— 254 —
Raznosti.
(Svoje Citatelje) opozarjamo na današnjo ,pravdo za bleško jezero'^ in oziroma na interesantne prvosodnijske razloge, ki jih priobčujemo v tej številki. Javno zahvalo pa moramo izreči zastopniku gospoda V. Ruarda. gospodu nadsodnijskemu svetniku Brolihu, ki nam je dotične akte z veliko prijaznostjo v porabo prepustil.
(Imenovanje.) Dozdanji pravni praktikant pri ljubljanskej dežebiej sodniji g. Štefan Lapajne imenovan je konceptnim praktikantom pri c. kr. deželnej vladi v Ljubljani.
(Dmrl) je v Ljubljani upokojeni c. kr. sodnik in c. kr. beležnik Fran Omachen.
(G. dr. Vojteh Levičnik), c. kr. sodnik v Ptuji, je od g. ministra Pražaka bil pozvan k poslovanju pri pravosodnem ministerstvu.
(Naredba o solicitatorjih.) Predsednik dunajskemu prizivnemu sodišču Ivan pl. Streit izdal je za Dolenjo Avstrijo, Gorenjo Avstrijo in Sol-
— 255 —
nograško naredbo, ki določuje, da v obravnavah, ki jih ima odvetnik voditi sme tega nadomestovati samo osoba imejoča potrebno znanje pravoslovno t. j. odvetniki ali odvetniški pripravniki, ki imajo zakonito izkaznico. Do zdaj smeli so priti mesto odvetnika tudi solicitatorji, to se v gori navedenih deželah ne sme več zgoditi. Dmeje se, da g. odvetnikom ne bode to pogodu, ker ima j eden odvetnik na isti dan razpravljati več tožba, in ne more dobiti potrebno izobraženega namestnika.
(Tiskovni zakon v Francoskej.) Francoska dobila je zdaj nov tiskovni zakon, o katerem se sme tiditi, da je najliberalnejši izmej vseh evropskih. Glavni princip tega zakona je: svoboda žumalova. Jedini pogoj, ki ga je treba pri izdavanji lista je, da se naznani gerant in da se javi, kdaj začne list izhajati. To je jedini pogoj; če se je temu ustreglo, takoj se lahko brez dragih potov list izda. Kavcije ni treba vložiti. Konfiskacija je le tedaj dovoljena, če je v zvezi s sodnijskim postopanjem; slučaji, v katerih je konfiskacija dovoljena, so natanko našteti. Vsi ti slučaji se dado kratko našteti v treh oddelkih: 1. delikt razširjenja neresničnih vesti, in to le tedaj, če je to res motilo javni mir; 2. delikt proti javnej nravnosti, ki se v Ameriki kaznuje s kaznijo 6 mesecev do 5 let posilnege dela: 3. delikt obrekovanja proti tretjej osobi. — Pri tem zakonu nastala je največja opozicija proti določbi, ki pravi, da je nagovarjanje k zločinu le tedaj kaznjivo, če je imelo res kake posledice.
(črnogorsko pravo — zakon.) Do zdaj imeli niso Črnogorci pisanega prava, mai-več pri njih je veljalo le ponavadno pravo (jus non scriptum). Res da imajo nekaj listin, na katerih je pisano nekaj o pravnih razmerah, a to bi se laglje in bolje imenovalo: Ukazi. Listine te namreč datirajo iz časa Njeguša I. in Danila. Če je bilo v Čmej gori treba razsoditi o pravnem prašanji, se je obsodba vselej naredila po vodilu „kaj je pravo in pristojno". Črnogorci imajo torej le ponavadno, nekodificirano pravo in to radi tega ker se do zdaj ni našel jurist, ki bil zmožen spisati kodeks za Črnogoro, ker ni nobeden poznal natanko ponavadnega črnogorskega prava. Zdaj se je našel pa mož v osobi Baltazarja Bogošiča, ki pozna dobro črnogorske pravne razmere. Bogošič je bil do zdaj vseučiliščni profesor v Rusiji, kjer se je bavil že dalje časa s slovanskim pravom, o čegar delavnosti in temeljitosti priča njegovo delo: „Ponavadno pravo Slavjanov". Zdaj je Sel Bogošič v Črnogoro, da še nekoliko dopolni svojo vedo in potem bode jel izdelavati: črnogorski zakonik.
