Poštnina plačana v gotovini Maribor, petek 12. oktobra 1934 Stev. 232 Le* V,,U fXV-J MARIBORSKI Cena 1 Din VECERN1K Uredništvo In uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Talefon uradnlitva 2440, uprave 2458 Izhaja razen nedelje in praznikov vaak dan ob 10. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, doatavljen na dom 12 Din / Oglaal po ceniku / Oglase »prejema tudi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani / Poitnl čekovni raSun it. 11.409 99 JUTRA” Ha prestolnica sloko žalile in prisega Silna bolečina ob izgubi naldražiega kralja le zdruiila v težkih trenutkih vse sloje Maribora — Žaiiy sep mestnega sveta le prisostvoval ves Maribor — Dogodek, ki ga mesto še ni doživelo 1.. .§&© glava množica se je poklonila spominu pokojnega kralja in prisegla zvestobo Nj. Vel. Petru II. kralfu Jugoslavije Ko ves jugoslovanski narod joče ob krsti, v kateri leži njegov mučeniške smrti umrli vitežki kralj Aleksander I. Zedinitelj, so se v ogromno solzo neizmerne boli zlile tudi solze obmejnega nacionalnega Maribora, ki je tako iskreno, tako prisrčno ljubil svojeiga dobrega vla- niki organizacij, med njimi ga. Lipol-dova, dr. Jančič, Ferdo Pinte r, prof. dr. Dolar, minister v p. dr. K u-k o v ec, magistratni direktor Rodošek, poslov, starosta sokolske župe Kranjc, Janko Pirc, Ante Lavrenčič, dr. Travner, Otmar Meglič, dr. Ma- darja. Že od prve vesti o gnusnem aten- r i n, dir. Černič, Benedičič, Alfonz K e s s 1 e r in mnogi drugi. Ko je bil zbran celotni mestni svet, je mestni pred sednik dr. Lipold otvoril prvo iziredno sejo mestnega sveta in nagovoril zbrane člane mestnega sveta ter predstavnike korporacij takole: tatu leži nad našim Mariborom in vsem njegovim zaledjem turobna bol, ki pa se je včeraj popoldne pretvorila v veličastno žalno manifestacijo, kakršne še Maribor ni doživel. Že pred 17. uro so se jele zbirati množice ljudstva na Glavnem trgu, kjer so gorele električne luči ovite s črno kopreno in so žalostno plapolale v tihi večerni mrak črne zastave. Turobno zvonenje iz stolnih lin je rezalo neizmerno bol globje in globje v srca pet-najsttisočev, ki so se zbrali. Ogromni prostor na Glavnem trgu, na katerega je legel mrak se je naglo polnil. Tekom pol u>re se je zbrala ta nad 15.GC0 glava množica. Ni bilo razlike med delavcem in gospodom, med bogatinom in siromakom. Stali so ramo ob rami sklonjenih glav in težke besede so krčile njihova srca in stiskale solze iz oči. Trpek in boleč je bil pogled na zbrano množico, ki je prišla s težkimi občutki in še težjo zavestjo, da se pokloni spominu »svojega dobrega vitežkega kralja in da priseže zvestobo novemu jugoslovanskemu kralju Petru II. Ob 17. uri so zaprli v mestu vse trgovine in lokale. Prenehalo je tudi delo v Vseh -mariborskih tovarnah. Avtobusni promet je bil prekinjen in nad vse mesto je legla bolečina, kakor še nikoli, odkar stoji Dravi in posluša skrivnostno šepetanje deročih valov. Skoro po vseh izložbah, ki napravljajo zlasti nekatere mogočen vtis, in so nekatere med njimi Urejene res z občutkom, so pred sliko Pokojnega kralja ovito s črno kopreno, Prižgali lučke. Iz mariborskih tovarn pa So se valile na Glavni trg delavske mase, tem učene in umazane od dela, na čelu njim pa tovarnarji in obratovodje. Silna ho-lečina ob izgubi najdražjega kralja je združila v teh težkih trenutkih vse sloje obmejnega Maribora... Ko se je polnil Glavni trg, se je polnila istočasno tudi posvetovalnica mestne ob čine, kjer je predsednik g. dir. Lipold skli cal prvo izredno sejo mestnega sveta, kot žalno sejo. Prednja stran dvorane je bila ovita v črnino in med mrtvaškim zelenjem je bil postavljen kraljev kip. V ozadju je bila ovita s tanko črno kopreno jugoslovanska trobojnica, pod kraljevim kipom pa palmova vejica. Tiho, počasnih korakov in črno oblečeni so prihajali mestni očetje in predstavniki vsega mariborskega javnega življenja. Prišli so la ''»Minski vladika dr. Tomažič, stolni Prošt dr. V r a b e r, prota T r b o j e v i č, oba okrajna glavarja dr. Senekovič jn Mak a r, šef državnega tožilstva d r. Forjan, predsednik okrožnega sodišča dr. Z i h e r, upravnik kaznilnice V r a b 1, Šef policije Radoševid, obmejni policijski komisar K r a j n o v i č, upravnik tiiariborske carinarnice M i h a j 1 o v i č, travnik glavne pošte Irgolič, pod-načelnik delavnic državnih železnic inž. p r n d e n, oba postajenaSelnika P e.r m e ■n Lukačič ih drugi, nadalje predstav- Gospodje člani mestnega sveta in pred stavnikf organizacij! »Ko se je predvčerajšnjim sestal mestni svet na svojo prvo redno sejo, so dotekale našemu kralju are življenja. Njegovega Veličanstva ljubljenega našega kralja Aleksandra ni več. Padel je kot žrtev podlega atentata sredi svo jega najplodnejšega dela, sredi velikih uspeha polnili naporov za blagor in srečo velike Jugoslavije. Prav v trenut ku, ko je stopil na zavezniška francoska tla, da v razgovorih s francoskimi državniki še bolj utrdi naše skupne napore, za mir in srečo naših dežel, je padel od morilčeve roke, ki je istočasno podrla na tla tudi enega največjih francoskih politikov, velikega prijatelja našega naroda zunanjega ministra francoske republike Barthouja. Na mesto triumfalne poti po zvesti nam zaveznici Franciji — žalni sprevod. Mesto velikih svečanosti, ki bi naj tudi na zunaj pokazale naše trdno zavezništvo, usmerjeno za ohranitev miru in očuvanje mirnega napredka — smrt. Ko se pa zavedamo, da je dal naš veliki kralj svoje življenje domovini v izvrše vanju vzvišenih svojih vladarskih poslov, pa vemo tudi, da smo vsi dolžni strnjeni v enoto podvojiti vse svoje napore, da končni uspehi dela, ki ga je započel veliki pokojni kralj, ne bodo izostali. Strašen udarec usode nas mora vse združiti v enotnem naporu za srečen razvoj in napredek naše domovine, ki ji je pokojni naš kralj, ko je kot vojskovodja zmagovito krojil meje v osvobodilnih balkanskih vojskah in v svetovni vojni. Ni ga bilo naroda, ki bi bil doprinesel za svoje osvobojenje in osvobojenje svojih bratov tako težke žrtve, kakor srbski. Pregnana iz svoje domovine se je srpska vojska na novo zbrala in tvorila jedro armade, ki je jeseni 1918 s probojem Solunske fronte odločila svetovno vojno in osvobodila ves naš troimeni narod. Vse to delo je vodil veliki pokojni naš kralj. Na čelu svojih zmagovitih čet in v težkih dneh albanske Golgote vedno pri svoji vojski je bil on, čigar osebnost je bila poroštvo za uspeh. Solunska fronta je bila v glavnem njegova zasluga. V osvobojeni in teritorijalno njedinjeni domovini je kot velik državnik dogradil tudi notranje ujedlnjeno Jugoslavijo. On je /oblikoval jugoslovansko dušo In jugoslovansko srce. Prav zato smo vsi našega velikega pokojnega kralja smatrali ne le kot svojega vladarja, marveč za svojega nacijonalnega voditelja. Veliko praznino, ki jo zapušča za seboj, mora- mo nadomestiti le s tem, da se še trdneje združimo v ljubezni do Jugoslavije in v skupnem naporu za blagor in srečo domovine. V hvaležnosti se klanjamo velikemu pokojnemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju. (Slava!