- 2 - ¦ -1 ¦¦t~; ,¦»».* fV ; V Stari grad. > *" "•¦ (Po ,,Smilji" poslovenil Ivan Tomšič.) Blizu starega gradii Eosmora v Irskej zemlji je stala pred mnogimi leti lesena kočica, v katerej je živela uboga vdova, imeje četvero otrok. Taskerbna in delavna žena je bila znana po vsej okolici za najboljšo predico. Delala je uinogonad svoje telesne moči. Zatojetakoizbolela, dajebilaprisi-ljenakoldvrat ostaviti najstarejšej hčeri Marijci, ki je bila naveršila baš dvanajst let. Necega večera, ko je Marijca sedela pri materinej postelji ia prfla, ter so manjši otroci večerjali, izpregovori bolna mati: y. ¦ ¦ ,,Bog vas blagosldvi, ubogi otročiči!" '- Marijca tak6j ustavi kol6vrat, mislžč, da mati spi in da govori v sanjah. A tako nij bilo. Mati je dalje govorila: • ,,Ne ustavljaj, draga Marijca, koldvrata zaradimene; spati uže ne morem, a bojim se za tvoje zdravje, ker se z delom tako mučiš. Ako še ti izboliš, kaj potem z drobnimi otročfči!" ,,Ne skerbi za-me, dobra mati, zdrava sem in čversta." ,,Da, da, tudi jaz sem bila nekedaj zdrava in čversta, Ijuba Marijca!" „A ti nam zopet ozdraviš, draga mati; samo počakaj, da bodo lepši dnevi, ter zdravje se ti zopet verne." ,,Bilo bi nespametno, nadejati se zdravja, preljubo moje dete; a terdno upam na Boga, da vam po mojej smerti pošlje prijatelje ia dobrotnike. Tudi me tolaži misel, da ne more nihče tožiti na-me, ubogo vdovo. Živela sem v siromaštvu a bila vendar zmirom poštena. Tebe, draga Marijca, odgojila sem, kakor sem najbolje znala; ti si zatorej moja dobra hčerka in upam, da bodeš tudi dobra mati sirotnemu bratcu in sestricama. Ali ne, da mi to obččaš (obljubiš), draga Marijca? Manjši otročiči, ki so baš odvečerjali, žlice polože na mizo ter se pribli-žajo k postelji, da bi slišali, kaj govori preljuba mati. ,,Stopite bliže k meni!" reče mati slabim glasom, prime otročičke za roke, poljubi vsacega posebej in izpregovori: ,,preljubi otroci! ne jokajte preveč po meni; božja volja je tako, da vas je treba ostaviti. Ljubite se mej soboj, kakor sem vas jaz ljubila, in slušajte sestro Marijco, katera bode odslej vaša mati. In ti moje serce, Ivauko! uemoj zabiti naukov, ki sem ti je dajala; vae bode na tvojo srečo. Jaz vas oblagoslavljam, ljubi otročiči, ter upam, da ne bodete na sraraoto materi, katera vas je priserčno ljubila. Pojdite zdaj spat, ljubčki inoji! Lehko noč! Bog naj vas hrani!" Marijca odvede otroke v strausko sobo. Videla je, kako .je mati zel<5 slaba ter da bi jej kvarilo, ako bi dalje govorila; a vendar nij znala, v kakej smertnej opasnosti je uže preljuba mati. Od tega trenotja bolnica uže nij razumno govorila. Vse, kar koli je rekla, bilo je zmeteno. Samo toliko se je dalo vedeti, da je spdmnela tudi o nekih dolžiekih, a Marijci je še posebno naročala, naj poplača, kar je dolžna učiteljici, kajt. drugače ne bi mogla mirno umreti, ako jej ne obžča, da bode vse poplačano. Se poprosi, da bi jej poslali po duhovnika. Duhovni gospod, ki je uže poprej bolnico pripravil ua večuost, pride takdj sb sveto popotnico iu — 3 — skdraj potem umrfe uboga vdova, ostaveljši četvero otrok, bridko jokajočih okolo mertvaškega odra. Dvema najmlajšima otročicema, Marjetici in AniSri, bilo je baš po šest in po sedem let, ko jima je mati umerla. Ivanko je bil devet let, uže velik in krepak deček ter prirčden k vsacemu delu. Mogel je raznašati tfgljije, pri-deržati konja in tudi s poročili tekati k Ijudšm. Dobival je od tega po deset krajcarjev, časi