(Zborovanje beležnikov v Brnu.) Moravski beležniki so imeli dne 11. m. m. zborovanje v Brnu. Zbralo se je 26 beležnikov in beležniških kandidatov. Razen druzih resolucij so sklenili tudi: ^Generalno zborovanje pristopi s polnim prepričanjem k naslednjim principom: a) Mesto zdanjih treh ločenih, po bistvu pa jednakih praktičnih justičnih izpitov naj bi se jednoten za vse justične službe kvalificiran praktičen izpit vpeljal, b) Dokazana sposobnost za odvetništvo brez dveletne beležniške prakse naj tudi v bodoče ne zadostuje za dosego notarijata. c) Vštetev beležniške prakse v odvetniško prakso naj bi se vsaj z dvema letoma normirala".
— 256 —
Ustnica nrednlitva: G. F. G. v P—i. Dobro, Vašej želji bodemo ustregli, kar najhitreje mogoče: zdaj nas zadi-žujejo važni opravki. Poti-pite malo! — A. S. v K. Vašemu zahtevanju ni mogoče zadostiti, da-si bi Vam radi storili to ljubav; obniite se kam drugam. — F. M. pri Sv. K. „Dobrih" svetov, ki nam jih Vi dajete, ne potrebujemo. Delati je treba, delati! Če bi bilo delati tako lehko kakor svetovati, postale bi kapelice cerkve! Na delo torej. — G. B. J. v C. Le pošljite! Porabili bodemo takoj. Izrekamo Vam že naprej hvalo! — G. V. D. na G. Dobivajo se še vsi listi. Če jih želite, le pišite, takoj se Vam bodo poslali.
Izdaje in ureduje dr. Alf. Mosche. — Tiska ^Narodna tiskarna" v Ljubljani.
(Jugoslovanska knjiga.) Tako smemo nazivati knjigo, ki jo bode izdajala knjigarna Karola Prohaske v Beči. V knjigi tej narisala se bode slika etnografska in kulturna vseh narodov, živečih v habsburškej državi. Delo o Slovencih prevzel je g. prof. Šuman in o Hrvatih bode pisal g. prof. Stare. ^Vienac' piše: „Radovat če se vsaki patrijot, što je opis Hrvata preuzeo vrstni prof. Starž. koj nam jamštve, da če u tej kolekciji hrvatsko pleme valjano i vjerno biti orisano". Tudi mi se radujemo, da sta prevzela dva vešča moža, oba Slovenca, opisovanje Jugoslovanov. Slava jima!
(Hrvatsko novinstvo) šteje zdaj 11 političnih listov, 4 cerkvene, 4 beletristične, 15 strokovnih listov, 1 list za deco, 5 vladnih, vseh skupaj 40. To je že lepo število.
(Književnost.) — Mnenje prof. sbora pravo- i državoslov-noga fakulteta na sveučilištu Franje Josipa I. u Zagrebu ob osnovi novoga kaz. zakona o zločinstvih i prestupcih za kra-Ijevinu Hrvatsku i Slavoniju. Zagreb 1881. Tisk Dioničke tiskarne.
— Nationalokonomik des Handels- und Gewerbefleisses. Von Wilhem Roscher. Stuttgart 1881. Cena 12 mark.
— Die sociale Steuerreform als die conditio sine qua non. wenn der socialen Revolution vorgebeugt werden soli. Von Constantin F ran t z.
— Die drei Fragen des Grundbesitzes und seiner Zukunft. (Die irische, die continentale und die transatlantische Frage.) Von dr, Lorenz v. Ste in. Stuttgart 1881. Cena 6 mark.
— Vollstandiges Sach-und Nachschlageregister zum oster-reichischen Reichsgesetzblatte von dessen Beginn 1849 bis zum Schlusse des Jahres 1880 nach Materien chronologisch geordnet mit eineni 10.000 Schlag-worte umfassenden alphabetischen Index iiber sammtliehe Biinde des osterrei-chischen Reichsgesetzblattes von 1849 bis Ende des Jahres 1880 von Franz Starr. Dritte Auflaga. Wien 1881. (Manz)