«, klici.) V grozni preizkušnji usode žalujemo z Njenim Veličanstvom kraljico Marijo, ki je morala pretrpeti najtežje — strašen umor ljubljenega soproga. Sočustvujemo z vso iskrenostjo in ljubeznijo z milo nam kraljico - materjo mladega kralja Petra II. Da jih čuva Vse-gamogočni.« Pooblaščen od mestnega sveta je predsednik g. dr. Lipold prečital nato sledeči brzojavki: Gospodu Predsedniku vlade, Beograd. Mestni svet mariborski in vse njegovo prebivalstvo zbrano na žalni manifestaciji se v globoki žalosti zgraža nad groznim zločinom in objokuje svojega ljubljenega velikega kralja. Zagotavljamo, da hočemo še trdneje združeni v enoto in v še večjem naporu posvetiti vse svoje sile za blagor in srečo velike Jugoslavije. — Predsednik mestne občine dr. Lipold s. r. Maršalatu dvora, Beograd. Mariborski mestni svet in vse mariborsko prebivalstvo zbrano na veliki žalni manifestaciji prosi, da blagovolite sporočiti Njenemu Veličanstvu kraljici Mariji naše globoko občuteno sožalje v težki nesreči, ki nas je vse zadela z izgubo velikega ljubljenega kralja ter zagotovilo naše udanosti in zvestobe Njegovemu Veličanstvu kralju Petru II. in vsemu kraljevskemu domu. — Predsednik mestne občine dr. Lipold s. r. Nato je predsednik nadaljeval svoj nagovor: »Prestol svojega velikega očeta, prestol kraljevine Jugoslavije zaseda njegov prvorojeni sin. Nj. Vel. kralj Peter II., up in nada vsega jugoslovanskega naroda. Naj mu bo usoda mila in naklonjena. Božje ga blagoslova mu želimo! Naj Bog čuva Jugoslavijo, naš vzvišeni kraljev- ski dom in Nj. Vel. kralja Petra II.! (Živijo! klici.) Po nagovoru, ki ga je prenašal radio-ojačevalec tudi zbrani množici na Glavnem trgu je mestni predsednik zaprisegel sebe in vse člane mestnega sveta občine mariborske. Tudi je mestni svet nato pooblastil upravni odbor, da ukrene vse potrebno, da bo obmejni Maribor čim veličastnejše zastopan na pogrebu pokojnega kralja. Mestni predsednik g. dr. Lipold se je podal nato na balkon mestnega magistrata in nagovoril zbrano množico tako-le: Dragi Mariborčani! Hvala Vam, da ste v ogromnem številu zbrani dali svečani žalni seji mestnega sveta velik manifestanten značaj. Mestni svet mariborski in vsi Mariborčani osebno se klanjamo v globoki žalosti svojemu velikemu Kralju Aleksandru I„ ki je naš narod zedinil duhovno in mu dal temelje za ono moralno silo, ki nam bo zagotovila tako krepak razvoj, da bomo v zgodovini večni in zedinjeni vsi. Ko v hvaležnosti klonimo svoje glave pred velikim mrtvim Kraljem, hitijo naše misli k njej, ki jo je strašen udarec usode najhujše zadel, k vdovi velikega mrtvega kralja, k materi mla dega Kralja, Njenemu Vel. Kraljici. Njej izražamo svoje sožalje, njej poklanjamo vse udano spoštovanje. Obljubljamo slovesno Njegovemu Veličanstvu Kralju Petru II. neomej-no zvestobo in tidanost njemu, ki naj dovrši veliko delo svojega velikega o-četa. Njega, našo bodočnost, spremljajo najiskrenejše naše želje, da mu bodi v blagor velike naše domovine sreča vedno mila. V tihi žalosti in v trdni volji čuvati veliko našo Jugoslavijo, njenega vladarja in naš presvi+li kraljevski dom, krenimo na svoje domove na novo delo v strnjenih vrstah. Besede mestnega predsednika so napravile na množico najgloblji vtis. Tiho in « težko boljo se je množica razšla. M p sto pa je objela temna, žalostna noč. Potovanje mrtvega kralja po domovini V SPLIT PRISPE KRSTA V NEDELJO ZJUTRAJ, V BEOGRADU PA BO POGREB PRIHODNJI ČETRTEK. BEOGRAD, 12. okt. Vojna ladja »Dubrovnik«, ki vozi zemske ostanke Nj. Vel. kralja AIexandra, bo prispela v splitsko luko v nedeljo, dne 14. t. m. ob 6.30 zjutraj. V luki bodo krsto izkrcali ob navzočnosti predstavnikov vlade, poslancev in senatorjev, predsedstva obeh zbornic, predstavnikov vseh tamkajšnjih kulturnih, nacionalnih, verskih in patriotičnih društev ter deputacij prebivalstva vse primorske banovine. Opoldne bo odpeljal posebni vlak s častnim spremstvom krsto pokojnega vladarja proti Zagrebu, kamor bo prispel zvečer. V Zagrebu bo krsta položena na mrtvaški oder v kraljevskem dvorcu do pondeljka zju traj, leo jo bodo odpeljali v Beograd. V Beograd bo prispela v pondeljek popoldne in bo prenešena z vsemi nal- višjimi častmi v svečano dvorano starega dvora, kjer bo pokojnik položen na mrtvaški oder. Svečani pogreb bo v četrtek, dne 18. t. m. Začel se bo zjutraj ob 8. uri z opelom v dvorni kapeli, nato pa bo svečan sprevod na železniško postajo, odkoder bodo pokojnika prepeljali v Mladenovac in od tam na Oplenac, kjer bo truplo položeno v rodbinsko grobnico v za-dužbini kralja Petra Osvoboditelja. Pogreba v Beogradu se bodo udeležile ogromne množice iz vse države, zastopane pa bodo tudi večinoma vse tuje vlade po svojih odposlancih in zastopnikih. Prihod krste v Split, Zagreb In Beograd, bodo oznanili v prestolnici in banovinskih mestih topovski streli. Sprejem kralja Petra II. v Ljubljani ODHOD IZ PARIZA. N,. VEL. KRALJ PETER II. PRISPE V LJUBLJANO DREVI OB 20. URI. f PARIZ, 12. okt. Jugoslovanska kra-liica-mati Marija je prispela v Pariz včeraj zjutraj, kjer je sprejela sožal-»e izjave diplomatskih in političnih osebnosti, nakar se je odpeljala z av* iomobilom v hotel, kjer sta jo pričakovala mladi kralj Peter II. in mati kraljica Marija romunska. Sinoči sta prispela v Pariš tudi nadvojvoda Oton Habsburški in nadvojvodinia Ileana (er se sestala z Nj. Vel. kraljico materjo Marijo. Nj. Vel. kralj Peter II., Nj. Vel. kraljica mati Marija in spremstvo se odpeljejo nato v domovino. LJUBLJANA, 12. okt. Drevi ob 20. uri bo ^rispel s posebnim dvornim vla kom r 'n Jesenic v Ljubljano Nj. Vel. V ^efer II. v spremstvu kraljice E' re Marije, zunanjega ministra Jevtiča, pariškega poslanika dr. Spalajkoviča in londonskega poslanika Djuriča. V Ljubljani bo prirejen mlademu kralju slovesen sprejem. Župan dr. Puc je že izdal oklic na prebivalstvo, naj se zbere v čimveč-jem številu pri sprejemu, da se tako dostojno prvič pokloni nasledniku svo jega velikega očeta. Dopoldne so prispeli k sprejemu Nj. Vel. kralja Petra II. v Ljubljano: kot zastopniki vlade ministri dr. Kojič, Deinetrovič in dr. Šumenkovič, nadalje predsednik narodne skupščine dr. Kumanudi, mno gi senatorji in poslanci. Ljubljanski mestni svet je odredil, da se ves peron glavnega kolodvora črno draperi ra, da se da slavnostnemu sprejemu mladega kralja tudi izraz globoke žalosti za velikim očetom, vitežkim kra