je zaslužil tudi po goldinarji na dan.' Bilo je upanja, da si bode Ivanko sam kruh služil. Ko je mati umerla, tolažil je Ivanko sestro Marijco, nagovarjaje, naj se vendar malo okrepl, ker on bode od dne do dne po več služil ter da nikoli ne pozabi zadnjih besed, katere je mati govorila na smerti, blagoslavljaje svoje otroke. Tudi je obetal, da bode vedno skerbel za sestrici Marjetico in Aničko, ki sti bili ae drobni deklici ter nijsti mogli nič zaslužiti, a vendar sti si pri-zadevali, delati bratu in sestri veselje. Marijca razumevši velik nalog, jame delati po noči in po dnevi.., Naj-prej poplača dolgove, o katerih je mati govorila ia katerim je novce bila uže * pripravila. A gorje! ko vse to poplača, ne ostane jej najemščina od hiže, v katerej so stanovali, ni svojej učiteljici se ne more razdolžifci. Marijca je mislila, da gospodar ne bode taktfj za najemščino tžrjal; a prevarila se je! Gospod Harvey, gospodar lesene koče, živel je v Angličanih, a vse posle mu je opravljal oskerbnik Hopkins, clovek zel6 surovega in ne-usmiljenega serca. 'i1' Za osem dnij po materinej smerti ta grozovifaež hlapca pošlje k sirotam, povčdat, ako ne plačajo najemščine, da se jim je tak<5j jutri kam drugam preseliti, ker iina uže druzega človeka, prosečega stanovanja v lesenej koči. Tudi je Marijca še premlada, reče hlapec, da bi mogla sama stanovati v hiži; bolje stori, ako poprosi sosedov, da bi milostno vsak po jedno sestro vzel k sebi. Hlapec napdsled se reče, da si je oskerbnikovo nemilost nakopala s tem, ker nij*botela dati Hopkinsovej hčeri koze, katere je želela. Kes Marijca nij hotela Hopkinsovej gospodični dati koze, a zato ne, ker je imela samo to je-dfno molzno žival, a nje pokojna mati nij mogla piti druzega, nego li kozje mleko. Druzega dne Marfjca oskerbuiku Hopkinsu prinese najemščino, prosžč, naj jo še letos ohrani v hiži, ker tako naglo se nema kam deti z otročiči. Hopkins jej prošnjo odreče. To je bilo v 25. dan listopada, a v 29. dan pride uže nov gostač v bižo. Tako so imele uboge sirote samo štiri dni, iskati si novega stanovanja. Marijca nikakor nij mogla prositi sosedov, naj vzemd njo, sestri in brata * pod streho, ker sosedje so bili sami tudi siromašni. A premišljala je,, ali bi. se ne dalo stanovati v starej razvalini grada Rosmora, kjer se je ona često igrala se sestricama, dokler je še mati živela. < Kuhinja in dve sobi so bile v tej razvalini še dobre. Marijca odide k oskerbniku Hopkinsu ter ga poprosi, naj bi jej dovolil, v razvalini starega gradii nastaniti se z bratom in sestricama. Hopkins na to pristane, a satno na ta uvet, da mu poprej pošteje 12 goldinarjev najemščine. Četvero sirot se je nastanilo v razvalini starega gradii Rosmora. Od-nesli so tja dve postelji, dve klopi, mizo, stol in star postavec (kosten), ? 1* — 4 — katerem je bilo shranjeno 6no malo obleke, kar so je se imeli. Dobri sosedje jim pomagajo odnesti veliko skrinjo, v katerej je bilo dvesto meric žita, ter jim dadč §e nekoliko koruna in <5gljija v kurjavo. Tako so bili otroci na terdnera za zimo. Vsacemu so se smilile uboge sirote zaradi pokojne matere, katero so povsod znali za dobro, pobožno in posteno ženo. ,,Pomagati nam je, kolikor uterpimo, ubogim sirotam, ki so poštene ia pridne," reče nekdo izmej sosedov. Tako so mislili tudi vsi drugi ter jim pomogli, da so si stanovanje v razvalini dobro prir&Lili, kolikor se je dalo. Jeden izmej sosedov jim se slamo pokrije strebo nad sobo, v katerej so spavali, drugi jim vzame kravo, naj se bode pasla z njegovo živino, a da ostane po-lovica mleka njemu. Vsi rek<5, da se hotč oglasiti, kedar jim nestane potreb-nega živeža, ter da so vedno pripravni, postreči jim, kedar bi je pritisnila huda sila. Ko Marfjca oskerbniku Hopkinsu plača najemščino od razvaliae starega gradii, ne ostane jej nič. A hotela se je ipak razdolžiti svojej učiteljici, zato jej ponudi kozo namesto novcev. A plemenita žena koze nij hotela vzeti, rekši, da rajša počaka, _......