slovenski glas nove dežele, to bodi ste. naš cilj! Za tako skupno slovensko listo Odbor je že določil prvi izlet, ki bo na bodo goriški slovenski volivci odda i svo- velikonočni ponedeljek na Repentabor. daje glasove kot en mož! | ni so z izbero zadovoljni, ker želijo naj- Skupina volivcev iz Gorice in okolice prej dobro poznati svojo bližnjo domači- | jo, nato šele širiti obzorja. RUPA J UČITELJSKI IZPITI Po dolgem času bomo tudi mi imeli Na deski šolskega skrbništva je razobe-redno službo božjo v svoji domači cerkvi. gen seznam učiteljiskih kandidatov, ki so V zadnjem času je poskrbelo cerkveno prestali pismene izpite ter so pripuščeni k oskrbništvo za nekatera potrebna popra- ustnim skušnjam za stalno službo, vila v sicer majhnem, a vendar »našem« j K izpitom se je priglasilo 209 učiteljev svetišču. Urejen je prostor za spovednico, pravzaprav učiteljic, ker so te v večini, nekoliko je popravljena zakristija in cer- pismene izpite, ki' so bili 8. januarja, je z kveni vhod. uspehom položilo 93 kandidatov ali 44 od- Dobro in pravilno bi bilo, da bi v cerkvi stotkov priglašenih; med temi so tudi tri odmevalo tudi lepo cerkveno petje naših sbvenke. Ustni izpiti se bodo začeli v pri-fantov in deklet; predvsem pa seveda, da hodnjih dneh. bi farani vedno napolnili svojo cerkev. I SOVODNJE Mimo naše vasi se po asfaltirani cesti Nekdaj popolnoma poljedelska in le de-kar venomer dogajajo avtomobilske nesre- joma kamnoseška vas se polagoma preče. Ne rečemo, da niso precej krivi vozači snavlia v industrijski okraj. Dve večji to-sami, posebno v nedeljskih nočeh, a tudi vamiški podjetji, tkalsko in papirno, že ovinki sami so že nevarni. Ecjina pomoč clc’ujeta nekaj let. V zadnjem času se pa bi bila, da se s tablicami odločno opozori mnogo govori, da bi se naredil okrog So-na potrebno počasno vožnjo od naše šole vodenj pravi industrijski pas, ki naj bi bil pa do zgornje gostilne v Gabrijah. Prehitre v sklopu Goriške industrijske ustanove; ta naj bi se nato Vključila še v prosto cono, od katere bi imčla nekaj podpore za svoj voznike naj bi ostro kaznovali. ZA ŠPORTNO IGRIŠČE POTITI O h Goriški občinski odbor je odobril že ‘y tem smislu so se prejšnji teden raz-pred poldrugim letom načrt za naprave na govarjali na goriškem županstvu zastopni-športnem igrišču na Malih Rojah. Zgta i- k- pokrajjnei goriške občine in Trgovinske lo naj bi se nogometno igrišče s tribuna- zbornice Na -j so sklenili, da je treba mi, oblačilmcami, prhami in z vsemi po- iti y stike g predstavniki naše obfiine> trebrumi pritiklinami. Poleg igrišča še pro- da se ve]ikj gospodarski načrt za hodo,. stori za balincanje in druge športne pano- nost postavj na pravilne temelje. Sovodenj-ge. Skupni stroški so bili preračunani na skj župan češčut je imel o tej zadevi že 180 milijonov lir. ^ razgovore na goriški občini. Domenili so Načrti so pa za nekaj časa zaspali. V se> da bo s.kjican poseben sestanek, kate-ponedeljek pa je novi župan sklical po- rega se bodo udeležili vsi sovodenjski od-sebno sejo, katere so se udelež li tudi za- borniki ter predstavniki goriške občine, po-stopniki CONI, da se dokončno izvede krajme in trgovinske zbornice, gradbeni načrt. Kakor kaže, bo imelo tudi Brez dvoma se vsak vesel' resnih in goriško mesto v doglednem času primerne premišljenih gospodarskih pobud, ki bodo športne prostore in tekmovališča. ■ v ve]jko korist tudi našim vaščanom. Ven- ROKOMAVHI 'dar s* upamo pripomnit', naj naši zastop- ,yl . , - , • • j • ni-ki pazijo, da se ob industrializaciji na- V goriški veleblagovnici »Standa« ne mi- x f • j- •„ _ f , . .... , , šega kraja ne popači tudi njegova etnična ne skoro teden, da ne bi zasačil, kakega ^ treba yJTfovih djet. dolgoprsteza, ki zna. prav hitro pograbit. zaposlitiJFdomačine in rojake iz bližnjih blago s stojnice m ga s ri i v svojo mav- yasj ter j-m tudi poskrbeti za prikladne ho. V 'lanskem letu je trgovina,melazara- stanovaniske hiše. Potem šele imajo pra- S n™33 ^ n ’ m J°ne vico Priti delovne m°či fr drugih krajev in hr škode. _ ž'veti z nami v dobrem sosedstvu brez ka- Itahjansko domače časopisje zvrača po k;h zahrbtnih misli. navadi in posplošuje krivdo na račun obl- SMRT skovavcev z onkraj meje. Prav te dni pa y deljek so ,pokopali višjega sodne. beremo v seznamu tatičev pri »Standi« tu- jsarja v' ikoju Jožefa Vižina Bil je di neslovenska imena »gostov« iz drugih s)ar fi9in je dol časa bolehM> Več krpi c v. S tem pa ne mislimo zagovarjati ,pt vodi] trafiko n t- sodnije in je nobenih rokomavhov, marveč le ugotoviti, bi] na šnQ s štovana oseba. da raste plevel tako na domačem kot na ža,oigra v vižinovi družini se je dovršila tujem zeljni u. y nedejj0 popoldne, iko je nenadoma pre- PLANINSKO DRUŠTVO minila tudi pokojnikova žena. Mož je še Po občnem zboru se je odbor Slovenske- bil na parah, ko je že umirala tudi njego- ga planinskega društva zbral na prvo se- va zvesta družica. V ponedeljek zjutraj se jo. Za predsednika si je izbral dosedanje- je vil žalni sprevod obeh proti pokopališču, ga društvenega voditelja Karla Kumarja, Ostala je še hčerka Mira, 'k(i je profesorica tajnica je ostala marljiva Jožica Smetova, | na slovenski nižji srednji šoli. Vsi kolegi blagajnik pa je Stanko Medvešček. V od- in znanci ji izražajo globoko sožalje. Bla-bor je prišlo tudi nekaj mlajših članov, gima rajnima bodi Boj milostljiv plačnik! 