ljem Aleksandrom I. Zediniteljem. Poklonitev Italije in RIM, 12. okt. Italijanska vlada je »klenila, da se bo italijansko vojno brodovje v Mesiuski ožini poklonilo posmrtnim ostankom blagopokojnega kralja Aleksandra in mu izkazalo zadnje vojaške časti. Italijanska mornarica bc spremljala »Dubrovnik« ves čas, dokler bo plul po italijanskih vodah. SPLIT, 12. okt. Angleško vojno bro dovje, ki se mudi v Dalmaciji, je dobilo nalog, da se pred Splitom pokloni zemskim ostankom Nj. Vel. kralja Aleksandra. FORMALNA DEMISIJA VLADE. BEOGRAD, 12. okt. Včeraj ob 12.45 je po zaprisegi kraljevih namestnikov in narodnega predstavništva ministrski predsednik Uzunovič stavil kraljevemu namestništvu na razpolago svoj položaj in položaj celokupnega kabineta. Kraljevo namestništvo je sklenilo, naj kraljevska vlada ostane na svojem položaju. BARTHOU NA MRTVAŠKEM ODRU PARIZ, 12. okt. Včeraj dopoldne so pripeljali truplo pokojnega zunanjega ministra Barthouja v Pariz in ga položili takoj na mrtvaški oder v zunanjem ministrstvu. Posle zunanjega ministra je začasno prevzel ministrski predsednik Doumergue. Kot nasledniki Barthouja se imenujejo Herriot, Tar-dieu in Laval. KRALJEV SPOMENIK V MAR-SEILLEU. MARSEILLE, 12. okt. Uvedla se je akcija za postavitev spomenika tragično preminulemu kralju Aleksandru I. v Marseilleu. TITULESCU ZOPET ZUNANJI MINISTER. BUKAREŠTA, 11. oktobra. Po daljših posvetovanjih je Titulescu včeraj zopet prevzel resor zunanjega ministra. Dnevne vesti POSEBEN AVTOBUS v nedeljo 14. tm. na pogreb Nj. Vel. kralja Aleksandra v Zagreb. V sredo popoldne 17. tm. poseben vlak v Beograd. Avtobus v Zagreb tja in nazaj Din 110,—, vlak v Beograd tja in nazaj okoli Din 140. r. Točen čas še objavimo. Natančnejše podatke in prijave sprejema »Putnik«, Maribor, Aleksandrova cesta 35, tel. 21-22. Mariborska sekcija Združenja gledaliških igralcev se je zbrala včeraj, v četrtek, 11. t. m. ob 17. uri na odru Narodnega gledališča k žalnemu sestanku za pokojnim kraljem Aleksandrom I., ki je bil pokrovitelj »Udruženja gluniaca kraljevine Jugoslavije«. Sestanku je prisostvovalo vse umetniško, administrativno in tehnično osobje našega gledališča. Predsednik mariborske sekcije, glavni režiser J. Kovič, se je z globokimi besedami spominjal velikega pokrovitelja, ki je s prevzemom pokroviteljstva nad igral sko stanovsko organizacijo najzgovorneje dokazal, kaj mora biti narodu njegova umetnost in kultura. Na koncu je bilo sklenjeno, da se pošlje žalna brzojavka v Beograd. Brzojavka Aerokluba. Naš Aeroklub je odposlal sledečo brzojavko: Dvorni maršalat, Beograd. Oblastni odbor Aerokluba Maribor se z drhtečimi srci pa jekle no voljo zaveda, da neumrjo-či duh hrabrosti, modrosti in ljubezni nesmrtnega kialja Aleksandra I. živi v posvečeni o-sebi Nj. Vel. kralja Petra II. in v preizkušenem predsedniku Aerokluba, prvem kraljevem namestniku Nj. Vis. knezu Pavlu. Večni spomin, trajno delo! — Dr. Jos. Tominšek. Mariborsko obrtništvo je imelo v četrtek, dne 11. t. m. ol> pol 17. uri žalno zborovanje v prostorih Okrožnega od-rtora. Zbrali so se vsi predsedniki združenj in prostovoljnih obrtniških organizacij. Žalni govor je imel g. Miho Vahtar, podpredsednik Okrožnega odbora, ki je v kratkih besedah orisal nevcnliivc zasluge blagopokojnega kralja Aleksandra I. za ustanovitev močne Jugoslavije, pa tudi njegovo očetovsko skrb za usodo in dobrobit širokih plasti jugoslovanskega naroda. S trikratnimi klici »SJava!« se je zaključilo žalno zborovanje našega obrtništva. Jugoslovenska-Češkoslovaška liga je imela sinoči žalno sejo pod predsedstvom ministra v p. dr. Kukovcem ter je sporočila sožalje regentskemu svetu v roke kneza Pavla. Sekcija avtomobilskega kluba v Mariboru bo imela drevi ob 17.30 žalno sejo upravnega in nadzornega odbora v lovski sobi pri »Orlu«. Društvo zasebnih in autononinih nameščencev v Mariboru poziva svoje članstvo, da se polnoštevilno udeleži žalne seje za prevzvišenim blagopokojnim vitežkim kraljem Aleksandrom I. Zedini teljem, ki bo v društvenem poslovnem lokalu v Sodni ulici št. 9, I. nadstr. jutri v soboto, dne 13. tm. ob 20. uri. Zdravniško društvo v Mariboru. V so boto, dne 13. t. m. ob 19. uri se vrši žalna seja zdravniškega društva v knjižnici splošne bolnišnice. Vabljeni vsi člani. Uprava Nabavljalne zadruge drž. usluž bencev vabi svoje članstvo k udeležbi žal ne manifestacije, ki bo skupno z narodnimi organizacijami povodom mučeniške smrti Nj. Vel. vitežkega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, v soboto, dne 13. okt. 1934. ob 20. uri v unionski dvorani v Mariboru. Poziv strelcem mariborskega okrožja. Mariborsko strelsko okrožje je sklicalo za nedeljo, 14. t. m. ob 17. žalno manifestacijo v veliki dvorani Narodnega doma. Žalne manifestacije naj so udeleže vsi strelci in druga nacionalna društva ter vse prebivalstvo. Obenem naroča mariborsko strelsko okrožje vsem svojim strelcem in strelskim družinam, naj se udeleže vsake manifestacije, ki jo bodo priredila katerakoli nacionalna društva. Mornarska sekcija Jadranske straže v Mariboru poziva vse svoje člane, da se strogo obvezno udeleže širšega sestanka, ki bo dne 14. oktobra 1934 ob 10. uri dopoldne v gostilni »Novi svet« v Jurčičevi ul. 7. Združenje pekovskih mojstrov v Mariboru vabi vse svoje člane na žalno zborovanje, ki bo v nedeljo, dne 14. t. m. ob 10. uri dopoldne v društveni pisarni pri g. Emeršiču na Aleksandrovi cesti. Okrožni odbor obrtniških združenj v Mariboru odpoveduje za pondeljek, dne 15. t. m. klicani sestanek obrtniških delegatov zaradi priredbe Obrtniškega tedna v Mariboru in se bo ta sestanek vršil v pondeljek, dne 22. t. m. ob 20. uri v dvorani restavracije »Novi svet« v Mariboru, Jurčičeva ulica. Kmetijska razstava v Murski Soboti odgodena. Kmetijska razstava v Murski Soboti je zaradi globoke žalosti odgodena. Datum otvoritve razstave bo naknadno pravočasno objavljen v dnevnem časopisju. Novi župan v Zagrebu. Včeraj opoldne je prevzel novi zagrebški župan Rudolf Erber županske posle. Poroke. V zadnjem času so se v Mariboru poročili: poročnik Ivan Iršič in Avguština Sedlakova, obratovodja Jože Pavl in Magdalena Pittnerjeva, sedlar Avguštin Mešiček in Ana Berasova, zidar Konrad Kranjčič in Marija Kozakova, mizarski pomočnik Janez Likar in Tončka Hladnikova, kamnoseški pomočnik Ivan Weis in Alojzija Leberjeva, čevljarski pomočnik Josip Kolar in Ana Stilinovičeva, zidar Franc Kokol in Terezija Lorbekova ter čevljar Feliks Gobec in Matilda Berglezova. Kongres hotelirjev, gostilničarjev in kavarnarjev bo v Zagrebu 24. t. m. Prometno ministrstvo je dovolilo udeležencem polovično vožnjo v času od 21. do 28 oktobra. Nameravan avtobusni izlet za 14. tm. v Haloze in Slovenske gorice se zaradi kraljeve