----- _, n,^^^. i carjev ua daa, a nec narediti na grob pokojne matere. — Marjetica iu AniČka izrežeti lep venec, in ko je bil gotov, odnes<5 ga vsi štirje na grob ljube matere, dva meseca po-prej zakopane. Prišedši do groba pokleknejo tnolec za dušo predobre matere, katero so tako naglo izgubili. V tem prideti dve gospodični na pokopališče; tak6j pri vhbdu obstaneti, gleddje, kako krasno solnčni žarki od cerkvenega okna od-sčvajo po gvobžh na pokopališči. Ne postojiti dolgo, kar jima na ušesa za-zveni: ,,Oh mati, draga mati! ali te uže nikedar ue bodemo videli ?" - 5 — Mladi gospodični se ozreti, a nikogar ne viditi; zdaj gresti okolo cerkve. Tu uzreti Marijco, klečččo poleg križa, na kateri Ivanko in sestrici obešajo venec pisanega papirja. Ko gospodični bliže stopiti, prestan<5 otroci od dela. Samo Marijca se ne gane; nikogar nij zapazila, tako je bila v molitev zatopljena. Dragutinka in Grozdana — tako je bilo ime gospodičnama — nijsti ho-teli motiti ubogih otrok; vernili sti se, a prišedši do perve hiže vprašati, kedtf 80 ubogi otročici, ki molijo na pokopališči. Sreča ji nanese baš k učiteljici, ki je zel<5 Ijubila te sirote. Takdj povč, ked<5 in kaj so, ter posebno dostavlja, kako pridna je Marijca, ki sirotkam na-domestuje mater. Pripoveduje tudi, kako se je bilo ubogim otrokom iz prejš-njega stanovanja preseliti v razvalino starega gradii ter kako jej je Marijca kozo ponujala v plačilo za nauk o šivanji, katerega se je od nje učila, dokler je še mati živela. Te besede prijazne učiteljice so gospodični tako genile, da jej obečati, tak<5j jutri iti k ubogim otrokom v razvaline starega gradu ter premisliti, kako bi se jim pomoglo. Gospodičai sti jutrodan res priSli k ubogim otrokom. Stopivši v sobo se nijsti mogli načuditi i4dn in snažnosti. Ivanka nij bilo doma; pomagal je sosedu na polji; Marjetica in Anička sti prebirali divje ovočje (sadje), nabrano v gozdu ter je v prodajo pripravljali, a Marijca je prčla. Gospodična Dragutinka povč Marijci, da je mnogo lepega čula o njej, ter da bi jej rada pomogla o Dje uboštvu; zato naj pove, česa zdaj najbolj potrebuje. ,,Predivo sem uže izprčla, trčbalo bi mi zdaj druzega, da bi mogla še prčsti," odgovori Marijca. . ' ,,Pošljem vatn prediva," Grozdana reče k temu. " '""" Ailt Dragutinka kupi ovočja od Marjetice in Aničke ter jima da novcev, naj 5 si kupiti pamuka (pavolje), ker je Marijca dejala, kako silno jima ga je treba, ' da bi ji mogla učiti plesti. Predivo, ki ga je poslala gospodična Grozdana, bilo je Marijci na veliko korist, ker drugače bi ne bila mogla bratu iii sestricaina narediti potrebae zimske obleke. V učilnici se je bila Marijca navadila Terlo dobro šivati, včsti in plesti. Dragutinka jej pošlje različnega šivanja, da bi s tem zaslužila nekoliko več nego li samo s prejo. Kedar je Marijca ntegnila, učila je sestri Marjetico in Aničko čitati in pisati. A Ivanko si poišče učitelja o racunstvu, katerega je sam plačeval z dnevnim