Primorski dnevnik SOBOTA, 7. MAJA 2016 št. 107 (21.647) leto LXXII 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 9 , , , , ^ ooouu , london - Na 2. strani Novi župan bo musliman Khan Laburist po rodu iz Pakistana vodi dolina - Na 5. strani Na Majenci nagradili vina Danes slovesno postavljanje maja gorica - Na 12. strani Nizka obdavčitev za večjo privlačnost V goriški občini so davki med najnižjimi v Italiji 40-letnica potresa - Predsednik Sergio Mattarella obiskal Furlanijo »Mandi Friul, ariviodisi« VIDEM - »Vi ste zgled vztrajnosti, požrtvovalnosti in učinkovitosti.« Predsednik republike Sergio Mattarella se je včeraj v Furlaniji poklonil žrtvam potresa izpred štiridesetih let ter se v imenu države zahvalil vsem reševalcem, predvsem vojakom in gasilcem. V Gu-minu, prvi etapi njegovega obiska, je predsednik pozdravil v furlanščini Man-di Friul, mandi furlans (zdravo Furlani-ja, zdravo Furlani), poslovil pa se se je s furlanskim ariviodisi (nasvidenje). Mat-tarella je nato v spremstvu predsednice Dežele Debore Serracchiani obiskal Pu-šjo ves, svoj obisk pa sklenil v Vidmu na spominskem zasedanju deželnega parlamenta. S predsednikom je na območja, ki ga je prizadel rušilni potres, prišel tudi tedanji izredni vladni komisar Giuseppe Zamberletti, ki so ga domačini zelo prisrčno sprejeli. V Guminu se je Mattarella na pokopališču poklonil tamkajšnjim žrtvam potresa (v mestecu in v sosednjih vaseh je izgubilo življenje 400 ljudi), nato si je ogledal stolno cerkev, kjer ga je pričakal videmski nadškof Bruno Mazzoc-cato. V Pušji vesi, ki jo je potresni sunek dejansko zravnal z zemljo, si je državni poglavar ogledal tamkajšnji muzej potresa in se srečal z župani in lokalnimi upravitelji, ki so bili neposredno soudeleženi pri obnovi. Tu se je srečal tudi z nekdanjimi gasilci, ki so med prvimi prišli na kraj tragedije in pomagali pri reševanju ljudi. Slovenska televizija RAI bo drevi ob 21.uri v okviru čezmejne televizije prenašala koncert iz guminske stolne cerkve. Nastopil bo Akademski orkester iz Berlina, ki ga vodi Peter Aderhold. Potresa in težavne obnove se spominja Drago Štoka, ki je bil takrat deželni poslanec Slovenske skupnosti. Štoka pravi, da se je deželni svet več let v glavnem ukvarjal s popotresno obnovo, vse ostalo, vključno s problematiko slovenske manjšine, pa je ostalo v ozadju. Na 3. strani škedenj - Obisk v železarni Z ogromno valjarno do novih delovnih mest vatikan - Včeraj Papežev poziv: Graditi mostove, podreti zidove VATIKAN - Evropa bi morala biti odprta in večkulturna družba, ki sprejema begunce in mladim pomaga osnovati družino, tako da jim ponudi primerne službe, je včeraj ob prejemu nagrade Karel Veliki v Vatikanu poudaril papež Frančišek. »Sanjam o Evropi, kjer biti migrant ni zločin ampak poziv k prevzemanju obveznosti v imenu človekovega dostojanstva,« je dejal. Ob prejemu nagrade je papež še poudaril, da mora Evropa slediti »moralni obveznosti« oblikovanja novega in pravičnejšega gospodarskega sistema. Na 2. strani NOVOMAT. AVTO STEKLO CENTER d.0.0. Ko steklo poči, do Novomata skoči! OBRTNA CONA SERMIN SERMIN 72A, KOPER T: 00386 5 62 62 888 slovenisti »Mačke ne pridejo v nebesa« OPČINE - Pri Slavističnem društvu Trst-Gorica-Videm trdno verjamejo, da je treba ovrednotiti delo literarnih ustvarjalk. Zato so Primorske sloveni-stične dneve, ki jih izmenično prirejajo s sorodnima društvoma iz Kopra in Nove Gorice, posvetili slovenski ženski literarni ustvarjalnosti na Primorskem od začetka 20. stoletja do sodobnosti. Na Opčinah je tako v četrtek in petek potekal zelo zanimiv simpozij. Na 10. strani Juncker pogreša skrb za skupno dobro Na 2. strani Trst: 6,7 milijona evropskih sredstev Na 4. strani Trst: vse pripravljeno za Baviselo Na 8. strani Goriški naravoslovni muzej vse bogatejši Na 14. strani Jernej Terpin pred zahtevno odločitvijo Na 18. strani DOBAVA IN MONTAŽA \ Leseni podi Blindirana vhodna vrata «J Notranja vrata *V Okna in okvirji KAMEN RAZEM • KRAŠKI KAMNOSEKI ■ ■ to 111 ■ i !