smrti odpove in preloži na nedoločen čas. Kurz bolgarščine sc začne danes, v petek ob 7. uri zvečer, v mariborski klasični gimnaziji, in sicer samo za odrasle. Filmski ljubljenci. Staro in mlado se interesira za filmske igralce in igralke in ima med njimi svoje ljubljence ter zbira njihove slike in fotografije, kar si pa prej ni bilo tako lahko nabaviti. Danes je to mnogo lažje. Znana domača tvornica čokolade »Union« vZagirebuje dala v promet odlično mlečno čokolado pod naslovom «Unionovi filmski ljubljenci«. Vsaki čokoladi je priložena po ena slika znamenitih filmskih igralcev ali igralk v okusnem ovalnem izrezu in si vsak lahko izbere svojega ljubljenca. — Ista tvornica je izdala tudi zelo lep, okusen album za lepljenje teh slik. Tako si lahko vsak nabavi fotografije svojih filmskih ljubljencev, a poleg tega še dobi dobro in znano »Unionovo« mlečno čokolado. Trg za ribe. Na današnjem trgu za ribe so prodajali sardelice po 14, velike sardele pa po 16 Din kilogram. Drugih rib na današnjem trgu ni bilo. Novi grobovi. Pretekli teden so v Mariboru umrli: vdova Leopoldina Vein-gerlova, stara 1- let; dvojčka Katarina in Terezija Pavkovi, stari 2 dni; Sonja Pucova, stara 14 let; strugar Jakob Ub-lajs, 77 let; sprevodnikova žena Julijana Pušnikova, 45 let in vdova Ana Pehei-mova, stara 52 let. Naj v miru počivajo! Pri obledeli sivorumenkasti barvi kože, motnih očeh, slabem počutku, zmanjšani delavni moči, duševni depresiji, težkih sanjah, želodčnih bolečinah, pritisku v glavi, namišljeni bolezni jc pametno, da izpijete nekaj dni zapored vsako jutro na tešče kozarček naravne »Franz Josefo-ve« grenčice. Drobna policijska kronika. Policija je sinoči aretirala nekega Marka M., pri katerem je našel službujoči stražnik več zavojčkov saharina in kresilnih kamenčkov. Aretirani so bili nadalje Martin V., ki se je nedostojno obnašal na ulici, neki Jože S. ker se je vozil na ukradenem kolesu, Maks P. zaradi potepuštva in splošnega suma, Tomaž R. zaradi pre- Narodno gledališče Kakor vsa gledališča, bo tudi mariborsko v znak žalovanja za pokojnim kraljem Aleksandrom I. nekaj časa zaprto. Redne predstave se prično po vsej priliki tri dni po pogrebu velikega pokojnika. Tedaj bo takoj zadnjič odpovedana premiera Wildeove igre »Idealen soprog«, nato pa premiera Leharjeve seri-ozne operete »Carjevič«. V tem času pa prične mariborska drama študirati dve novi deli: glavni režiser J. Kovič bo študiral Nušičevo najnovejše delo »Žalujoči ostali«, ki ga študirajo vsa jugoslovanska gledališča za 701etnico Nušičevega rojstva, režiser Milan Košič pa pripravlja študij Alsbergove učinkovite drame »Konflikt«. Opozarjamo vse abonente, ki še niso dvignili svojih izkaznic, da to store čimprei, ker se bo takoj z začetkom predstav zvrstil abonma za abonmanom. Pri boleznih ledvic, seči. mehurja in danke omili naravna »Franz Josefova« grenčica tudi silne težkoče pri potrebi v zelo kratkem času. Spričevala iz bolnišnic potrjujejo, da je »Franz Josefova« voda, ker olajša potrebo brez bolečin, zelo priporočljiva za redno uporabo za staro in mlado. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. povedanega beračenja in Marija H. zaradi tajne prostitucije. Med prijavami imajo zabeleženo na policiji neko manjšo prevaro. Prijavljeni pa so bili Josip O., ki je pretepel do krvi svojega znanca, Albert F., ker je neprevidno kolesaril po prepovedanih potih, neki Alojz P. zaradi neubogljivosti, Ivan K. zaradi grdega ob našanja in neka Marija G., ki je bila osumljena, da je ukradla gospodinji, pri kateri je služila, manjši znesek denarja. Otvoritev strelišča v Ljutomeru. V osrčju naših prijaznih prleških goric, v Ljutomeru, sta agilno Sokolsko društvo in Slovensko lovsko društvo, podružnica Ljutomer ustanovili strelsko družino, ki je letos zgradila svoje impozantno strelišče v- idilični dolinici, obdani od smrekovih in bukovih gozdov, v neposredni bližini mesta. V nedeljo, dne 14. t. m. ob 14. uri bo svečana otvoritev tega strelišča. Svečanosti sledi ostro streljanje, nato velika gozdna veselica po prleških običajih. Najprisrčnejše vabimo brate strelce in prijatelje strelskega športa! Izobraževalni tečaj Ljudske univerze v Mariboru. Ljudska univerza namerava otvodti tudi letos v večernih urah več izobraževalnih tečajev. Predvideni so začetni in nadaljevalni jezikovni tečaji iz slovenščine, srbohrvaščine, nemščine in ruščine. Nadalje se otvorita ob primernem številu udeležencev tudi tečaj iz fizike in slikarski tečaj. Pripominjamo, da poučujejo prvovrstne moči in da je učnina nizka. Tečaji se prično sredi oktobra. — Pismene priglase sprejema g. Šumljak, Krekova 1. Plesna šola za trgovske in privatne nameščence je pričela. Vaje se vrše vsaki torek in petek v Narodnem domu. — Pomočniški odbor Združenja trgovcev. Cercle francals. Pouk v francoskem otroškem vrtcu in v kurzih za šolsko mladino in za odrasle se je začel. Prijave se še sprejemajo v kurzih samih. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 12.1 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 6:3 stopinj C nad ničlo; barometer jc kazal pri 15.8 stopinjah 746, reduciran na ničlo pa 744.1; relativna vlaga 86; vreme je jasno in tiho; vremenska napoved pravi, da bo vreme ostalo še nekaj dni lepo in jasno. Ne sme se ponoviti. Sef; Zakaj pa prihajate tako poznov v urad, gospodična? Uradnica; Bila sem s svojim zaročencem v trgovini, kjer mi je kupil zaročni prstan. Šef; Glejte, da se to nikoli več ne zgodi! w vsako sinvpnskn m 1 Podrobnosti o marseillesiii tragediji PRIHOD »DUBROVNIKA« IN POZDRAV V PRISTANIŠČU. TRIUMF NA ULICAH IN ZLOČINSKI STRELI. DOGODKI PO ATENTATU. ... n‘vo se je raztovarjal tudi z os a mu spremljevalci ministra francoske m o r na n ce. K° je kra]j zapug£al ]adjo< ga je sp ja o grmenje topov na našem Pl rStvfnil1 francoskih ladjah. Na obali pa je bUa zbrana nepregledna množica ljudstva m med njo ~ zločinski atentator. Na pomolu je pričakoval kralja Aleksandra francoski zunanji minister Ba-thou s svojim službenim spremstvom A/r ~ ' . . *piuju: Med akordi jugoslovanske himno cP •• ^ i *i mi-i uu a približeval motorni čoln s bal,™*,«. IZZ.