prislužkom. Necega dne Ivanko mnogoverstne lesene sveče stori od tresaii, ki so pomo-čene v salo jako lepo gorele. Ta svečava je otrokom bila na veliko korist, po-sebno v dolzih zimskih večerih. Nekedaj z večera, ko je Ivanko baš lesenesveče žgal, pride v hižo sluga, katerega je gospodična Dragutinka poslala k Marljci po necem opravku. Ta se začudi ne malo, videč poprej še neznano svečavo; a še bolj se začudi, ko mu Ivaako pripoveduje, da ima do po metru dolgih sveč, katere po vso uro gorč. Ivanko slugi občča, rad mu pokazati, kako se leseue sveče delajo, ako mu je drago. , -. j . ,v,t — 6 — To je zel<5 veselilo Antona — tako je bilo ime slugi — in rad je ostajal pri Ivanku, kedar je zdeloval svečavo, a tudi on je vselej poklical Ivanka, kedar je bilo njegovemu gospodarju treba kacega delavca. Tako so te štiri sirote živele tri leta. Gospodicna Dragutiaka in Groz-dana sti je večkrat obiskali in jim nosili prediva, pamuka, obleke ter še mnogo drugih koristnih stvarij. A vendar nijso ubogi otroci preveč upali na dobrote tujih Ijudij, nego bili so pridni ter si prizadevali sami si vsakdanji kruh služiti. Ko je Ivanko naveršil 12. leto, reče mu Anton: ,,moj gospodar mi je privolil, da si privzamem pomočnika, ter mi rekel, naj tebi to službo ponudim." Ivanko je bil te ponudbe vesel ter uže za nekaj dnij stopi v službo bla-zega očeta gospodične Dragutinke. Verlo dobro se mu je godilo, imel je lepo obleko, dobro hrano in pri-merno stanovanje. Bil je zadovoljeu, kakor še nikoli ne poprej. Antonu in drugim poslom, ki so bili v hiži bogatega gospodarja, vedel se je lepo in prijazno; vsi so ga ljubili. Iz početka mu je bilo jako neugodno, ko mu je bilo obutemu hoditi; tega siromak nij bil vajen. Obutal mu je otis-nila nogi in v skornjah je tako lomastil, da so se lnu vsi smijali. Zaradi tega je često tožil sestri Marijci, a ona mu naredf obutal z mehkimi podplati, spletenimi od volnene pržje. Zdaj je zopet lehko hodil ter nij mu bilo ter-peti nikakoršnib bolečin. Posli to k malu zapazijo, ter bi radi znali, od kod je Ivanko dobil tako obutal. A ko jim pov6, da mu jo je naredila Marijca, zacudijo se tamu zel<5. Gospodična Dragutinka je tak<5j hotela imeti tako obutal, zatorej pošlje Marfjci kos najlepše tkanine in nekoliko volnčne preje, da jej naredf jedne ženske čižrae. Marijca jej splete tako lične čižme, da jih je vse ogledovalo. Da bi ubogim sirotam življenje olajšala, naroči dvanajstere take čižme, katere potlej razproda znancem in prijateljicam. Razprodavši yse čižme prinese Dragutinka siroti Marijci novce, ter jej svetuje, naj bi še delala take čižme, ker so jih njene prijateljice jako vesele ter je je lehko razprodati. Od sib. dob so se bavile vse tri sestre z zdelo-vanjein takih čižem, a Ivaako jim je hodil vsak dan po jedno uro pomagai Od vseh stranij so dohajala naročila ter dela in zaslužka je bilo dosti. A verhu tega si je Marfjca vendar utergala toliko časa, da je naredila dvoje lepe čižme učiteljici v dar, ker jo je bila tako lepo priporočila. Otroci iz učilnice grede so se vselej ustavili pri ubogih sirotah v starem gradu, gledaje, kako se čižme delajo od tkanine. Razvalina starega gradii Rosmora je bila odslej tovarna pletenih čižem. Nekateri otroci so dobajali se same radovednosti, a drugi želeč, kaj no-vega se naučiti; ia res, videč, kako so sirote srečue v svojem obertu ia s ka-kim veseljem delajo, ukrenili so, posnemati je. Mnogo jih poprosi Marfjce, da bi jim dovolila