>■ ■ i b i i □ ■IN STR JU ,0, % Helianthus vrata pvc okna in okvirji GIOMA S.r.l., Ulica Remis 50 - 33050 S. Vito al Torre (UD) Tel./Faks 0432 997154 info@giomapavimenti.it - www.giomapavimenti.it 11% POPUST NA VSE IZDELKE: SPOMENIKE, POLICE, STOPNICE, KORITA... Lokev 214- 6219 LOKEV Tel. +386 31 317 646 www.kamenrazem.si notranje rastline zunanje rastline vrtnarstvo urnik: 8.30 -18.30 Trat - P rósele IOOO (£)ívií |l G'ardíníere) |nfo: tel. O+O If 26 1+i - helíanthusZOl }0líbero.¡t podi 9771124666007 7 Četrtek, 5. maja 2016 AKTUALNO Primorski ki Ji vatikan - Ob prejemu nagrade Karel Veliki za posebne zasluge pri združevanju Evrope Papež: Sanjam o Evropi, kjer biti migrant ni zločin VATIKAN - Evropa bi morala biti odprta in večkulturna družba, ki sprejema begunce in mladim pomaga osnovati družino, tako da jim ponudi primerne službe, je včeraj ob prejemu nagrade Karel Veliki v Vatikanu poudaril papež Frančišek. »Sanjam o Evropi, kjer biti migrant ni zločin ampak poziv k prevzemanju obveznosti v imenu človekovega dostojanstva,« je dejal. Ob prejemu nagrade za posebne zasluge pri združevanju Evrope na slavnostni podelitvi v apostolski palači v Vatikanu je papež, ki prihaja iz Argentine, še poudaril, da mora Evropa »spoštovati tujce, priseljence in ljudi iz drugih kultur kot vredne, da jim prisluhnemo«. Poleg tega mora slediti »moralni obveznosti« oblikovanja novega gospodarskega sistema »z dostojanstvenimi in dobro plačanimi službami, še posebej za mlade«. Spomnil je še na ustanovne očete EU, kot sta Robert Schuman in Al-cide De Gasperi ter dejal, da nas danes bolj kot kdajkoli prej njihova vizija vzpodbuja h »gradnji mostov in podiranju zidov«. V nasprotju z običajno prakso prestižne nagrade tokrat niso podelili v nemškem Aachnu, ampak so jo papežu prinesli v Vatikan. Na podelitev so prišli tudi predsedniki vseh evropskih institucij - Evropske komisije JeanClaude Juncker, Evropskega sveta Donald Tusk in Evropskega parlamenta Martin Schulz. Vsi trije dobitniki nagrade in vsi trije katoličani. Udeležila se je je tudi nemška kanclerka Angela Merkel. Schulz, lanski dobitnik nagrade Karel Veliki, je v svojem govoru označil papeža Frančiška za cerkvenega voditelja, ki človeštvu posreduje pomembne vrednote. Kot je dodal, se papež zavzema za mir, solidarnost in medsebojno spoštovanje, kar je resnično potrebno poglobiti in kar nas druži, ne razdvaja. Predsednik Evropskega parlamenta je še dejal, da Evropa preživlja viharne čase, za enega največjih izzivov pa je označil begunsko krizo. Po njegovem je čas, da se bori- bančništvo V Italiji sodne težave za Deutsche Bank RIM - Sodišče v mestu Tra-ni je uvedlo sodno preiskavo proti nemškemu bančnemu kon-cernu Deutsche Bank. Sumijo, da je banka na nezakonit način leta 2011 prodala približno sedem milijard evrov vredne italijanske obveznice. Finančni stražniki so po nalogu tožilstva iz Tranija preiskali milanski sedež nemške banke in tam zaplenili dokumente ter tudi elektronsko pošto. Tožilec Michele Ruggiero je kot pričo doslej zaslišal le vodjo italijanske podružnice baanke Flavia Valeria, ki pa ni na seznamu osumljencev. Na njem so se znašli le nemški funkcionarji banke. Tožilstvo v Traniju je prvo začelo preiskavo o domnevnih finančnih prekrških Deutsche Bank, zato ji na osnovi