* ati* P°-ofaali. OibEei, mornariški častnikit So- "rCtlsednik °- ,n ,’re'Jsed"lk Združc Čil iz čolna in pomagal kralju povzpeti thou in ga prijel za roko. Pozdravil je Ivan Š^Sd^SOD taTShaS našega vladarja v imenu predsednika Lešnik, predsednik DJO francoske republike Lebruna, želel mu v ponedeljek so imeli obrtniki rboro-dobrodošlico in izrazil veliko veselje, da vanje v diorani TestavracUe Svi Je p,rav njeaa doletela čast, da ga sme svet« zaradi konstituiranja krajevnega Pozdraviti v tako radostnem in pomemb- delovnega odbora za mesto Maribor. Pri nem trenutku na francoskih tleh. Mini- Marseille, kjer je bil pretekli torek po- ...... ,ia UCu mim- Poldne izvršen grozni atentat na našega ster Barthou je prisrčno pozdravil’ s kra-Kralja Aleksandra L, je največje prista- Ijem došlega našega zunanjega ministra nisče Francije ob Sredozemskem morju. Jevtiča. Minister francoske mornarice Zadnje dni pred prihodom našega kralja Pietri in maršal Dimitrijevič sta nato v Francijo je bilo tudi tu živahno vrve- predstavila našemu kralju predstavnike, nje in vse mesto se je pripravljalo, da bi ki so prispeli, da ga pozdravijo v imenu cini topleje sprejelo jugoslovanskega francoske vojske in francoskega naroda, kralja, ki bo stopil tam na zavezniška Ljubeznivo se je kralj nasmehnil tudi fo-tla. Praznično so se odele vse ulice in toreporterjem ter jim dovolil, da so ga nikdo ni slutil, da se je skrival med njimi slikali in fihnali. General Georges je kot zločinec, prežeč na življenje velikega jugoslovanskega suverena, ki je prihajal tja v znamenju še tesnejšega zbližanja in miru. Ko so bile končane zadnje priprave za sprejem in ko so že predstavniki francoskih oblastev ter drugih korporacij v slavnostnem razpoloženju pričakovali našega kralja, je minister francoske mornarice Pietri omogočil tudi jugoslovanskim novinarjem, da so prisostvovali sprejemu. Dal jim je na razpolago motorni čoln, s katerim so se pripeljali na francosko križarko »Colbert«, ki je bila vsidrana pri otoku Friulu. Nekaj 100 m od nje pa je bila vsidrana francoska križarka »Duquesne« in za njo so se vrstile ostale številne bojne ladje francoske mornarice. Eskadra hidroavionov je zakrivala žarke vročega solnca, ki so lili na mirno morje. Med hidroavioni so se gibčno kretala druga letala, katerih skupni polet je naznanil, da se približuje francoski obali rušilec »Dubrovnik« z visokim jugoslovanskim gostom. Okrog 2.45 so se na horicontu pojavile močne eskadre vojnih ladij, ki so spremljale našega rušilca. Francoska mornarica, ki je bila do prihoda vsidrana ladja za ladjo, se je razvrstila ob prihodu »Dubrovnika« in mu napravila veličasten špalir. Na krovih francoskih ladij so bili razvrščeni mornarji v slavnostnih uniformah. Minister francoske mornarice Pietri je z maršalom Dimitrijevicem opazoval na križarki »Colbert«, kako se »Dubrovnik« naglo približuje. Rušilec »Dubrovnik« je Zaplul med francoski križarki, s katerih je zagrmelo 21 topovskih strelov v pozdrav in so se admiralske zastave poklonile došlemu gostu, našemu kralju Aleksandru I. Trobentači so zatrobili znamenje »Mirno!« in godbe na obeh francoskih križarkah so zaigrale jugoslovansko državno himno, nad mirno morsko gladino pa je s francoskih vojnih ladij zaoril sedemkratni klic »hura« francoskih mornarjev. Ko so naši mornarji spustili sidro pred niarseilleskim svetilnikom, so na našem rušilcu zagrmeli topovi. Nekaj minut na- sta minister francoske mornarice Pie-tri in maršal Dimitrijevič stopila na »Duhovnik«, kjer ju je sprejel došli kralj Aleksander, oblečen v admiralsko uniformo. Tu ga je najprej prisrčno popravil v imenu zavezniške Francije in v imenu njene mornarice minister Pietri ga po pozdravu prosil, naj se izkrca. aš kralj je bil vidno ginjen nad toplim sprejemom. Bil je vesel in dobro razpo-ozen ter ni niti najmanj slutil, kaj se pripravlja j„ ^ • sc jj0 Zg0Cjii0. Prijazno in ljubezr'--- zastopnik predsednika Lebruna dal zna menje za odhod. Trobentači pred avenijo Cannebier so zatrobili »Mirno!« in razvrščene čete so izkazale našemu cu-verenu vojaško čast. Med navdušenim in oglušujočim vzklikanjem zbrane množice se je kralj Aleksander podal z ministrom Barthoujem s pomola in vstopil v luksuzni avto niarseilleskega prefekta. V istem avtomobilu se je vozil poleg šoferja general Georges. član francoskega visokega vojnega sveta. Med zvoki godb, ki so igrale marseillezo, je avto z visokimi gosti vozil v srednjem tempu po ulici Cannebier. Takoj za kraljevim avtomobilom so se vozili naš zunanji minister Jeftič, minister francoske mornarice Pietri in naš pariški poslanik dr. Spalajkovič, v tretjem avtomobilu pa francoski poslanik v Beogradu Naggyar. V ostalih avtomobilih so se pa vozili drugi predstavniki francoske vojske in fiancoskega naroda. Ko je veličastni sprevod krenil proti spomeniku Poilou d’ Orient s ceste Cannebier, so pričeli voziti avtomobili še počasneje. Med navdušenim vzklikanjem' so pa nenadoma odjeknili revolverski streli prav v hipu, ko se je avto z našim kraljem približal marseilleski borzi. S pločnika pred borzo je namreč skočil na stopnico kraljevskega avtomobila atentator, močan človek, oblečen v rjavo obleko, z velikim samokresom v roki. Zgodilo se je vse to s tako bliskovito naglico, da ga orožniki m policijski agenti niso mogli zadržati, l akoj, ko je planil atentator k avtomobilu, je iz neposredne bližine oddal 8 strelov na kralja Aleksandra, ministra oartnouja in generala Georgesa Ko je atentator še streljal kakor besen, sc je posrečilo polkovniku republikanske garde Violettu okreniti konja in s sabljo udariti atentatorja. Šofer Foa-cad, ki je šofiral kraljevski avto, je takoj po prvih strelih ustavil avto in s pestjo udaril atentatorja po glavi. Atentator je udaril z obrazom ob prednja vrata in se nato zgrudil na tla. Ko je ležal na tleh, je še vedno imel v roki samokres in streljal. Iz rane na glavi mu je tekla kri. Nastala je par.ika in slišati je bilo klice: »Atentat, ubijalec, kralj je ubit, Barthou je mrtev, general Georges je mrtev.« Le z največjim naporom se je posrečilo policiji in vojaštvu mobilne garde potisniti besnečo množico vstran. Policija je zmrcvarjenega atentatorja takoj spravila v bližnji kiosk in od tam na prefekturo. Učinek zločinskega in ogabnega atentata je bil grozovit. Kralj Aleksander se je zgrudil na tla avtomobila, general Georges se je pa sklonil na sedežu težko ranjen. V nepopisni zmešnjavi, ki je nastala takoj po atentatu, nikdo ni opazil, kaj se je pripetilo Barthouju. čim se je avto po prvih strelih ustavil, je izstopil Barthou s krvavo roko. Naš zunanji minister Jevtič, maršal Dimitrijevič in poslanik dr. Spalajkovič so takoj po prvih strelih skočili iz avtomobila in je minister Jeftič odpel na tleh ležečemu kralju bluzo ter ga vprašal, kako se počuti. Odgovora ni dobil. Kralj Aleksander je bil že v agoniji, ko so ga prepeljali na prefekturo, kjer ga je šef zunanjega ministrstva Markovič z orožniki prenesel v prefektov kabinet. Barthouja, ki je bil zadet v levo roko pod komolcem in mu je krogla presekala arterijo, pa so takoj prepeljali v bolnišnico in ga operirali. Spotjo je izgubil precej krvi in poskušali so s transfuzijo. Dali so mu narkozo, ki pa je ni prestal. Na dvorišču prefekture je stal avto, v katerem je bil ubit naš kralj Aleksander. Vsi sedeži so bili okrvavljeni. Sledovi revolverskih krogel so se poznali na levi strani karoserije. Šofer Foacad je razburjen in ves iz sebe pripovedoval, kako je udaril atentatorja. »Kje je kralj?