'što tisoč »Mnjižit” IZ KUL/TURJ\JEirA Žl VL..J EA.J A na iftunhu (luka Dne 10. marca je minilo dvajset let, odkar je padel v lastnem stanovanju pod kroglami zahrbtnih, do danes neznanih morivcev, mladi primorski pesnik Stanko Vuk. In z njim vred sta padla njegova žena Danica rojena Tomažič in prijatelj dr. Drago Zajc, ki je bil slučajno pri njem na obisku. »Cas bo razgrnil skrivnost, ki ovija to smrt, ne bo pa popravil škode, ki jo je ta zguba prizadejala posebno Slovencem v Trstu in drugod po Primorskem«, je zapisal ugledni slovenski kritik Lino Legiša v obširnem uvodu v knjigo »Zemlja na zahodu«, v katero je zbral skupaj z Milkom Matičetom vse pomembnejše, kar je Stanko Vuk napisal, pa tudi del njegove korespondence. Tako Vukove pesmi in proze kot tudi njegova korespondenca popolnoma opravičujejo te kritikove besede. S Stankom Vukom smo .primorski Slovenci' izgubili ne le enega svojih najboljših mladih predstavnikov v slovenski literaturi, ki je še mnogo več obetal za prihodnost, ampak tudi izredno osebnost, ki bi bila mogla odločilno poseči v naše javno življenje, ga usmerjati in mu vtisniti pečat resnične kulturne in duhovne kvalitete, posebno kar zadeva vrste katoliških Slovencev. Bil je med tistimi mladimi Slovenci krščanskega nazora, ki so razumeli nujnost časa in se aktivno vključili v aktivni od-t>or proti totalitarnemu nacističnemu in fašističnemu barbarstvu, ki je grozilo zagrniti Evropo in ves svet in za vse čase iztrebiti njune človečanske in krščanske ideale. Zato je bila njegova izguba resnično nenadomestljiva in jo bo čutiti še v generacije. Stanko Vuk se je rodil 12. novembra 1912 v Mirnu pri Gorici v ugledni in zavedni slovenski ter katoliški družini, v kateri si je izoblikoval že kot otrok in deček slovenske in duhovne ideale, katerim je ostal potem zvest yse življenje, le da si jih je z izobrazbo izpopolnjeval in si jih zastavljal vedno višje. Lahko se reče, da je dal zanje tudi svoje življenje, saj so ga ubili nedvomno zaradi njegovega mišljenja, ki pa ni poznalo sovraštva, ampak samo ljubezen do svojega naroda, do ljudi, do Boga. V vsem, kar je napisal, ne najdemo besede sovraštva — in prav tak človek je moral postati žrtev zagrizenega, potuhnjenega, slepega sovraštva, katerega glavni argument je jt/edno — umor. Študiral je diplomatske in konzularne vede, toda vedel je, da na tem področju kot Slovenec v fašistični Italiji ne bo napravil kariere. Njegova ljubezen je veljala literaturi in kulturnemu delu na splošno. Že kot dijak v Gorici, še bolj pa na univerzi, je pisal in se navduševal za napredne krščanske ideale, za slovenske in socialne pravice. Zato ga je tudi že zgodaj pritegnilo v krog tistih ljudi, ki so v slovenski sredini težili za istimi ideali, v krog, ki se je zbiral ob revijah »Dom in svet« in »Dejanje«. Med njegovimi zgodnjimi znan- ci in prijatelji iz Slovenije je bil tudi Aleš Stanovnik, ki je tudi v tragičnih okoliščinah umrl za iste cilje. Stanko Vuk je bil komaj dobrih 31 let star, ko je padel, in tako mu usoda ni naklonila mnogo časa, da bi bil razvil svoje talente in na široko zaoral v svoj čas. Vendar pa je zapustil za seboj globoko brazdo, v katero je vsejal kleno seme svojih idej in svoje osebne plemenitosti, seme, ki nedvomno, čeprav morda ne še preočitno, že rodi sad in ga bo gotovo v bodočnosti rodilo v še mnogo obilnejši meri. Njegovo kratko mladeniško razdobje je bilo mrzlično razgibano. Pisal je pesmi in novele, snoval večja dela za bodočnost, si delal zapiske in osnutke zanje, zraven pa bil tudi organizacijsko delaven za svoje politične in duhovne ideale. In pri vsem tem je našel še dovolj časa, da je lahko razodeval svojo prisrčno človeško naravo in svojo ljubezen tistim, ki so ga imeli radi. Njegova pisma staršem in ljubljeni mladi ženi spadajo med najlepšo korespondenco, kar jo pozna slovenska literarna zgodovina. Njegova, na ža-lot šele posmrtna knjiga »Zemlja na zahodu« je njegov najlepši in trajen spomenik. Morala bi biti prava učna knjiga naši mladini, kako je treba ljubiti svoj narod in vse plemenito, za čemer bi moralo stremeti človeštvo. Ondan, na dvajseto obletnico njegove smrti, so brali v neki tržaški cerkvi in v njegovem Mirnu tihi maši zadušnici zanj, pri katerima so se zbrali tisti, ki so ga imeli najbolj radi in ki so mu bili najbližji. Toda v duhu so bili prisotni mnogi. Pošteno primorsko ljudstvo in vse slovenstvo ga ne bo nikoli pozabilo. In njegov duh živi naprej. Slovenska Opera v tujini Ansambel ljubljanske Opere je gostoval konec preteklega tedna v Celovcu, kjer je v okviru kulturne izmenjave med Slovenijo in Koroško z lepim uspehom prikazal Verdijevo opero »Macbeth« in Ponchiellijevo »La Gioconda«. Predstavi sta bili v soboto in nedeljo. Bili sta dobro obiskani, zlasti glede na dejstvo, da sta bili ti dve operi novi za avstrijsko občinstvo in posebno za Celovec. S predstavo »Macbeth« je hotel Celovec tudi počastiti jubileja Shakespeara in Verdija. Dirigiral je dirigent Demetrij Zebre, kot solisti pa so nastopili in se uveljavili Gerlovičeva, Smerkolj, Brajnik in Kovač. Opero »Giocanda« pa je dirigiral Rado Simoniti. V tej operi so peli glavne vloge Gerlovičeva, Glavakova, Stritarjeva, Koritnik, Seršen in Merlak. Toplega priznanja je bil deležen tudi balet. Celovško mestno gledališče bo vrnilo ljubljanski Operi obisk še ta mesec. Dne 28. in 29. marca bo celovški gledališki ansambel gostoval v ljubljanski Operi z opereto Freda Raymunda »Maska v modrem«. »Knjižice«, ki jih izdajajo slovenski salezijanci v Trstu, so se, kot 'znano, izredno priljubile javnosti in so dosegle že skupno