kazenskega zakonika pripada ves kazenski postopek. Papežu Frančišku sta prestižno nagrado Karla Velikega izročila župan nemškega mesta Aachen Marcel Philipp (levo) in predsednik odbora za Karlovo nagrado Jürgen Linden ansa mo za Evropo. »Papež Frančišek nam vzbuja upanje, da nam to lahko uspe,« je v svojemj nagovoru še poudaril Schulz. Juncker se je papežu zahvalil, ker opominja Evropo na vrednote, na katerih temelji. Tako Evropejce večkrat spomni, da lahko in morajo bolje izkoristiti svojo odgovornost in velik potencial za skrb za begunce, socialno pravičnost ter spravo med ljudmi in narodi. Tusk pa je pohvalil papeževo novo vizijo za Cerkev. »Prepričan sem, da v današnjih negotovih časih velikih sprememb in dramatičnih izzivov tako verniki kot neverujoči potrebujejo Cerkev, ki nikogar ne izključuje, temveč sprejema vse,« je poudaril. Po njegovih besedah papež zagovarja Cerkev, ki »se odpoveduje razkošju, da bi pomagala revnim«, ki je »radikalna v svoji ljubezni« in ki sodbe prepušča Bogu. Frančišek je prvi papež, ki je prejel redno nagrado Karla Velikega. Papež Janez Pavel II. je leta 2004 v Vatikanu prejel izredno nagrado Karla Velikega. Frančišek je sicer 58. dobitnik te nagrade. rim - Preveč je nacionalnih egoizmov Juncker v EU pogreša skrb za skupno dobro RIM - Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je v Rimu poudaril, da v Evropski uniji ni evropske vizije. Na razpravi o stanju Evropske unije je Juncker še dejal, da pogreša prizadevanja za skupno dobro v Evropi, ki jih pogosto spodkopavajo nacionalni interesi. Juncker je v razpravi, ki so se je udeležili tudi predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz, predsednik Evropskega sveta Donald Tusk in premier Matteo Renzi poudaril, da postaja prepad med javnim mnenjem in oblikovalci evropske politike v Evropi čedalje večji. »Žal nimamo evropskega javnega mnenja, ta so še vedno zaznamovana nacionalno,« je dejal. Po njegovem je to težava, saj nekateri v Evropskem svetu poslušajo le mnenje svojih držav, pa tudi v Evropskem parlamentu ni veliko bolje. »Če poslušaš le mnenje svoje države, ne moreš razviti občutka, da moramo združiti svoja prizadevanja,« je še dejal Juncker. Do voditeljev, ki zastopajo samo interese svojih držav, je bil kritičen tudi predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz. Kot je dejal, nekateri voditelji »prihajajo v Bruselj in v intervjujih poudarjajo, da morajo v Bruslju braniti interese svoje države«. »Pogosto gre za države, ki dobijo veliko kohezijskih sredstev«. Tusk je po drugi strani ocenil, da nima smisla slediti idealu »evropske naci-je«, temveč je treba oblikovati »politični zdrav razum«. «Ideja države EU in ene vizije je bila iluzija,« je poudaril predsednik Sveta EU in nekdanji poljski premier. Sodišče »odstavilo« generalnega direktorja RTV LJUBLJANA - Višje sodišče je ugodilo pritožbi Nataše Pirc Musar glede zahtevka za sklenitev pogodbe o zaposlitvi na položaju generalne direktorice RTV Slovenija in razveljavitev sklepa o imenovanju Marka Fillija na to mesto. Pirc Musarjeva je pravnomočno sodbo komentirala kot veliko moralno zmago. Meni namreč, da je z odstavitvijo Filija veljavno imenovana na položaj in da nov postopek iskanja generalnega direktorja ni dopusten. RTV Slovenija je po proučitvi sodbe ugotovila, da je bil sklep o imenovanju Fillija za generalnega direktorja RTV Slovenija res razveljavljen, a sodišče tudi ni postavilo Pirc Musarjeve za generalno direktorico RTV Slovenija. Fil-li tako ostaja vršilec dolžnosti generalnega direktorja. Napadalec v Turčiji streljal na novinarja Cana Dundarja ISTANBUL - Oboroženi napadalec je včeraj pred