« so vprašali člani spremstva, ki so se zbrali kmalu po atentatu na dvorišču prefekture. Stražniki so jih spremili v kabinetno sobo prefekta. kjer je na divanu ležal kralj Aleksander. Oči je imel zaprte, bil je še živ in je naglo dihal. Ob njegovem vzglavju so bili zbrani profesorja marseilleske medicinske fakultete Betrand in Henry ter dva vojaška zdravnika, ki so še poslednjič skušali z injekcijami ohraniti kralja pri življenju. Dali so mu injekcijo v srce, toda vse njihovo znanje je bilo zaman, njih vešča roka smrtno zadetemu kralju ni mogla več rešiti življenja. Zaradi velike izgube krvi je oslabelo kraljevo srce. Kraljevo življenje je počasi ugašalo. Zunanji minister Jevtič je tedaj prijel kraljevo desno roko in poslušal, če še bije kralju srce. Poslanik dr. Spalajkovič pa se je približal kraljevemu obrazu, da bi občutil njegov dih. Zadnje besede, ki jih je kralj izgovoril, so t}i,e: »čuvajte mi Jugoslavijo!« Vedno tišje je dihal, le še nekaj utripov srca in izdihnil je. Zdravniki so ugotovili smrt ob 16.45 uri, točno pol ure po atentatu. V sobi je nastala globoka tišina. Težka bol je zagrabila vse navzoče in nobeno oko prisotnih ni ostalo suho. Jugoslovanski vojni odposlanec general Mitrovič je glasno zajokal: »Zakaj mora tako propasti naš ponos? Zakaj so to prizadejali našemu junaškemu kralju?« Tedaj so zdravniki pristopili k truplu pokojnega kralja ih ga očistili krvi *ter mu oprali admiralsko uniformo. Pokrili so truplo z juogslovansko trobonjico. Prinesli so sveče in jih prižgali ob njegovi glavi Zunanji minister Jeftič in poslanik dr. Spalajkovič sta odšla v sosednjo sobo in takoj telefonično stopila v zvezo z Beogradom in obvestila našega ministrskega predsednika Uzunoviča o strašnem dogodku. Umrl je naš kralj, naš ljubi vladar, kakor umirajo veliki junaki! Zborovanje naših obrtnikov PRIPRAVE ZA LETOŠNJI OBRTNI ŠKI TEDEN. Na obrtniški teden, ki bo od 1. do S. decembra po vsej državi, sc je pričelo tudi mariborsko obrtništvo marljivo pripravljati. Za Okrožni odbor mariborski sta v centralnem odboru za dravsko banovino v Ljubljani gg. Miho Vahtar in Josip Šabeder, prvi kot podpredsednik. Okrožni delovni odbor v Mariboru pa nja obrtnikov v Mariboru, podpredsednik ff- Franjo Novak, predsednik Združenja se na pomol. Radost jc žarela kralju z brivcev ,, r predsednik Združenja lic. ko sc mu ic približal ,ni„ister £* va, Ik" S, S T timu „„ „riinl „ rnko. Piv/flrn,.j .v, k .:. ”“ovsk' moistor v Mariboru, g. tem so bili izvoljeni: za predsednika g. Anton Krajcer, predsednik Združenja čevljarjev, za podpredsednika g. Ivan Jemec in g. Franc Reicher, za blagajni-m K' ^ranc Greif, za zapisnikarja g. Martin Pravdič, za načelnike posameznih odsekov pa: g. Mihael Lešnik za propagandni, g. Franjo Novak za prireditveni, g. Jožef Kac za predavalni in g., Crnan Ilih za gospodarski. Sestanek jes vodil g. Miho Vahtar, ki jc po izvršenem konstituiranju krajevnega delovnega odbora predal predsedstvo novoizvoljenemu predsedniku g. Krajcerju, ki se je zahvalil za izkazano zaupanje in prosil za dobro izvedbo obrtniškega tedna v Mariboru ter krepko sodelovanje vsega m^-iborskega obrtništva. Tajnik O. o. g. Jufij Novak je obrazložil naloge in podrobno delo posameznih odsekov. Sklenilo se je, da se vrši prvi sestanek predsedstva in vseh načelnikov posameznih odsekov v ponedeljek, dne 15 t. m. ob 20. uri v restavraciji »Novi svet«. K temu sestanku naj načelniki odsekov povabijo agilne tovariše, ki bi bili pripravljeni z vnemo in požrtvovalnostjo sodelovati v korist svojega obrtniškega stanu. Ko so se rešila še nekatera notranja vprašanja glede prireditve obrtniškega tedna, je predsednik g. Anton Krajcer zaključil skoraj tri ure trajajoč*7 zborovanje. Tečaj za moderno aranžirani e izložbenih oken Slovensko trgovsko društvo v Mariboru namerava, kakor doznavamo, prirediti v drugi polovici tega meseca svoj drugi tečaj za moderno aranžiranje izložbenih oken po vzorcu lanskega prvega tečaja, ki je uspel nadvse zadovoljivo. Da je prvi tečaj rodil zadovoljive uspehe, se je tudi takoj pokazalo na mariborskih trgovskih izložbah, ki so od tedaj po veliki večini moderno aranžirane, da ne rečemo velikomestno. To je zasluga Slovenskega trgovskega društva in njegovega agilnega vodstva. Drugi tečaj, ki se bo sedaj vršil po pri znanih strokovnjakih, bo po lanskih izkušnjah še izpopolnjen in bodo imeli udeleženci priliko do še večjega vpogleda v teoretično in praktično znanje, kar jim bo gotovo v veliko korist za bodočnost, posebno trgovskim nastavljencem. Tečaj se bo vršil 44 ur in bodo tečajnikom, ki bodo z interesom zasledovali pouk in tečaj redno obiskovali, izdana ob zaključku primerna potrdila. Lanski prvi tečaj je obiskovalo 38 tečajnikov in je zanimanje za letošnji tečaj že sedaj veliko. S posebnim ozirom na to, da je za te prireditve izvoljen poseben društveni odsek pod predsedstvom člana odbora, znanega trgovca gosp. Janko Preaca, je uspeh tečaja zajamčen. Take prireditve so za vzgojo našega trgovskega naraščaja velevažnega pomena ter v korist trgovcev-šefov samih, obenem pa v tuj-sko-prometnem oziru, ker se z lepimi in moderno aranžiranimi izložbami povzdig ne kras našega mesta. Zato pozdravljamo to iniciativo in priporočamo trgovstvu, kakor tudi ostali javnosti, da podpre požrtvovalno delo Slovenskega trgovskega društva in njega odseka. Vse ostale podrobnosti bodo objavljene pravočasno. Sokolstvo Sokol Maribor Matica. Društvena u-prava in prednjaški zbor Sokola Maribor Matica bosta imela drevi ob 20. v društvenih prostorih v Narodnem domu žalno sejo. Zdravo. Vsemu članstvu Sokola Matice. Uprava Sokolskega društva Maribor Matica ponovno opozarja vse svoje članstvo na včerajšnji poživ v sokolski rubriki našega lista. Članstvo, ki ima slavnostne kroje se mora žalne seje, ki bo v nedeljo do poldne ob 11. v Narodnem domu. udeležiti brezpogojno. Obenem prosi društvena uprava starše otrok, ki telovadijo pri Sokolu Matici, naj pošljejo na žalno manifestacijo dečke in deklice, ki imajo brez hibne kroje. Pridejo pa naj v dolgih črnih nogavicah in črnih čevljih. Če bo hladno vreme, naj vzamejo s seboj tudi površnike. Dečki in deklice naj se zberejo na dvorišču Narodnega doma v nedeljo dopoldne ob 10. uri. Zdravo. Sokol Maribor II. Pobrežje. Redna telovadba za vse oddelk bo zopet prihodnji teden. Za starejše člane vsako sredo od 20.30—22. ure. Načelnik. Vsemu članstvu Sokola Maribor III. Društvena uprava Sokola Maribor III. vabi vse svoje članstvo, naraščaj in de-co naj sc v čimvečjem številu udeleži žalne manifestacije, ki bo v nedeljo 14. tm. ob H. v Narodnem domu. Članstvo, naraščaj in deca, ki ima kroje, naj pride zanesljivo v krojili. Zbirališče točno ob 10. uri v krčevinski osnovni Šoli. Zdravo. Težka industrija. Moja ideja preurediti tovarno za izdelovanje igel v tovarno za šrapnele je sijajna. Povsod se govori o miru. Stran 4. Mariborski »V e č e r n I k« Jutra V Maribor«, dne 12. X. 1934. A. K. Grln: Bogastvo Roman. 