naklado 100.000 izvodov, kar je za tukajšnje razmere prav razveseljivo število. Minilo je šest let, odkar so začele Knjižice izhajati. V tem času jih je izšlo točno štirideset in okrog dve tretjini Knjižic je razprodanih. Nekatere so morali zaradi velikega zanimanja celo ponatisniti. Iz spremne besede, ki jo je napisal najnovejši, jubilejni knjižici salezijanec Franc Štuhec, je razvidno, da nameravajo izdajatelji še z večjo vnemo nadaljevati s svojo pobudo in v treh letih podvojiti naklado. V eni zadnjih »Knjižic«, ki ima naslov »Mir na Zemlji«, komentira dr. Matej Poštovan okrožnico »Pacem in terris« papeža Janeza XXIII. Na 40 straneh razlaga v preprostem, lahko razumljivem slogu njene posamezne odstavke in najizrazitejše, najpomembnejše misli. Obširnejša in prav tako aktualna je knjižica »Da jih boste razumeli«, katero je napisal jezuitski pater Clemente, Pereira, prevedel pa iz nemščine Robert Podgoršek. Knjižica ima namen olajšati staršem in vsem vzgojiteljem delo z mladino ter jim omogočiti, da bi bolje razumeli otroke. Napisana je v čisto sodobnem humanističnem duhu in v skladu z modernimi pedagoškimi načeli. Treba si je prebrati samo poglavje o nevarnosti in sramotnosti telesne kazni za otroke v navzočnosti drugih, pa bravec spozna, s kako tenkim in finim čutom za otroško psiho je napisana. V roke naj bi prišla zlasti vsem staršem. Najnovejša knjižica »Pismo iz pekla« obravnava čisto duhovne in moralne probleme ter tudi problem posmrtnega življenja in kazni, ki je za kristjana vedno skrivnostno zanimiv in aktualen, ker mu pač nikoli ne pride do dna. Tudi ta knjižica je napisana tekoče, razumljivo in v lepi slovenščini, ki odlikuje sploh vse Knjižice. Prikupno zunanjo opremo pa sta dala tem zadnjim Knjižicam slikarja Klavdij Palčič in inž. Franc Piščanc. IZŠEL JE DNEVNIK JANEZA XXIII. Bolonjski nadškof, kradinal Giacomo Lercaro, je predstavil v sredo dopoldne časnikarjem v tiskovni dvorani vesoljnega cerkvenega zbora dnevnik pokojnega papeža Janeza XXIII., ki je izšel v knjigi pri založbi Edizioni di storia e letteratu-ra. Dnevnik ima naslov »II giornale delTanima« (Dnevnik duše). Bolj kot za pravi dnevnik gre za duhovne zapiske, ki si jih je pisal Janez XXIII. med raznimi duhovnimi vajami, vse od časa, ko je bil še bogoslovec, pa do zadnjega časa. Vendar je najti v knjigi tudi mnogo važnega dokumentarnega gradiva. PREDLOG ZA SKUPNO NAGRADO Društvo hrvaških pisateljev je predlagalo, da bi ustanovili italijansko-jugoslovansko literarno nagrado, katere namen bi bil pospeševati prijateljstvo med pisatelji v obeh sosednjih državah. T rije bra tje gredo .1 .......... pravljica ■■■ ■ .— Še precej lučajev od samotne vasi sredi gozdnatih planin je stala čisto na samem in že na robu velikanskega pragozda, o katerem se je zdelo, da nima konca, čisto majhna lesena koča. Bila je tako stara, da je že kar v zemljo lezla. S skodlami krita streha je bila vsa prerasla z mahom in travo. H koči je bil prislonjen majhen hlevček za tri koze, eno veliko in dve majhni, in manjši dve sta v svoji porednosti večkrat skočili na streho hlevčka, se od tam vzpeli na streho koče in mulili travo ter se sprehajali po njej. V koči je živela uboga vdova Špela, ki je hodila vse dni na dnino k bogatim kmetom, katerih velike kmetije z mnogimi poslopji in kozovci so bile raztresene po dolinici in po gorskih pobočjih naokrog. Z delom je morala odslužiti stanovanje v bajti in prislužiti tudi nekaj živil in denarja za obleko. Skrbeti je morala namreč za tri nedorasle otroke, za tri sinove, od katerih je bil eden star dvanajst let, eden enajst in najmlajši osem. Ime jim je bilo Janez, Matija in Martin. Toda Martin so klicali najmlajšega samo takrat, kadar je bil hudo poreden. Drugače so mu rekli kar Tinček. Saj veste, otroci, kako je s tem, namreč da se najmanjšega otroka vedno najbolj carta. No, in pri Špelinih — tako so rekli v vasi Špelini družini — ni bilo nič drugače, čeprav so bili zelo, zelo revni, je bil najmlajši vendarle deležen raznih priboljškov, če so si jih mati in starejša brata le mogli preskrbeti. Mati se je zvečer vsa utrujena vračala z dela, a le redkokdaj praznih rok. Utrgala si je vse priboljške pri kosilu in jih prinesla otrokom. »Nate, otroci, razdelite si tale kos jabolčnega štrudla, ki sem ga prihranila za vas,« je dejala svojim fantom, ki so ji pritekli naproti. »Podgornikova mati zna peči tako dober štrudel in tudi skopa ni z njim.« »Jaz ga ne bom. Moj kos naj poje Tinček,« je navadno rekel Janez. In Matija se mu je pridružil. »Tudi mojega.« »Vidiš, Tinček, kako te imata Janez in Matija rada,« je dejala Špela in ga pobožala po glavi. Tinček je zadovoljno ugriznil v štrudel in rekel: »Tudi jaz ju imam rad.