sodiščem v Istanbulu streljal na turškega novinarja Cana Dun-darja, ki mu sodijo zaradi razkritja državnih skrivnosti. Po navedbah očividcev je napadalec proti novinarju ustrelil najmanj trikrat. Dundar je odnesel celo kožo, je bil pa lažje ranjen nek drug novinar. Policija je sporočila, da je aretirala domnevnega strelca. Dun-darjev kolega Erdem Gul, ki so mu prav tako sodili, je dejal, da je napadalec kričal "izdajalec", medtem ko je streljal. Dundarja in Gula, vodjo dopisništva v Ankari, so po strelskem napadu sodniki še včeraj obsodili zaradi članka, v katerem sta očitala vladi, da je dobavila orožje sirskim skrajnim skupinam. Dundar je bil obsojen na 5 let in 10 mesecev zapora, Gul pa na 5 let zapora. Črn dan za svobodo tiska v Turčiji dopolnjuje vest, da je nekdanji časopis opozicije Zaman zaradi padca prodaje po vsiljeni normalizaciji v prid Er-doganu včeraj prenehal izhajati. V Italijo letos prispelo že več kot 30.000 migrantov RIM - V italijanska pristanišča je letos prispelo že več kot 30.000 migrantov in beguncev, ki so jih rešili iz morja, kar je nekoliko več kot v enakem obdobju lani. Nazadnje je italijanska obalna straža v četrtek koordinirala reševanje 1800 migrantov iz morja. Večina migrantov, ki prihajajo predvsem iz Podsaharske Afrike, se proti Italiji odpravi iz Libije. velika britanija - Na upravnih volitvah so se laburisti odrezali bolje od pričakovanj V Londonu muslimanski župan Na Škotskem slavili nacionalisti - Glede na lanske parlamentarne volitve konservativci nazadovali, Corbynovi laburisti pa pridobili konsenz LONDON - Na četrtkovih lokalnih volitvah v Veliki Britaniji so laburisti utrpeli manjše izgube od pričakovanj in obdržali oblast v ključnih okrožjih. Na Škotskem je medtem slavila Škotska nacionalna stranka (SNP), London pa bo najverjetneje dobil prvega muslimanskega župana. Večina končnih izidov zaradi posebnega volilnega mehanizma z dvema preferencama sinoči še ni bila znana, po neuradnih podatkih pa naj bi laburistični kandidat pakistanskega rodu že bil gotov zmage v Londonu. Britanski prestolnici se po karizmatičnem torijcu Borisu Johnsonu tako obeta prvi muslimanski župan. 8,5-milijonsko evropsko metropolo bo glede na zadnje jav-nomnenjske raziskave vodil 45-letni sin pakistanskih priseljencev, laburist Sadiq Khan, ki ima udobno prednost pred 41-letnim Zac Goldsmith iz vrst vladajočih konservativcev. Khan naj bi po približno polovici preštetih glasov imel 45 odstotkov podpore, njegov tekmec Goldsmith pa 35 odstotkov. Če nihče ne doseže 50 odstotkov je po volilnem sistemu predvideno štetje »druge« preference, s čemer naj bi Khan krepko presegel potrebni prag za izvolitev. »Bom župan vseh Londončanov,« je po glasovanju tvitnil Khan, ki bo v primeru izvolitve prvi muslimanski župan v eni od 28 prestolnic držav EU. T.i. super četrtek, kot so dan volitev poimenovali britanski mediji, velja za prvi preizkus za vodjo laburistov Jeremyja Corbyna, ki je vodenje stranke prevzel konec lan- Nov verjetni župan Londona Sadiq Khan z ženo ansa skega poletja. V primerjavi s prejšnjimi regionalnimi in občinskimi volitvami v letih 2011 in 2012 so laburisti tokrat utrpeli precejšnje izgube, a vsekakor manjše, kot je bilo pričakovati. Obdržali so namreč oblast v ključnih okrožjih v Angliji. Poleg tega so se pod Corbynovim vod-stov odrezali bolje kot na lanskih parlamentarnih volitvah. Konservativci so po drugi strani zabeležili nekoliko slabši rezultat kot na parlamentarnih volitvah. Na Škotskem je medtem slavila avtonomistična škotska stranka SNP. Vodja stranke Nicola Sturgeon je že razglasila zgodovinsko tretjo zmago v bitki za sedeže v 129- članskem