podplate gladiti, drugi zopet pomagajo Marjetici in Anički obrobljevati obutal; vsi so želeli delati, razumevši, da se za lenuhe in posto-pače nibče ne briga. Res je bilo lepo gledati, ko se je blizu 10 do 12 otrok pri, tem delu pridno sukalo. Necega dne, ko se je baš to mlado društevce zopet zbralo okolo svojega dela, zasliši se nenadoma strašen ropot, kakor bi zagermelo. Otroci se pre-strašijo, misleč si, da se zdaj in zdaj podere nad njimi zidovje starega gradii. __ 1 __ Marijca in Ivanko hitita iz sobe, gledat, kaj se je zgodilo. Kaj vidita? Poderl se je stari dimnik, ki je bil še dosti daleč od njihovega stanovanja. Ivanko, hraber in krepak deček, verne se vesel v sobo, ter se na vse gerlo zasmeje strahu bojazljivih otrok. Marijca, mnogo razumljivejša, pokliče zidarja, da bi jej povčdal, ali je še dalje mej tem zidovjem stanovati. Zidar pride in reče, da soba, v katerej stanujejo, morda še jedno zimo prebije, a vse drugo zi-' dovje da ne bode dolgo trajalo, predno se podere. Marfjca se tega zeld prestraši ter ukrčae, preseliti se s kraja, v katerem je do malega uže 4 leta stanovala. »' ', . Zaslužila si je zdaj toliko, da je mogla plačevati najemščino od dobrega stanovanja; zatorej naiimi, poiskati stanovanja v mestu, kjer sti živeli njeni dobrotnici in brat Ivanko. Gospod Harvey je dal pozidati ne daleč od ondod majheno a lepo hižico, v katerej bi Marijca imela se sestrama lehko primeren in ugoden stan. Takdj se tja napdti, gledat, ali bi ne bilo v tej hiži dobiti stanovanja. Stanovanje se je dobilo, a najemščine je bilo za polovico vec, nego bi jo bila Marijca inogla plačevati. Anton, zvest prijatelj Ivankov, vpraša oskerb-nika gosp. Hopkinsa, če se nij oglasil ked<5 tak, ki bi mu bila polovica nove hiže dovolj v stanovanje. Hopkins mu imenuje družino jako slabega glaaii. . Marijca nij hotela takih sosedov in se je žalostna dom6v povernila.. ¦ ¦ ,,NiČ dobrih novic vam nijsem prinesla," reče v sobo stopMi. '1J . ,,Tudi doma je zl<5 in nesreča," odgovori Marjetica. %*^i"''* ' "^ ¦• ,,Za Boga, kaj se je zgodilo?" ,,Koza je poginila. Peč se je na njo poderla. Barica,, ki je k nam priila, pomagat delati, videla je, kako si je koza ob peč vrat dergnila, in to je bilo krivo, da se je nanjo poderla. Zdaj jej samo noge molč izpod zasfpa." ,,Koliko krat sem jo od peči zapodila! — Zdaj nam tugovati ne koristi," reče Marijca. Ko Ivanko dom<5v pride, pomore jim najprej kozo izpod kamenja izkopati. Pri tem delu najde Anička nekov star novec; vsi začnd iskati. Zdajci zavpije Marjetica: ,,evo jih še, evo jih mnogo!" In res najdejo lončeno posodo, v katerej je bilo več takih novcev. Ivanko reče sestram, vse se mu tako dozdeva, da bi nekateri teh novcev bili zlati. Veseli zavpijeti obe mlajši sestrici: ,,ob. krasno! zdaj moremo na-jeti <5no lepo stanovanje v novej hiži gosp. Harveya." ,,Ne tako naglo!" odgovori Marijca, ,,ti novci so gospodarjevi starega gradii Rosmora; mi jih ne smemo iineti, nego ponesemo je oskerbniku gospodu Hopkinsu." Ivanko pristane na te sestriue besede, in vsi se tak6j odpravijo k oskerb-niku gosp. Harveja. A še poprej se oglasijo k Antonu, kazat mu najdenega blaga. Ta odnese novce gospodičnama Dragutinki in Grozdani, kjer vse na tanko pove, kako so je otroci našli, ter da je nes6 Hopkinsu. Često dobri in pošteai ljudje pomagajo ubožcem, ne samo z bogastvom nego tudi z znanjem in dobrim svetom. Tako je bilo tukaj. Dragutinka, jako v^šča o ločbi (kemiji), tak6j umeje, da