« »Le imejte se vedno radi,« jih je pohvalila mati. Tisto pomlad sta se Janez in Matija že zaposlila kot pa-stirja pri najbogatejšem kmetu tam okrog, pri Pungartniku, ki jima je zato obljubil obutev in obleko. Tako sta hotela nekoliko olajšati skrbi materi. Vsako jutro sta morala vstati ob (Nadaljevanje na 8. strani) Agrarna reforma Ljudstvo nima vedno pravilnega pojma 0 agrarni reformi. Navadno razumejo pod tem pojmom razdeljevanje celih ali posameznih delov veleposestev med male posestnike, da se zaokroži ali poveča že obstoječa zemljiška last, ali pa da nastanejo Popolnoma nova posestva. Za nekatere a-grarna reforma pomeni tudi osamosvojitev ln zaokroženje posesti, ki jo obdelujejo spolovinarji ali koloni. Deli veleposestva lahko služijo tudi v javno korist, kot prometne žile, trgi, vsem dostopni gaji ali 'judski vrtovi itd. ' Omenjeni so tudi spolovinarji ali koloni. Ali ne bodo izginili, saj spada kolonat v Predpotopno dobo! Tako se vprašujejo in trdijo nekateri. Marsikje kolonata ni mogoče odpraviti preko noči in zato bo še Ostajal, seveda se bo moral znatno reorganizirati. Pri kolonatu ni namreč bistveno vprašanje, ali dobi kolon 58% in zemljiški lastnik 42 nje agrarne reforme, ki bi bila druga- gavi lasti naj bodo ti stroji? Najbolje bi bilo-, če bi bili v zadružni lasti, lahko pa tudi v lasti obdelovalnih strojnih celic, kakšne delniške družbe ali kadarkoli, ki bi bil s svojimi stroji na razpolago posameznim ali združenim kmetovavcem. Zakaj je reforma potrebna V naših razmerah moramo upoštevati skrajno razdrobljenost parcel, od 'katerih so nekatere zelo, zelo majhne. Zato bi bila na mestu najprej komasacija, to je združitev številnih majhnih parcel v manjše število večjih parcel in nato združitev v posestva. Seveda je prvi pogoj za vsako komasacijo znižanje oziroma črtanje registrskih pristojbin za prepise in vpise v zemljiško iknjigo. Poleg komasacije je potrebno tudi raz-čiščenje ozemlja od različnih zidov, kupov kamnja, napolnjenje jam in globeli, izrav-nanje terena. Prej pa je seveda potrebno odločiti, katere parcele naj se ohranijo ali spremenijo v ornice, katere v gozdne in pašne, katere v vinograde in sadovnjake. Iz tega je razvidno, kakšna naj bi bila agrarna reforma. Ni več gesel »zemljo, komur jo obdeluje« in podobnih, ker se danes mnogi zemlje kar otepajo. In vendar se v današnjem času toliko govori in piše o zemlji, o agrarni proizvodnji, o hektarskih donosih in drugih agrarnih pojmih. Dejstvo je namreč, da je kmetijstvo postala najvažnejša gospodarska panoga, kar je tudi umljivo, saj brez hrane sploh ni mogoče življenje. Brez nove agrarne reforme pa so vrženi v breme javne oskrbe vsi starejši na kmetijah in ikolonatih, katere so i otroci zapustili, da si v mestu ali v industriji najdejo lažje in boljše plačano delo. Kam naj gredo ti starčki? Kriza trgovine z jajci Jajca se težje oddajo in tudi cene so nižje, posebno v nekaterih predelih Italije. Marsikje ne plačajo za jajca več kot 15 lir za kos. Cena 20 lir za jajce je že k r zadovoljiva. Perutninarji so razburjeni, se organizirajo, zborujejo in postavljajo zahteve. Zopet naj država pomaga, saj je ona kriva... ne, ne, ni država 'kriva, da je nastala 'kriza v prodaji z jajci, marveč vsa krivda je na strani nekaterih perutninar-jev in trgovcev z jajici, ki so nesrečno špekulirali. Kriza izvira namreč od tod: Splošno je znano, da je bilo redno pomanjkanje jajc in zato so bila tudi najdražja v jesensko - zimsikem obdobju, ko jarčice še niso začele nesti, starejše kokoši pa zaradi golitve - mutacije niso še prenesle. To pomanjkanje jajc je bilo pozneje ublaženo, ko so začeli hraniti v hladilnicah jajca iz mesecev, ko je bila proizvodnja visdka. Moderno perutninarstvo pa je s svojo vzrej no tehniko zapolnilo vsako vrzel v proizvodnji jajc. Kdor se je držal moderne perutninarske tehnike, ta krizo z lahkoto preboli, ker je njegova proizvodnja jajc sikoraj vedno enaka. Drugače pa je s tistimi, ki so uredili svoje perutninarstvo na čim višjo proizvodnjo jajc v pozni jeseni in zgodnji zimi in so mogoče še v hladilnikih držali shranjena jajca, najbrž celo uvožena. Dejstvo je, da je bil okoli božiča italijanski trg preplavljen z jajci iz različnih virov, trg jih ni mogel porabiti —• nekoliko jih je bilo icelo še uvoženih — in tako je nastala kriza v prodaji jajc. Ta kriza bo mnoge spametovala in jih navadna, da je potrebno jate nesnic tako obnavljati, da je skozi vse leto zagotovljena približno ista nesnost. — Vse to briga pa predvsem lastnike velikih perutninskih farm. Kalijevo umetno gnojilo «e' v naših krajih že izpeljana. ^anes pa so nastale take razmere, da je ?§rarna reforma ponovno potrebna povsod, N6r živi naše kmečko ljudstvo, čeprav ne ' bilo več odvisnih kolonov. Je pa ta a8rarna reforma drugačna, in sicer: Danes ^ala kmečka posest se ne more več vzdrži. ker je kmečko delo premalo plačano. takih razmerah je tudi mehanizacija sko-.aj nemogoča, s tem pa tudi vsak napre-Zato mora današnja agrarna reforma .'Siti za tem, da se ustvarijo taki pogoji, ' omogočajo mehanizacijo in letno več-esečno izrabo obdelovalnih strojev. V či V Italiji je uporaba kalijevih umetnih ! gnojil zelo nizka. V Angliji porabijo na ha po 96 kg kalija, v Belgiji 89 kg, v Nemčiji 77, v Franciji 30 kg, v Italiji pa komaj 9 kg, vedno na ha, to je 10.000 m» ali skoraj 3 furlansike njive. Zaradi niz;ke uporabe kalija, so v Italiji tudi pridelki mnogo nižji kot drugod. Kalij pa ne vpliva samo splošno na višji pridelek, marveč je njegov vpliv svojstven: Pri trtah se les razvije v bolj močnega, kar se spozna že po barvi lesa, grozdje je bolj zdravo in bolj sladko, zaradi česar je vino močnejše in bolj okusno; trtni les tudi boljše dozori. Pri sadnem drevju je vpliv kalija podoben kot na trtah, samo da ima sadje še močnejšo in bolj zdravo barvo. Sploh vpliva gnojenje s kalijem na zdravje rastlin: žitno zrno je bolj kleno, slama močnejša in ne polqga. Posebej pa vpliva kalij na korenasto zelenjad kot korenček, vrtno peso, repo itd. Zelo priporočljiv je kalij za krompir. V splošnem pospešuje kalij zgodnjost pridelkov, če kakšno sadno drevo močno raste, a sadja ne pokaže, potem mu je po-Vefono odtegniti vsako drugo gnojenje ra- zen s kalijem, katerega obrok še :kaj