škotskem parlamentu. Stranka, ki od leta 2011 vlada v tem delu Otoka, je osvojila največ, 63 parlamentarnih sedežev, a je izgubila absolutno večino in bo morala vladati skupaj s katero od manjših strank. BBC omenja možnost, da bi SNP vladala skupaj z Zelenimi, ki naj bi imeli šest poslancev. SNP je doslej imela v škotskem parlamentu 69 poslancev in je vladala sama. Na drugem mestu so konservativci z 31 sedeži, kar je najboljši rezultat za na Škotskem nepriljubljene torijce po letu 1992. S tem so prehiteli laburiste, ki bodo s 24 poslanci tretja najmočnejša sila v škotskem parlamentu. V Walesu se bodo glede na delne izide na prvem mestu obdržali laburisti s 34,5 odstotka glasov oz. 29 sedeži v 60-članskem parlamentu. Evroskeptični Ukip pa bo osvojil prve parlamentarne stolčke - po podatkih BBC ima 12,5-odstotno podporo, kar bi pomenilo šest poslancev. Na Severnem Irskem je po preštetju glasov s sedmih od skupno 18 volilnih okrožij britanski oblasti naklonjena protestantska DUP prejela 31,7 odstotka glasov, nacionalistična katoliška stranka Sinn Fein pa 18,1 odstotka. Končni izidi na Severnem Irskem naj bi bili znani šele danes. Četrtkove volitve veljajo za pokazatelj vzdušja pred referendumom o brexitu 23. junija in verodostojnosti premierja Davida Camerona, ki zagovarja obstanek v EU. / Primorshi 40. OBLETNICA POTRESA Sobota, 7. maja 2016 3 obisk predsednika republike - Prireditve v Pušji vesi, Guminu in Vidmu »Mandi Friul, mandi furlans« Mattarella pohvalil Furlanijo VIDEM - »Vi ste zgled vztrajnosti, požrtvovalnosti in učinkovitosti.« Predsednik republike Sergio Mattarella se je včeraj v Furlaniji poklonil žrtvam potresa izpred štiridesetih let ter se v imenu države zahvalil vsem reševalcem, predvsem vojakom in gasilcem. V Guminu, prvi etapi njegovega obiska, je predsednik pozdravil v fur-lanščini Mandi Friul, mandi furlans, poslovil pa se se je s furlanskim Ari-viodisi. Mattarella je nato v spremstvu predsednice Dežele Debore Serracc-hiani obiskal Pušjo ves, svoj obisk pa sklenil v Vidmu na spominskem zasedanju deželnega parlamenta. S predsednikom je na območja, ki ga je prizadel rušilni potres, prišel tudi tedanji izredni vladni komisar Giuseppe Zamberletti, ki so ga domačini zelo prisrčno sprejeli. Mattarella je dejal, da se je treba na spomniti nesebičnosti vseh reševalcev in prostovoljcev, ki so pred štiridesetimi leti opravili izjemno delo. Predsednik je pri tem omenil tudi odločenost Furlanov, ki so si pri obnovi porušenih krajev vzorno zavihali rokave. Jekleno voljo ljudi je pohvalila tudi Serracchianijeva, ki se je pred V Guminu in Pušji vesi so ljudje toplo pozdravili poslanca Giuseppeja Zamberlettija, izrednega komisarja za obnovo popoldanskim delom natrpanega programa odpravila še v Trasaghis. V dvorani tamkajšnjega občinskega sveta je odlikovala predstavnike ustanov in organizacij, ki so se izkazale v široko zasnovanem popotresnem delu. Deželna predsednica je pri tem poudarila, da je bila uspešna, hitra in učinkovita ob- Zgoraj predsednik Sergio Mattarella na pokopališču v Guminu, desno zgoraj predsednik pozdravlja otroke v Pušji vesi, desno pa se rokuje z nekdanjimi gasilci-reševalci foto ouirinale-kvirinal nova tudi sad usklajenega nastopa javnih institucij. V Guminu se je Mattarella na pokopališču poklonil tamkajšnjim žrtvam potresa (v mestecu in v sosednjih vaseh je izgubilo življenje 400 ljudi), nato si je ogledal stolno cerkev, kjer ga je pričakal videmski nadškof Bruno Mazzoccato. V Pušji vesi, ki jo je potresni sunek dejansko zravnal z zemljo, si je državni poglavar ogledal tamkajšnji muzej potresa in se srečal z župani in lokalnimi