je mnogo novcev zlatih, a G-rozdana __ g __ reče, da so ti novci uže zaradi same starosti mnogo vredni, in da imajo nekateri podobo Henrika VII. *) Ker sti gospodični dobro vedeli, da je oskerbnik Hopkins nepošten, hu-doben človek, bili sti tako pazljivi, da preštejeti vse najdene novce, ter storiti še vsacemu posebno znamenje. Potlej prositi očeta, naj vse to pismeno objavi gospodu Harveyu, gospodarju starega gradii Kosmora. Uboga Marijca nij mislila, koliko jej bode preterpeti zaradi najdenih novcev. Gospod Hopkins, mislivši, da nihče drug ne ve za najdeno blago, nego li on, obderži sebi novce, katere so mu otroci priaesli. Lehko si tedaj mislite, kako ga preplaši list, v katerem gosp. Harvey ukaže, naj mu pošlje 6m novce, kar 6e jih je našlo v razvalinah. Hopkins je bil uže razprodal vse boljše novce, misleč, otroci ne ved<5, da so zlati. Zatorej odpravi nekaj slabejših novcev gospodarju ter mu piše, da jih zato nij poprej poslal, ker si je mislil, da nemajo nič vrednosti. Gosp. Harvey mu odgovori, da se zel6 čudi, kako more misliti, da zlati novci nemajo vrednosti, a to še posebno iz dobe Henrika VII. Prosi ga za-tegadelj, naj mu te novce brez odloga pošlje. ; ; '. Hopkins se nehče nikakor udati, da je take novce prejel; a kako se u-straši, ko od gospodarja dobode tenek popis vseh 6nih novcev, kar so mu jih otroci prinesli. . Gosp. Harvey mu tudi objavi, da sti mu ta popis poslali dve gospodični, kateri sti vse novce videli in je tudi s posebnim znamenjem zaznamenali. Hopkins misli, da bode najboljše deržati se perve svoje izjave, rekše lagati, da novcev nij prejel. Zato odgovori gospodarju, da so ti novci res u-tegnili biti najdeai v razvalinah. starega gradu Rosmora, a oa da nij prejel drugih, razveu <5nih, katere mu je uže poslal. Morebiti so je siromašai otroei spravili, pokazavši je omenjenima gospodičnama. Nedolžni otroci se zel6 prestrašijo, slišeč od gospodične Dragutinke in Grozdane, kako je hudobni Hopkins gospodarju gerdi. ,,Ali se gosp. Hopkins uže ne spominja, kako mu je Ivanko vse novce po versti na niizo odštel?" reče Marijca. ,,Jaz še dobro vem, kako si ti, Marfjca, vse novce v posebno ruto položjla ter je potem gosp. Hopkinsu poka-zaja, a ou ti je rekel: ,tega ti ne umeješ!' Jaz mu sem hotela povedati, da tudi gospodična Dragutinka meni, da so nekateri teh novcer zlati; a v tem so prišli drugi ljudje v hižo in gosp. Hopkins nas je odpravil. Idimo k nje-. mu, da ga vsega tega opdmnimo," odgovori sestra Marjetica. ,,Ne, jaz ne pojdem!" rečelvanko žalosten. ,,Hopkins je hudoben, nepdšten človek, ter nehčem, da bi ga še kedaj videl. A ne boj se ničesa, Marijca! nedolžui smo ia nič žalega se nam ne zgodi." ,,Da, to je vse res, dragi bratec, a pomisli, kako žalostno je, da nam zdaj, ko smo bili zmirom pošteni, kakor naša pokojna mati, hotž naglo vzeti poštenje." ,,Vzeti ga ne morejo. Ako je Hopkins tudi bogat in mogočen, ipak nam ne more ničesa nahnditi. , '¦ Ubogi Ivanko se je zel6 prevaril; Marijčin strah je bil ves upravičen. Mnogo se je o tem dogodku govorilo. Oskerbnik je povsod pripovedoval ~T •) Henrik YU. je vladal od 1485. do 1509. leta. — 9 — 0 nepoštenosti in o nezvestobi siromašnih otrok, kateri so upali v svojo nedolž-nost, ter nijso ničesa storili, opravdati se ljudem. Sosedje, dobro znaj<5e uboge otroke, nijso nikdar dvomili o njih nedolžnosti, a drugi ljudje so je obdolžili tatvine. 