povečamo. če drevo ne bo obrodilo v prvem naslednjem letu, v drugem bo prav gotovo. Predvsem za deteljišča, pa tudi za senožeti je kalij prvovrstno gnojilo. Naj ne preide leto, da ne bi gnojili lucemišča s kalijem. Na vsako furlansko njivo deteljišča je priporočlijvo, da se raztrosi po 100 kg kalijeve soli. Raztrosimo pa kalij v zimskem času, najprimernejše od januarja do konca marca, če raztrosimo kalij po senožeti, bomo kaj kmalu opazili, Ikako se med travo pojavijo cel,i kupi deteljic, katerih prej niti opazili nismo. Krma s kalijem pognojenih senožeti je zelo tečna. Pri gnojenju oziroma nabavi kalijevega umetnega gnojila pa moramo paziti, da dobimo talko gnojilo, v katerem je kalij navezan na žveplo oziroma na žvepleno kislino in ne na klor. Slednji neredko zemljiška tla pokvari, medtem ko lahko uporabljamo na žveplo vezani kalij povsod in za vsako kulturo. Izdaja Konzorcij Novega lista • Odgovorni urednik Drago Legiša * Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frantiika 20 — Telefon 29-477 VIRGILU SCEKU V SPOMIN Se en dogodek je, ki je dvignil precej prahu v parlamentu. V Cremoni so fašisti ubili predsednika deželnega sveta gospoda Boldorija. Nesrečnik se je peljal na avtomobilu po cesti Crema-Cremona ter se srečal 9 tovornim avtomobilom, polnim fašistov. Ko je videl, da se pripravljajo na napad, se je hotel rešiti z begom v polje in njive ter dosegel samotno kočo, kjer so ga kmetje skrili v 102. Dr. E. BESEDNJAK hlev. Končno so se vdali premoči ter odprli kočo. Skupina fašistov je začela udrihati po Boldariju z gorjačami, dokler se ni zgrudil v mlakuži krvi. Razbili in zmečkali so mu črepinjo. Tekom noči je umrl. Ta dogodek je vzbudil veliko ogorčenje po vsej državi. Tudi voditelji fašizma so dejanje obsodili. Razumljivo pa je, da so se dvignili proti zločinu v Cremoni predvsem zastopniki drugih strank. V imenu italijanske ljudske stranke je protestiral poslanec Miglioli, protestirali so socialisti in komunisti in ves parlament je bil edini v obsojanju krvavega zločina. KVESTOR VVENZEL Grda zadeva je privlekla na svetlo postavo cremonskega kvestorja Wenzla. Od vseh strani so se dvigale obtožbe, da je VVenzel sokriv krvoločnih dogodkov v okraju Cre-mona. Očitali so mu, da je šel fašistovskemu pohodu na roko. Mož je po svojem prepričanju fašist. Obdolžujejo ga, da je krut In brezobziren, da ima polno mero krivde na svoji vesti. V njegovem okraju se množi|o nasilstva in boji med fašisti, socialisti, komunisti in ljudsko stranko zavzemajo vedno, ostrejše oblike. Ljudstvo se pogreza v strahoti meščanske vojne. Mož je tudi v svojem prejšnjem delovanju dokazal, kako ume in pojmuje svojo nalogo. Odstaviti so ga morali že v Genovi, število obtožb, ki jih dvigajo proti VVenzIu, je veliko. Razumljivo je torej, da se je italijanska ljudska stranka vzdignila na noge in zahtevala njegov odstop iz Cremone. Fašisti in . agrarci so se postavili na stran kvestorja in] tako se je pričel boj za VVenzIa in proti VVenzIu. Nenadoma pa se je pojavila vest, da je vlada premestila VVenzIa — v Gorico! GLAS NAŠIH POSLANCEV Poslanec Sček je v »imenu svojih tovarišev podal v parlamentu takoj izjavo, da mora goriško ljudstvo brez razlike strank in narodnosti to imenovanje prav odločno odklanjati. Naše ljudstvo bo s spoštovanjem pozdravilo vsakega uradnika, ki pride v deželo vlado zastopat, smo pa brezpogojno proti imenovanju gospoda VVenzIa za gori-škega kvestorja iz enostavnega razloga, ker nočemo, da bi se v naši deželi obnovila terorizem in državljanska vojna. Mi hočemo imeti v Gorici zastopnika države, ne pa zastopnika ene stranke. (Klici: Tako je, bravo! Ploskanje.) Ako nima vlada drugega izvoznega blaga iz starih provinc razen imenovanega VVenzIa, jo zahvalimo in ji povemo, da ga ne maramo! (Smeh. Komunistični poslanec Graziadei: Ta vam je dal nauk!) Gospodje v Rimu naj vprašajo goriško prebivavstvo vseh strank in obeh narodnosti, če želi požige in poboje meščanske vojne. Odgovor, ki bi ga prejeli, bi bil tak, da bi gospodi zastala sapa. Od vojne izmučena in izmozgana dežela želi mir in nič drugega nego mir. Vlada pozna naše stališče, je poučena tudi, da goriško ljudstvo noče VVenzIa, zato naj vzame na znanje voljo vse dežele in se ravna po tem. Ako pa bi vlada navzlic temu hotela nam dati v VVenzIu božični dar, naj sprejme vso odgovornost za svoj čin. Naše ljudsvto ima ubojev in požigov dovolj ! Mi Goričani hočemo le mir in nič drugega nego mir! (Ploskanje!) Italijanska socialistična stranka je nemudoma sprejela Sčekov protest za svojega in odklonila v Lavoratore socialista imenovanje VVenzIa. Isto je napravil Lavoratore v imenu komunistične stranke. List poziva Furlane,' naj se uprejo imenovanju. Če nočejo, da zavlada v deželi strahovlada, če nočejo, da jim bodo gorele hiše, naj se dvignejo na noge. O italijanski republikanski stranki pa ve- mo, da se ne bo niti za hip pomišljala odkloniti ta napad na mir goriške dežele. Mišljenje furlanske ljudske stranke je znano, tako da so Slovenci in Furlani v tej stvari edini. Celokupno politično zastopstvo Goriškega in Furlanije brez razlilke jezika, stranke in struje je ene misli in ene volje in vlada naj ve, da če pošlje v Gorico VVenzIa, bo imela proti sebi vse prebivavstvo dežele. MIŠLJENJE NACIONALISTOV Fašisti in nacionalisti so seveda drugega mišljenja. Višek predrznosti se jim zdi, da je podal Sček izjavo proti kvestorju VVenzIu. To je iredentizem, obstrukcija, protidržav-nost in revolucija. Idea Nazionale piše: »Slovanska petorica postaja na Montecitoriu zopet predrzna. In ravno tisti prečastiti Sček, ki se je zdel v svojem zadnjem parlamentarnem nastopu najbolj popustljiv in spravljiv, stoji danes na čelu iredentizma. Včeraj je poslanec Sček protestiral proti premestitvi kvestorja VVenzIa v Gorico. Mladi duhovnik je zaklical, kakor bi ukazoval, proti vladnim klopem: »VVenzIa nočemo v Gorico!