upravitelji, ki so bili neposredno soudeleženi pri obnovi. Tu se je srečal tudi z nekdanjimi gasilci, ki so med prvimi prišli na kraj tragedije in pomagali pri reševanju ljudi. Predsednik se je popoldne v Vidmu udeležil izredne seje deželnega parlamenta in poimenoval deželni avditorij po Antoniu Comelliju, ki je v Furlanija je v osrčju Evrope, zato imajo Furlani odprto in pozitivno vizijo Evropske unije, ki temelji na solidarnosti obdobju potresa predsedoval deželnemu odboru. Mattarella se je spomnil tudi Alda Mora, ki je takrat predsedoval rimski vladi, ter tedanjega notranjega ministra Francesca Cossigo. »Furlanija je križpotje Evrope, zato imajo Furlani etično in solidarno vizijo Evrope,« je podčrtal predsednik. Potresna obnova je po njegovem tako dobro uspela, ker smo takrat bili priča zglednemu sodelovanju med državnimi, deželnimi in občinskimi oblastmi. Po predsednikovi oceni je to vzor za vso Italijo. Tu se je udejanilo tudi odlično sodelovanje med civilno in vojaško oblastjo, je prepričan Mattarella. potres Marko Marinčič marko.marincic@primorski.eu Furlanski model Ob 40-letnici potresa je obnova v Furlaniji obveljala kot model, ki mu v povojni zgodovini Italije ni bilo para. Furlani so dali zgled, ki ga nihče ni znal ali hotel posnemati. Zakaj tako in kaj je bilo posebnega v Furlaniji? Gotovoje k preporodu po potresu prispevala pregovorna delavnost Furlanov in navezanost na dom in domače ognjišče - fogolar. Ljudstvo, ki je v stoletjih izkusilo bedo in izseljevanje, sije znalo tudi v izrednih razmerah po potresu zavihati rokave in začeti znova. Ob značaju teh ljudi pa so bile odločilne tudi politične izbire, ki so jih v prvi vrsti izsilili župani takrat prizadetih občin in so jim razsvetljeni politiki, od izrednega komisarja Zamberlettijapa do deželnih upraviteljev, prisluhnili in ugodili. Obnova je potekala v režiji lokalnih skupnosti, učinkovit model preporoda je bil decentraliziran in oprt na voljo ljudi ne samo po rekonstrukciji porušenih domov in proizvodnih obratov ampak tudi po obnovi družbenega tkiva ranjenih skupnosti. Pravo nasprotje tega, kar smo nekaj desetletij kasneje videli v LAquili. Ne bomo zapadli v skušnjavo rasnih teorij, ki bi večjo delavnost razlagale z genetsko dediščino prebivalcev te ali one dežele. Prej bi iskali razlike v drugačnih družbenih, političnih in ideoloških okoliščinah. Potres v Furlaniji se je zgodil, preden se je v svetu uveljavila ideologija, ki jo je Naomi Klein mojstrsko razkrila v svoji Doktrini šoka. Kleinova je opisala obnovo New Orleansa po orkanu Kathrina, LAquila pa je bila prav tak šolski primer izvajanja po srhljivih psihiatričnih eksperimentih povzete teorije družbenega elektrošoka. Naravna katastrofa kot tabula rasa in priložnost za radikalno preoblikovanje nekega družbenega okolja: nobene obnove starega ampak z vrha načrtovana realizacija povsem novega mesta po meri interesov dominantnega neoliberalizma. V LAquili je zgodovinsko mestno jedro še danes takšno, kakršno je pustil potres. Po-potresno obnovo so militarizirali, krajevnim upraviteljem odvzeli možnost odločanja, namesto starih domov pa gradili »new towne« za trikrat dražji denar. Ljudi so izkoreninili in jih deportirali v naselja brez duše in utripa nekdanjega življenja, pred katerimi sta se šopirila Berlusconi in Bertolaso. Danes se s teh stavb podirajo balkoni, ljudje pa še vedno čakajo na pravo popotresno obnovo. Ne toliko po lastni krivdi, ampak ker jim ni bila dana možnost, ki so jo svoj čas dobili Furlani. deželni svet - Spomini Draga Štoke »Delali smo noč in dan« Zaradi potresa in obnove so tudi vsa odprta vprašanja slovenske manjšine stopila v