1 a tajnost mu je bila hujša od prve. Ali je starka demon, ali — takoj mu je misel zastala — neki moški je korakal t’-k pred njim po cesti. Prepričan, da more biti le osovraženi Montelli, je pospešil korake, da ga dohiti hi zahteva od njega izjavo. I oda čimbolj je hitel, tem hitreje je stopal mož, da ga ni mogel dohiteti, in ga je videl, kako je skočil v voz cestne železnice. Pri mirnem preudarku ni obžaloval, da se ni mogel srečati s tem človekom, o čigar namenih je tako malo vedel. Ako je signorina taka, kakršno .sodbo si je o njej ustvaril, se bo znala do jutri obraniti pred nadležnežem; ako se pa je o njej varal, potem pa bo čimprej pozabiI njen čarobni obraz. Mogoče mu postane že jutri vse jasno. Do tedaj pa naj potrpi v upanju, da bodo vsi dobri angeli čuvali mir ljube deklice. Osrečeval ga je blažen občutek, da mu je naključje poslalo to bitje, ki naj mu postane luč in razkošje življenja. Ko se je vrnil v atelje, se mu je prvič zdel hladen in prazen. Lastne umotvore je ogledoval z malomarnima pogledi, polastilo se ga je prej neznano čustvo osa- melosti in zapuščenosti. Edino, kar je imelo zanimanje zanj, je bila slika krasne neznanke, s katero se je danes srečal ob tako čudnem naključju. Prižgal je vse svetilke, da bi sliko premotril pod vplivom dobljenih vtisov. Slika je bila njej podobna in zopet ne. Poteze na licu, ljubkost, blesk barv, vse to je izražala slika, in vendar mu je nekaj manjkalo na tem sanjavem obrazu. Tu je podobna bajni vili, in vendar je ženska! Ali bi ne bilo bolje, da bi jo naslikal kot tako? »Ne — sicer bi moj sen ne imel nasprotja v krasni instinitosti.« Vzel iz mape osnutek, ki ga je napravil o lepi signorini, postavil gaz utripajočim srcem poleg slike, ko jo je pravkar občudoval, in primerjal obe. Čudovito nasprotje med obema! Koliko ginljive ljubkosti je kazala nj&gova nova boginja! Ali je bilo*mogoče gledati ta obraz in ga ne ljubiti? V tej uri tihega sanjarenja je prekipevalo njegovo srce od blaženosti. In ne k bogati in dobrotni neznanki, temveč k ubogi, zapuščeni pevki, ga je gnalo hrepenenje, ki je zaradi žalostne preteklosti obupala nad bodočnostjo. Naslednjega dne ob treh je stal zopet pred njenim stanovanjem. Ves dopoldan je pričakoval Monfellija, se pripravil celo na obisk Portugalke, toda ostal je v svojemu ateljeju in nemoten. Kojepozvo nil za vstop, se ga je polastila velika vznemirjenost. Šele na ponovno močno zvonenje mu je odprla ista dekla z bebastim obrazom kakor prejšnjega dne. »Ali morem govoriti z gospodično Val-di? Ali je v sobi in naj stopim k njej, kakor včeraj?« Dekle je strmelo vanj brez odgovora. »Gotovo je gluha,« si je mislil in je hotel iti mimo nje, a ta ga je povlekla za rokav in stresla glavo. »Kaj naj to pomeni?« je vprašal, »ali je ni tu, je ne najdem doma?« Očividno ga dekle ni razumela !n je stresala z glavo tudi tedaj, ko se je De-graw odtrgal od nje in zdirjal v prvo nad stropje. Krepko je potrkal na prva vrata, in ko ni bilo odgovora, na druga. Nato ni več čakal pritisnil je kljuko in vrata so se odprla. Pri prvem pogledu po sobi je Degravv prestrašen ostrmel — soba je bila popolnoma prazna; preproga, pohištvo in vse okrasje je bilo izginilo. Planil je v drugo sobo, iz katere je včeraj Montelli vstopil in nato v prostor, kjer se je srečal s si-gnorino. Toda vsi ti prostori so bili odprti, popolnoma opustošenj, goli in prazni. »Dobrotno nebo, ali je odšla in je zame izgubljena?« Divjal je iz sobe v sobo, iščoč povsod sledi, kako poročilo, poslovilno pismo. Kaj se je ž njo zgodilo? Ali je zbežala, da se ogne nevarnosti, s katero ji je grozil Montelli? Na vsa ta vprašanja ni našel odgovora. Tisoč skrbi ga je podilo po drugih stopnicah navzgor. Mnogo tam ni mogel poizvedeti. Stanovalci drugega nadstropja so vedeli o signorini samo to, da je odšla na vse zgo daj. Mislili so, da je mlada dama bolna; zato so se nemalo začudili, ko so odpeljali njeno pohištvo in je nato prišla še sama v spremstvu stare Portugalke popolnoma zdrava in se je odpeljala. Kaj več o vzroku tega zagonetnega ravnanja ni mogel Degraw izvedeti od nikogar; bil je torej primoran zapustiti hišo, ne da bi kaj opravil, ne da bi vedel, kaj še naj stori. Tako se je vrnil malodušen in žalosten v svoj atelje. Lepa pevka je izginila in ž njo prvi resnični sen ljubezni, ki je pretrgal mirni tok njegovega brezskrbnega življenja. VI. Ko je razmišljal o dogodki! in se tolažil s tem, da je signorina zbežala prostovoljno in ne v spremstvu Montellija, je vstopil prijatelj, o čigar življenjski izkušenosti je ime! visoko mnenje. Porabil je torej priliko, da mu odkrije primer v splošnih obrisih in ga vpraša, katero sredstvo bi bilo najuspešnejše, da najde sled za iznenadoma izgubljeno osebo. Odplačevanic kmetskih dolgov VAŽNE DOLOČBE O ODPLAČEVANJU DOLGOV PO NOVI UREDBI O ZA- ŠČITI KMETOV. Pred dobrim mesecem je stopila v veljavo nova uredba o zaščiti kmetov z zakonsko močjo. S to uredbo je na novo urejeno plačevanje kmetskih dolgov na način, ki se v svoji osnovi in bistvenih načelih ne razlikuje od načina plačevanja po prejšnji odredbi, toda v svojih podrobnostih in v izvršilnem postopku je nova uredba v marsičem morda še poslabšala položaj kmeta, ki mu ga je že ustvarila poprejšnja, sedaj ukinjena odredba. Priznati pa moramo, da ima nova uredba vendar nekatere prednosti, ker je imela stara uredba precej nejasnosti in nepopolnosti. Z novo uredbo je vsekakor odtegnjena kmetom ugodnost 2 odst. popusta za vsako skrajšano leto preostalega dolga, če dolžnik ta dolg poravna pred potekom 12 let. Tudi je nova uredba opustila 12-letno obročno plačevanje onih dolg jv, ki se gibljejo med zneski od 1200 Din do vključno 2000 Din ter podvrgla te, kakor tudi vse manjše dolgove, plačevanju v štirih obrokih. Vse ostale spremembe so za naše razmere in našega kmeta le podrejenega pomena. Po novi odredbi si bo moral kmet, ki se hoče poslužiti zaščite, priskrbeti pri občinski upravi posebno potrdilo, da je kmet in je zadolžen kot kmetovalec. Le s tem potrdilom lahko uveljavi svojo zaščito in pravico do odplačevanja dolgov, ki so bili narejeni pred 20. aprilom 1. 