« »Poslanec Teso« (državni podtajnik) »si žalibog ni upal zavrniti ponosnih protestov in jasnega izzivanja poslanca Sčeka. Z desnice so res nekateri zaklicali Slovanom: »S komisarji Franca Jožefa niste bili tako zamerljivi !«, toda socialistična in komunistična levica je kronala s svojim solidarnim ploskanjem besede Sčeka, dočim ga je poslanec Mingrino skoro zadušil pod valovjem svojih čestitk. Poslanec Graziadei pa je zahteval, naj govor tiskajo v lepakih.« »Kar se je včeraj zgodilo, je bilo prvo znamenje protiitalijanske ofenzive, ki jo začenjajo zastopniki tujih plemen. Temu je sledil takoj silen obstrukcionistični prizor gospoda Sčeka in dveh drugih slovenskih poslancev, Podgornika in Lavrenčiča. Predložili so 92 interpelacij in med temi jih je 78, kjer se ponavlja isti predmet: otvoritev slovanskih šol, ki jih je bila že otvorila avstrijska vlada v popolnoma in izključno italijanskih krajih, da bi vršila delo umetnega raznarodovanja.« »Predsedništvo zbornice bi bilo prav storilo, ko bi bilo izjavilo, da so interpelacije nesprejemljive. Bridko in nepojmljivo je, da tega ni storilo.« (Dalje) Trije bratje gredo po sVetu (Nadaljevanje s 6. strani) zarji in pohiteti do kmetije, kjer sta prevzela veliko čredo krav, ovac in koz ter jo odgnala na planinski pašnik daleč od vasi, do koder je komaj še segel glas zvonov vaške cerkvice. Tinček je. moral od tedaj sam pasti domače tri koze. Več mesecev sta dečka skrbno varovala Pungartnikovo čredo. Po širnih gozdovih na pobočjih okoliških gora pa so se klatili medvedje in nekoč je velik medved napadel tudi čredo. Ni se zmenil ne za besno lajanje psa, ki se je zaganjal vanj, ne za kričanje obeh dečkov in za prestrašeno mukanje govedi in blejanje ovac. »Beživa, Janez!« je kričal Matija. »Ne! Napadiva ga s kamenjem!« je zavpil Janez in začel lučati v medveda kamne. Toda medved se je komaj zmenil zanje, odbijal jih je s taco ali se samo malo otresel, kadar ga je kateri zadel na kosmati kožuh in zamahoval s tacami po psu, ali ga skušal šavsniti z zobmi. Toda pes se je spretno izogibal udarcem njegovih mogočnih tac. Potem se je zagnal kosmatinec v čredo, raztrgal dve ovci in eno odnesel s seboj. Še dolgo je odmeval iz gozda besni lajež pogumnega psa, ki ni hotel opu- stiti zasledovanja, toda končno se je tudi on poklapano, z repom med nogami priplazil nazaj. »Kaj bo dejal gospodar?« je skrbelo Matijeta. »Kaj naj pa reče? Saj nisva midva kriva,« je rekel Janez. »Kamenja se medved ne boji, puške pa nimava. Gotovo bi se ga bil tudi on ustrašil.« Pungartnik res ni nič dejal. Tudi potem ne, ko se je medved vrnil. Toda ko je prišla pozna jesen in je slana pobelila pašnike in gozdove, tako ni bilo več mogoče pasti živine na prostem, se kmet ni zmenil za svojo obljubo, da bo kupil Špelinima dečkoma novi obleki in čevlje za zimo. Janez in Matija pa sta se veselila obljubljenega plačila in vsak dan pričakovala/ da se bo prikazal bogati kmet in da bo stopil v kočo z velikim zavojem pod pazduho, ali pa bo pgslal hlapca ponju, da jima bo izročil obljubljeno nlačilo. če ne prej, bo storil to, ko se bo vrnil s sejma sv. Katarine, ki je bil največji sejem vsega leta, sta upala. Toda minil je tudi sejem, in ko Pungartnika ni hotelo biti od nikoder in bi bila dečka že nujno potrebovala novi obleki in obutev za zimo, ki je vedno bolj pritiskala' se je Špela opogumila in odšla k bogatemu kmetu, da bi g3 spomnila na plačilo. (Dalje) I Športni p keglbd LESTVICE NAJBOLJŠIH BOKSARJEV NA SVETU Hoteli so, da postane Clay svetovni prvak Že dolgo razpravljajo športniki vsega sveta o poksarskem dvoboju za svetovno prvenstvo najtežjo kategorije med ameriškima črncema Sonnvjem ja s tonom in Cassiusom Clavem. Vsi so mislili, da 'o kruti Liston prav kmalu podrl izzivavca, toda svetovni prvak je po nekaj rundah odstopil častni naslov mlademu Clayu. Mnogi menijo, da je Liston Zgubil, ker so ga na to prisilil in ker bo povratni dvoboj dobičkonosen za oba. Kljub temu so strokovnjaki proglasili Cassiusa CIaya za najboljšega 'oksarja meseca februarja. Oglejmo si posamezne kategorije. V najtežji kategoriji je svetovni prvak Cassius Clay. Prvi iz-z'vayec je še vedno ostal Sonny Liston, kateremu fledita Doug Jones in Ernest Terrell. Vsi trije so 'z ZDA. Patterson je zdrknil na sedmo mesto, med-em ko je najboljši Evropejec Nemec Karl Mil- oenberg. .. V srednje-težki kategoriji je svetovni prvak Wil-”e Past rano (ZDA), medtem ko je prvi izzivavee ai'okl Johnson. Sledita Argentinec Gregorio Per-aita ter Amerikanec Eddie Cotton. Italijan Rinaldi Je na petem mestu in je s tem tudi najboljši Evropejec. y srednji kategoriji je zelo živo. Joev Giardello, •p.ari maček »ringa«, je porazil Nige.rijanca Dick 'gerja ter tako osvojil svetovno prvenstvo. Toda a preži sta tako Joev Archer ter Rubin Carter t°aa ZDA). Tudi Evronn je zelo močna. Na četr-Crh mestu najdemo brkatega Madžara Laszla Pap->a- Sledita dva Italijana Sandro Mazzinghi ter Ni-no Benvenuti. v wellers kategoriji gospoduje Emile Griffith, ,v?tovini prvak iz ZDA. Prvi izzivavee je Luis Ro-(Dguez, drugi pa