ozadje Koncert v Guminu Slovenska televizija RAI bo drevi ob 21.uri v okviru čezmejne televizije prenašala koncert iz guminske stolne cerkve. Nastopil bo Akademski orkester iz Berlina, ki ga vodi Peter Aderhold, na sporedu bodo Mozartov koncert za klarinet - 2.stavek, Webrov Koncert za klarinet št.1 in Beethovnova Osma sinfonija. Kot solist bo nastopil Patrick Hollich na klarinetu. Producent je Deželni sedež RAI, koncert bo prenašala tudi TV Koper-Capodistria. TRST - V času potresa je bil v deželnem svetu Furlanije Julijske krajine Drago Štoka (Slovenska skupnost), ki pravi, da je tragedija odprla novo poglavje v deželni politiki. »Od 6. maja 1976 dalje, vse tja do junija 1988, ko sem zapustil svetniške klopi, je bil glavni predmet debat, odločanj, razprav in zakonov v bistvu le potres in vse, kar je njemu sledilo. Tudi problemi slovenske narodne skupnosti, njih postopnega in globalnega reševanja, so stopili v ozadje. Dejansko so morali stopiti v ozadje pred tako veliko tragedijo, kot je bil potres in vse, kar je bilo z njim v zvezi,« se spominja Štoka. »Z vso naglico (zasedali smo praktično noč in dan) smo se lotili obnove potresnega področja. Ni bilo lahko, vsaj v začetku ne. Treba je bilo odločiti se za take posege, ki bodo res učinkoviti, pravočasni, takojšnji.« Obnova vasi pod Matajur-jem je po Štokovi oceni potekala mirno, potem ko so v deželnem svetu zavzeli splošno stališče, da morajo vasi, naselja in zaselki ohraniti podobo, ki so jo imeli pred potresom. To je veljalo tudi za Kanalsko dolino in za gorate predele v Karniji. Popotresna obnova porušenih hiš, vasi tovarn, cerkva in gradov je trajala mesece, leta, ponekod tudi skoraj desetletje. »Toda Furlanija je bila končno le obnovljena tako, kot so si želeli prizadeti prebivalci, kot so si zamišljali strokovnjaki pravilnih pogledov in kot smo si zamišljali in hoteli tudi mi, deželni svetniki, ki smo skušali vse svoje znanje in moči usmeriti le v korist prizadetega prebivalstva,« izpostavlja Štoka. Nekdanji deželni svetnik in Slovenska skupnost se hvaležno spominjata in klanjata vsem, ki so sodelovali pri obnovi porušene Furlanije Drago Štoka foto damj(3in 4 Sobota, 7. maja 2016 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu škedenj - Novost železarne v pogonu že letos poleti Z valjarno do novih delovnih mest in večje konkurenčnosti na trgu V prvi fazi nameravajo zaposliti 130 delavcev, emisija snovi in hrupa v sprejemljivih mejah Jeklarska skupina Arvedi, lastnica hčerinske družbe Siderúrgica Triestina, očitno misli resno glede nadaljevanja in razvijanja proizvodnje. Potem ko je začela izvajati aktivnosti na področju ravnanja z okoljem, ki so usmerjene v izpolnjevanje zahtev okoljevarstvenega dovoljenja in s tem tudi posodobitev tehnološke opremljenosti, se je v zadnjih tednih večkrat pohvalila, da so cilje, ki so si jih zadali, v veliki meri uspešno realizirali. Na območju koksarne so uredili napravo, ki dnevno posrka dve toni prašnih delcev, posodobili so plavž in na novo tlakovali zaprašene ceste na območju obrata. Znatna strateška naložba pa je nova va-ljarna, ki bo začela obratovati letos poleti in s katero želijo razširiti ponudbo podjetja, ki bo tako še bolj konkurenčno na svetovnem trgu. Podrobnosti novega obrata, ki ga postavlja in ureja 300 ljudi, je predstavnikom različnih medijev včeraj predstavil njegov vodja inž. Roberto Salvarezza. V prvi fazi 30 delovnih mest Valjarno so uredili v štirih halah; v nekdanji jeklarni in v treh popolnoma novih objektih. Industrijski obrat se razteza na 60 tisoč kvadratnih metrov veliki površini. V njem bo potekal postopek hladnega in toplega valjanja jekla