0 vsem tem, kar se je govorilo, otroci dolgo nijso slišali ničesa. Po na-ključji zve Marijca vso to sramoto. Na necem sejmu, kjer je prodala nekoliko pletenih čižem, poprosi Ma-rijca tergovca, kateri je čižme kupil, da bi jej podpisal račun. Ko tergovec čita nje im<5, namerdne se in reče: ,,nehčein imeti z vami dalje posla; jaz vas poprej nijsem znal, ko sein kupoval čižme, a zdaj vas nže znam! Kje so zlati novci, katere ste našli v rosmorskih razvalinah?" Zaman pripoveduje Marfjca ves dogodek; nihče jej ne verjame. Verhu vsega tega ostane mirna, vedoč, da ima še mnogo prijateljev, ki ne dvomijo, da je nedolžna in poštena. Tako se približa zima. Sirotam je bilo tem bridkejše, ker so zdaj čisto osamčle. Njih dobrotnici sti odšli v mesto Dublin im tudi Ivanko ž njima. Zidar pride ter jim povč, da soba, v katerej so stanovali, prebije še samo to zimo. Ali je zidar to stvar tako na tanko mogel vedeti? Necega dne z večera, ko se je Marijca baš spat spravljala, poterka na vrata. ,,Ste li še po konci?" vpraša nekdo zunaj. Marfjca tak6j po glasu spozna Barico, poštarjevo hčer. ,,Kaj dobrega tako pozno, draga Barica?" povprala Marijca, odpiraje vrata. ,,Daj mi deset krajcarjev in takoj zveš. Prinesla sem vam list od Ivanka; znam ga po napisu. Hitela sem, da ga taktfj prejmeš, ker m&iim, kako željno ga pričakuješ." Ko slišijo, da je došel list od Ivanka, naglo vstaaeti Anička in Marjetica, biTši uže na postelji; a Marijca jima prečita tak Ust: ,,Preljubeznjive sestre! Evo, radosti in veselja! Jaz vam sem zmirom pripovčdal, da resnica pride na dan ter da ne moremo izgubiti poštenja. A poprej vain ue povem ničesa, dokler ne pridem k vam, kar bode v nedeljo. Moj gospodar in nje-govi hčeri, vaši dobrotnici, privolili so Antonu in meni, o Božiči domdv iti. Kako prijeten bode ta dan nam poštenim ljudšm! A kar se tiče dru-gih, ki nijso pošteni, naj se ne nadejo, da jim bode Božič veselejši od kacega druzega dn& Z Bogom! V duhu vas poljubljam vas srečni brat vla Ivanko." 1 *. . ' ' - . i t.\ji> . ¦ ¦ i Dragutinka in Grozdana sti bili v Dublinu z očetom šli tudi v neko muzejo. Gospodar jim pokaže tamkaj novce, katere je nedavno kupil v svojo bogato zbirko. Gospodični zapaziti na teh novcih znamenje, katero sti bili storili, predno so je otroci nesli Hopkinsu. Ko sti vse dopovedali, kaj se je zaradi teh novcer dogodilo v Rosmoru, gospodar hitro pokliče 6nega cloveka, kateri mu je novce prodai, vprašaje, od koga je to kupil. - • • * ¦ r <*•» ^ - 10 — Mož ne tajf, da je novce od Hopkinsa kupil na to pogodbo, da jih v Irske ne sme prodati. A draga cena, katero mu je ponudil lord Y., krenfla ga je, obetanje prelomiti. Slučajno je baš o tem Času bil Hopkins v Dublinu. Dragutinkin oče, kateri je znal, da jutrodan Hopkins pride k njemu, v pervo sobo postavi žida, od katerega je kupil najdene novce; hotel je videti, ali spozna Hopkinsa ali ne. In res, tako je tudi bilo. Hopkinsovo gerdo dejanje in nedolžnost ubogih sirot je prišla na dan. Ko gospod Harvey tso dogodbo zvč, takdj pusti nezvestega oskerbaika iz Blužbe ter obdari poštene sirote, davži jim stanovanje zastonj v svojej novej hiži, v katerej so se želele nastaniti. To so bile novice, katere je Ivanko hotel ustno povedati sestram, uže naprej uvčrjen, da jih bodo vesele. Vsi prebivalci tega kraja so se radovali z malimi, zdaj tako srečnimi sirotami, ki so se uže pred Božičem preaelile v novo hižo. Nihče jim nij zavidal sreče, ker vsak je razfimel, da je to zasluženo pla-dilo njih pridnosti, lepega nrava in poštenja.