Joe Stable. Anglež Brian Curvis, e ” izzivavee, je najboljši boksar iz Evrope, p i r We,ters junior kategoriji je svetovni prvak turr ,0_ Perkins, medtem ko upa na častni naslov v, 1 Jnancoz Angel Garcia. Tudi Mehikanec Jose ®ples je zelo bojevit. I Carlos Ortiz je svetovni prvak lahke kategorije. niegov izzivavee je odlični Kennv Lane. Za te-ulletoma iz ZDA pride cela vrsta Južno Ame-lj a.nccv. Carlos Hernandez (Venecuela), Alfredo ’na (Mehika), Bunnv Grant (Jamajka) itd. PISANI SVET v,saka vas ima svoj glas, pravi že naš ari pregovor. Še bolj različne so navade 1 ^ege od kraja do kraja, od naroda do r°da. Določene navade segajo že daleč Zaj- Spomnimo se samo na nekatere. ^PloŠno je danes v navadi stiskanje rok v,. Podajanje desnice. Danes je to znak j l^dnosti, v srednjem veku so pa viteški boa Poc*ali desnico v dokaz, da nimajo 3la v roki ali sikritega v rokavici, kar stj bilo zelo v navadi. Od takrat je gjjf nie r°k postalo znak olike. Pri dru--p-^ narodih je pa drugače, če hoče biti likortaneC S te,b0j prav prijazen, stegne ko-0r mogoče daleč svoj jezik iz ust. V tei*?®U podrsajo domačini v znak prija->wVa nos z nosom. *ije • je Z°^ S° za ^asa Mari.ie Tere-do i010'1' 7a neumno in nepotrebno razvadili Pred dvesto leti je bila v bogatej-ial Tnestr|jb družinah navada, da je prihaja Vsa^o štiri tedne zobar v hišo in je jtj z, Isto krtačico otrebil zobe vsem dru-v i® članom in na koncu še služinčadi, ždel ^as'h se je »boljšim« ljudem ]e ° Poniževalno jesti klobase, češ da so re^Za reveže. Pri kosilu in večerji so nam-na^' nedavni predniki uživali dosti kti 3 Ve^no le cele kose. šele pred 140 vatj začel neki dunajski mesar izdelo-k0v ^l°base iz sesekljanih mesnih ostankov, P™a so se ljudem gnusile, danes pa asarji kar prevladujejo. , Komaj v lahki junior kategoriji srečamo svetovnega prvaka, ki ni iz ZDA. Častni naslov bra-| ni Gabriel Flash Elrocie z otokov Filipini. Tora j Johnny Bizzarro (ZDA) ter Love Allotey (Ghana) I sta takoj za njim. V peresni kategoriji je svetovni prvak Mehikanec Sugar Ramos. Prvi izzivavee je Panamčan La-macl Laguna. Že dolgo let kraljuje v bantam kategoriji Bra-zilijanec Eder Jofre. Zaman mu skušajo odvzeti naslov Mehikanec Medel, Japonec Harada ter Francoz Ilalimi. V zadnji kategoriji (mušji) je svetovni prvak stari Pone Kingpetch (Tailandija). Takoj za njim sta mladi Japonec Hiroyuki Ebihara ter Italijan Salvadore Burruni. Boksarji iz ZDA branijo torej kar 6 svetovnih j naslovov, medtem ko sta dva častna naslova v Južni Ameriki (Brazilija in Mehika) ter dva v Aziji (Filipini in Tailandija). Niti en naslov ni v Evropi (Mazzinghi, svetovni prvak srednje junior kategorije ni upoštevan). Oglejmo si, katerim državam oziroma celinam pripadajo najboljši športniki. Na prvem mestu je Amerika, ki je nabrala 435 točk, od katerih pripadajo 268 ZDA, sledi Mehika (65 točk), ki se polagoma uvršča med najboljše. Na tretjem mestu je. Argentina (34), nato sledijo: Panama (14), Brazilija (13), Kolumbija (11), Venecuela (9), Peru in Jamajka (7), Kanada, Kuba in Portoriko (2) ter Nikaragua (1 točko). ZDA so nabrale 268 točk z 39 boksarji, Mehika ima 9 boksarjev na lestvici, Argentina pa šest.. Ostale države pa po enega ali dva boksarja največ. Evropa stalno nazaduje. Najboljša evropska država je Italija, ki je s šestimi boksarji nabrala 34 točk: Velika Britanija ima prav toliko boksarjev na lestvici, a samo 28 točk. Sledi Francija, ki ic nabrala 25 točk in je tako tretja sila v Evropi. S precejšnjo razliko pridejo: Španija in Madžarska (7), Nemčija (6) in Finska (2). Preseneča slab izid Nemčije. Izboljšuje se Azija, ki ima 84 točk, in več kot polovico teh ima sama Japonska (43), s sedmimi boksarji. Tudi Filipini so zelo močni (27); sledita še Tailandija (13) in Koreja (1). Afrika ima 31 točk, od teh Nigerija 18 ter Ghana 13 točk. MEŠANE (MIKSANE) PIJAČE S pijačami, ki smo jih izbrali za naše bravke, bomo nempra ustregli mnogim željam po receptih za razne pijače. Kot osnovna sestavina mešanih pijač so mleko, toplo ali mrzlo, jogurt in razni sokovi. Ker vsebujejo te pijače mnogo redilnih snovi, so primerne tudi kot okrepčilo za otroke in starejše, ter bolehne ljudi. Pijače serviramo takoj, kajti drugače se zmanjša njih hranljiva vrednost. POMARANČNO MLEKO. Stisnemo sok iz 3 pomaranč in ga malo sladkamo. Počasi ga zmešamo v 1 liter mrzlega mleka. Takoj nato ponudimo (za štiri osebe). MI F.KO S KAVINIM IZVLEČKOM. 1*4 del mleka, žlička kavinega izvlečka (ekstrakta) v prahu 2 do 3 žličke sladkorja, 1 jajce, 1 do 2 kocki ledu. Da se kava lepše razpusti, ji dodamo sladkor, le nekaj žlic mleka in zmešamo. Vse skupaj damo v mešalnik in mešamo pol minute. JOGURT S ČOKOLADO. Kozarček jogurta, 2 žlici zmlete, nesladkane čokolade, 2 do 3 žličke sladkorja, po želji kocka ledu. Vse, skupaj dobro premešamo. JOGURT Z LIMONO. Kozarček jogurta, sok iz pol limone, 2 do 3 žličke sladkorja, košček ledu. Iz limonine lupino stisnemo v jogurt še nekaj kapljic dišečega olja. V ta namen odrežemo košček lupine, in jo s prsti napnemo ter stisnemo. Vse to zmešamo. LIMONADA S POMARANČO. L, del limoninega soka, % del pomarančnega soka, 2 do 3 žličke 'rejeli smo: Pred volitvami na univerzi Slovenska akademska lista »ADRIA« se letos iestič predstavlja pri volitvah na tržaški univerzi. K njej so pristopile nove in sveže sile. Kot zavedna slovenska demokratična mladina se živo zavedamo, da mora biti slovensko ime častno zastopano na tukajšnji najvišji znanstveni ustanovi. S