1932. v 12-letnih, odnosno 4-letnih obrokih. Prva anuiteta zapade v plačilo najkasneje 15. novembra t. 1., ostali obroki pa najkasneje 15. novembra vsakega na- daljnjega leta. če dolžnik teh obrokov ne plača v 30 dneh od dneva dospelosti, ima upnik pravico izterjati zapadle obroke prisilnim potom. Če se trije obroki po vrsti izterjajo prisilno, izgubi dolžnik pravico posluževati se olajšav uredbe o zaščiti kmetov, to se pravi, da dobi upnik pravico izterjati ves obstoječi dolg takoj. Višina dolga se ugotovi na enak način, kakor je bil predpisan v prejšnji odredbi, in sicer: k glavnici dolga se pri-štejejo ne plačane in nezastarane obresti do 23. novembra t. 1., to je do dne uveljavljenja prejšnje uredbe, mimo tega pa tudi do tega dne nastali procesualni stroški. Za čas od 23. novembra 1. 1. do 15. novembra t. I. se morajo plačati od taKO ugotovljenega blaga samo obresti, ki znašajo pri denarnih zavodih 6 odstotkov, pri zasebnikih pa 3 in pol odst Od 15. novembra t, 1. nadalje pa mora dolžnik odplačevati dolgove natančno po določenem odplačilnem načrtu v 12 obrokih. Vsaka anuiteta obstoji iz d v oh zneskov, namreč iz zneska, ki gre na račun odplačila dolga in iz zneska obresti. Obresti sme dolžnik plačati naenkrat ali večkrat v vsakem letu, kakor je pač zanj ugodnejše, vendar pa so izbere obresti za menične dolgove, ki se morajo plačati v dveh tromesečjih. Kar se tiče dolgov do 2000 Din, se ph-čujejo v štirih enakih letnih obrokih. Prvi obrok zapade v plačilo najkasneje 15 novembra t. 1., ostali pa do 15. novembra vsakega naslednjega leta. Za te dolgove se plačujejo 6 odst. obresti, kakor pri dolgovih, plačljivih v 12 obrokih. Skrivnosti kozmičnih žarkov MISLI K NAMERAVANEMU NOVEMU PICCARDOVEMU POLETU V STRATOSFERO. bili kozmični žarki v tem pogledu izjema. Proti nadam, ki jih stavi človeštvo v stratosferne polete, pa izraža slavni kon-strukter letal Igor Sikorski mnenje, da s trgovskega stališča poleti v stratosfero nikoli ne bodo praktični. Sikorski je prepričan, da se bo letalstvo v bodoče omejilo samo na vojaške namene in hiter prevoz pošte. Stratosferna letala bi bila pa tako draga, da bi s trgovskega stališča ne prišla v poštev. Baje se pripravlja na polet v stratosfero celo Piccardova žena, ki je dovelj pogumna, da se hoče dvigniti s svojim možem v zračne višine. Poleti v stratosfero so stari šele tri leta. Pri njih ne gre za višinski rekord, marveč za znanstvena dognanja, ki bi laiiko imela praktično vrednost. Najhujši sovražnik letala je vreme. Letalci se mu hočejo izogniti s tem, da bi letali nad oblaki, odnosno tako visoko, da bi jim nevihte ne mogle do živega. S proučevanjem vremenskih razmer v stra tosferi gre roko v roki tudi proučevanje kozmičnih žarkov. Pred mnogimi leti še ljudje niso ničesar vedeli o teh žarkih. Še nihče jih trt videl in žarki nimajo no- INDIJANCI SAMOSTOJNA RASA. Dr. G. Albin Matson z washingtonske medicinske fakultete se je zanimal za to, kakšnega izvora so ameriški Indijanci in pomagal si je s preizkušnjami krvi, s katerimi se je posrečilo razdeliti prebivalce Evrope v več sorodnih skupin, odnosno tipov. Na svoje presenečenje je ugotovil, da spadajo severnoameriška in indijanska plemena h krvnim skupinam A, B in O približno v takem odstotku, v kakršnem bi padalo k njim enako število Evropcev. Ti Indijanci so torej mešanci evropskih ras A in B s primitivno raso O. Da ugotovi, ali so bili njihovi predniki čiste rase, ki bi spadala v skupno O, je dobil dr. Matson 12 indijanskih mumij iz Peruja, Arizone in z GrOnlandije, torej iz krajev, ki so zelo oddaljeni drug od drugega. Mumije so izvirale iz časov pred prihodom belokožcev in na njih bi se dalo rešiti to vprašanje, samo da niso imeli krvi. Dr. Matson si je pomagal s tem, da je skuhal izsušena vlakna mišičevja, potem jih je pa podvrgel krvni preizkušnji. Izkazalo se je, da pripadajo vse mumije krvni skupini O. S tem je bilo dokazano, da so bili Indijanci samostojna rasa, ki se je razmeroma kmalu ločila od dmgih človeških ras, pozneje, po prihodu belokožcev, so se pa Indijanci močno pomešali z njimi. Pekova žena. Pekova žena je nekoč posetila prijateljico in se ni vrnila domov do jutra. Ko se je pek zjutraj zbudil, je pozabil, kam je šla žena in prebrskal vso hišo. Ko se je uveril, da se ni skrila, da bi mu nagajala, je vesel tekel k sosedu in vzkliknil; »Pomisli, nocoj mi je izginila žena!« »Blagor ti!« je odvrnil sosed, »samo če ni padla v vodnjak.« »Imaš prav, prijatelj,« je rekel pek, »na to nisem mislil.« Urno je tekel domov in vodnjak ■— pokril. V rokah človeštva. Mož je čutil, da se mu približuje zadnja ura in je rekel prijatelju, ki je čuval ob njegovi postelji: »Ali se ti ne zdi, da kmalu umrem.« Ta je odgovoril: »Tebi je lahko govoriti o smrti. Toda ali se ne bojiš, da prideš v pekel in da boš tam trpel?« »Oh, dragi prijatelj,« je odvrnil umirajoči, »to mi je malo mar. Živ sem padel v roke človeštvu — in katera usod« je hujša od te?« Pr? izpit«. Profesor: Povejte mi, gospod kandidat, kaj bi storili, če bi ugotovili, da so v pitni vodi bakterije? Dijak: Najprej bi jo filtriral, potem bi jo destiliral, potem pa ... Profesor: No, kaj pa potem? Dijak: Potem bi pa raiše pil k:ii drugega, gospod profesor. Brž v zakonski jarem. Žena: Čuj, možiček, sosedov sin resno snubi našo hčerko, pa se bojim y dati mu jo. ker je strašno kratkoviden- Mož: Kar brž mu jo dajmo, kajti ženin z dobrimi očmi bi je ne vzel. Posest benega opazovalnega vpliva na navadno gmoto. Prodirajo skozi gmoto, kakor pro : dirajo svetlobni valovi skozi steklo. Kar ; se tiče njihove nevidnosti, jih lahko primerjamo z radlo-valovi. Prostor je lahko poln radio-valov, toda človek bi tega ne vedel, če bi ne imel sprejemnega aparata, ki valove prestreže in jih spremeni v njegovem ušesu v zvoke. Če najdejo fiziki boljše pojasnilo bistva kozmičnih žarkov, bodo morda biologi in fiziologi mogli ugotoviti tudi vpliv teh prodornih Žarkov na življenje človeka, ži vali in rastline. O drugih vrstah izžareva' nja je več ali manj že znano, da imajo na vsak živ organizem velik vpliv in zato ni nobenega povoda za domnevo, da bi I HIŠE ENODRUŽINSKE pri Mariboru od 26.000 Din naprej. — Sredi Maribora: trinadstropnico 600 000, »e- demstanovanisko hišo z lokalom 165.000 Din. Kme- tije, gostilne, gozdna uosest-va, pekarije, vile prodaja Posredovalnica Maribor. Slovenska ul. 26. 4271 Prodam SEMENSKO PŠENICO rl in ječmen dobite Dri Kmetijski dručbi Maribor, Tele-fon št. 2083 4256 JABOLKA ~ oddaja na drobno po nizkih cenah Kmetijska družba skladišče Maribor. Telefon št. 2083- 4255 Hrano odda PAR ABONENTOV sprejmemo na dobro domačo hrano Din 301* -400 V isti hiši se odda lepa. sepurirana soba. Frančiškanska 21. pritličje. 42h9 Sobo odda ODDAM OPREMLJENO SOBO. parketirano, z vhodom iz stopnic. Jože-Vošnjakova ul. 19/I, vrata 3. 41’47 ZRAČNO. SOLNČNO ~ parketirano sobo z uporabo kopalnice na Kralja Petra trgu oddam takoi bolj