svojim nastopom hočemo izpričati, da je naša narodno zavedna manjšina krepko živa in da jo morajo vsi krogi povsod spoštovati ter upoštevati. S svojim vzgledom smo dolžni kazati pot našemu ljudstvu, ki bije žilavo borbo za svoj narodni obstoj ter za spoštovanje svojih pravic. Svoj cilj bomo dosegli, če bomo po poti narodne značajnosti združili vse slovenske akademike v trdnem prepričanju, da lahko edino s skupnim in samostojnim slovenskim nastopom ponovno dokažemo svojo prisotnost tudi na univerzi, kjer se pripravljamo ta poznejše delo. Poleg borbe za slovenski obstoj in demokratične pravice naše manjšine ima slovenska akademska lista »Adria« na iprogramu več pobud za izboljšanje študentovskih ustanov, za reorganizacijo akademskega študija, za ustanovitev stolice za slovenščino na tržaški univerzi, za možnost polaganja izpitov izven rednih rokov, da jih bodo lahko polagali tudi listi, ki so zaposleni, itd. Trdno smo prepričani — in zato se bomo z vsemi silami borili — da mora država s štipendijami in drugimi podporami ter olajšavami omogočiti univerzitetni študij vsem sposobnim študentom. Slovenska akademska lista »Adria« se bo borila za pravičen dostop slovenskih akademikov do vseh štipendij, za druge podipore, za brezplačno dodeljevanje učnih knjig, skrint in drugih pripomočkov. Po dokončanih študijah morajo dohiti Slovenci primerno, dostojno in takojšnjo zaposlitev v krajih, kjer živi naša manjšina, zlasti v Trstu, da bodo lahko naši ljudje občevali z javnimi ustanovami v slovenščini. Ce hočemo vse to doseči moramo vsi strnjeno podpreti slovensko listo! Cim več glasov bo dobila, tem večji ugled in vpliv bomo imeli ne samo slovenski akademiki, ampak vsa naša manjšina, h kateri ponosno pripadamo in se zanjo borimo. Slovenske akademičarke in akademiki! Za združitev vse slovenske študentovske mladine, za naše stanovske pravice, za uresničenje našega socialno-podpornega programa, pojdimo vsi na volišče in 15. marca v Gorici (Korzo 44), ter 16. in 17. marca v Trstu oddajmo svoj glas slovenski akademski listi »Adria«! V Trstu, 12. marca 1964 sladkorja, 1 brizgljaj sifona, nekaj koščkov ledu. Vse damo v mešalnik in mešamo 1 minuto. Zlijemo v kozarec in prilijemo še nekoliko ohlajenega sifona. L1MONADN1 KIP. I jajce, 3 žličke sladkorja, >4 del limoninega soka, brizgljaj sifona, nekaj koščkov ledu. Mešamo 1 minuto, zlijemo v kozarec in prilijemo ohlajeni sifon. LIMONA IN MALINOVEC. Četrt del limoninega soka, četrt del malinovca, četrt del konjaka, koščki ledu. Mešamo 1 minuto, ziljemo v kozarec in prilijemo sifon ali mineralno vodo. PORTO - FLIP. Pol del rdečega vina, 2 do 3 žličke sladkorja. 1 rumenjak, 3 koščke ledu. Mešamo 20 sekund, zlijemo v kozarce in naribamo vanje nekaj muškatnega oreščka. MOCCA - FLIP. En del močne črne kave, 3 žličke sladkorja, žlica smetane, 1 rumenjak, 3 koščke ledu. Mešamo 20 sekund, nato zlijemo v kozarce. CHERRY - FLIP. Pol del Cherry Brandyja, 3 žličke sladkorja. 1 rumenjak, 3 koščke, ledu. Mešamo 20 sekund, zlijemo v kozarce, naribamo nekoliko muškatnega oreščka in prilijemo sifona. BANANIN PUNC. Dva do tri del vročega mleka, 1 banana, 2 žlički sladkorja, malo vanilina. Banano z vilicami zmečkamo, vse sestavine damo v mešalnik in mešamo četrt minute. JAJČNI PUNC. Dva do tri del vročega mleka, 2 koščka sladkorja, limonina lupina, 1 rumenjak. Sladkor obdrgnemo z limono, da prevzame njen okus, nato vse to mešamo 20 sekund. Slovenska akademska lista »Adria« 1 Po povesti 0. Cumoda riše Miki Muster 1. Varna skalna votlina v ozki globeli je bila Bareejev prvi dom. V njej je preživel prve dneve svojega življenja v varstvu matere slepe volkulje Sive. Kako malo je Baree takrat vedel o življenju in o svetu! Niti svojega očeta, Kazana še ni poznal, čeprav je včasih opazil zelenkasto svetlikanje njegovih oči v temni votlini. 2. Minilo je mnogo dni, preden je Siva peljala Bareeja iz votline. Tudi Kazanu ni dovolila, da bi se približal mladiču, Baree je že živahno kobacal okrog matere in z ostrimi zobki grizel kamenje in dračje, ko ga je nekega sončnega dne pripeljala do izhoda. Kakšno doživetje! Malce prestrašen je Baree zamežikal v slepeči svetlobi. 3. Prvo srečanje s svetom je prineslo Bareeju vrsto lepih presenečenj. Najprej si je ogledal Sivo, katero je doslej bolj slutil kot poznal. Potem pa je Siva dovolila Kazanu, da se je smel prvič približati mladiču. Baree je radoveden opazoval mogočnega psa in ob Kazanovem rahlem dotiku je kar vztrepetal od sreče. Odkril je očeta! 4. Siva je skrbno pazila na malega Bareeja. Ker je bila slepa, se ni upala z njim v gozd in se je še dolgo zadrževala z njim v globeli pred votlino. Baree je s hrepenenjem opazoval bližnji godz, v katerega je dohajal Kazan. Vedno bolj je v njeni vstajala želja, da bi se napotil za njim, da bi zamenjal ozko dolinico s širnim gozdom. 5. Ko je. nekega dne Siva splezala za Kazanom, se je tudi Baree odločil za svoj prvi izlet. Zalajal je za Sivo, češ, počakaj me! Siva ga ni hotela razumeti in zato je Baree zbral ves svoj pogum in odstopical za njo. Oh vznožju strmine se je še enkrat ustavil, pobočje se mu je zazdelo neznansko str mo. Pa je le začel plezati po njem. 6. Grebel je s šapicami po kamenju, da bi našel oporo, in P0" časi napredoval proti vrhu. Pogum ga je zapuščal, ves nego-tov je bil, ker je moral plezati tako sam. Nihče mu ni pom®' gal. Vsak šum ga je preplašil. Ko pa mu je prav v oči V0" svetil sončni žarek, se je zmedel, izgubil je ravnotežje in s