za pohištveno, komercialno in avtomobilsko industrijo. Skupno predvidevajo 250 novih delovnih mest, v prvi fazi pa bodo zaposlili 130 visoko specializiranih delavcev, od katerih so nekateri že izbrani in opravljajo izpopolnjevalne tečaje. Delavci bodo zadolženi, da se jeklo iz Cremone v valjarni spremeni v končni izdelek. Proces dela se namreč, kot je pojasnil vodja obrata, zdaj končuje v Cremoni; surovine prispejo v Trst, kjer jih v škedenj-skem obratu spremenijo v lito železo, li-toželezne polizdelke nato z vlakom odpeljejo v Cremono, kjer v drugi Arvedi-jevi jeklarni proizvedejo jeklo. Z vzpostavitvijo nove valjarne bodo jeklo poslali nazaj v Trst; tu bodo izdelali tanjše jeklo (2 do 5 mm debelo jeklo bodo stisnili na debelino, ki gre od 0,25 mm do 2,5 mm), po želji pa bodo jeklo tudi rezali na različno velike plošče. »To bo dodatna ponudba, ki jo bo naše podjetje nudilo strankam. Trend kaže, da imajo stranke raje jeklene plošče kot kolobarje, ki jih morajo same rezati,« je pojasnil naš vodnik in opozoril, da bodo v tej prvi fazi začeli valjati le jeklo, ki bo namenjeno gradbeništvu, pohištveni industriji, proizvodnji bele tehnike in drugim komercialnim izdelkom. Na leto nameravajo »prevaljati« 600 tisoč ton jekla. V bližnji prihodnosti nameravajo začeti proizvajati tudi visoko kakovostno jeklo za avtomobilsko industrijo. Orjaški stroj iz ZDA V novi valjarni bodo obratovale tri naprave. Močan vtis vzbuja 350 metrov dolg stroj z imenom Tandem Mill, ki ga je družba Arvedi kupila od Američanov. Za napravo iz druge roke so se odločili iz finančnega razloga, saj bi nova naprava stala okrog 120 milijonov evrov, za rabljeno pa so porabili veliko manj. Slišali smo, da gre jeklo zaradi trdote in krhkosti iz tega stroja v peči s temperaturo med 600 in 800 stopinj Celzija. Tehnološki proces se nato konča z napravo, ki jeklo prilagodi in priredi potrebam strank. Emisije snovi in hrupa Na poti do valjarne smo bili prisiljeni vdihavati izredno onesnažen zrak. Prah s škodljivimi delci je vsepovsod. Vsako minuto mimo pripelje kakšno vozilo, ki še dodatno dvigne prah, ki občutno praska v grlu in očeh. V novih halah je ozračje drugačno. Tam je zaenkrat še vse čisto, po zagotovilih vodje obrata pa z novo dejavnostjo in novimi stroji ne bodo spuščali škodljivih snovi v zrak. Kaj pa hrup? Največji vir hrupa bo stroj za valjanje, ki pa se ne bo slišal, če bodo vrata hale zaprta. Po zagotovilih Roberta Sal-varezze bo hrup v sprejemljivih mejah tudi znotraj obrata, saj bo njegova raven podobna hrupu, ki ga povzročajo avtomobili in se vrti okrog 70 decibelov. Sanela Čoralič V novi valjarni največji vtis naredi 350 metrov dolga naprava (zgoraj); jeklo bodo zmehčali v pečeh (levo); obrat bo vodil inž. Roberto Salvarezza (desno) fotodamj@n Včeraj je zasedala proračunsko-fi-nančna komisija tržaške občine, ki ji predseduje svetnik Slovenske skupnosti Igor Švab. Na dnevnem redu je bil pregled pridobivanja evropskih sredstev od leta 2011 do danes. »Zgovorna je zlasti primerjava s prejšnjo občinsko upravo: pod vodstvom Roberta Dipiazze je v občinske blagajne prišlo 500 tisoč evrov evropskih sredstev, medtem ko si jih je sedanja uprava zagotovila kar 6,7 milijona,« je poudaril Švab. Vsota je torej kar dvanajst krat višja od predhodne, se pravi, da je današnja uprava zabeležila pozitiven saldo 6,2 milijona evrov. Švab je ocenil, da je to izraz politične volje uprave: prejšnja se za evropsko pomoč ni zmenila, sedanja pa se je skušala poslužiti vsakršnega postopka za njeno pridobivanje. S pregledom projektov ob zaključku mandata je v komisiji postregel tržaški občinski odbornik za kadrovsko politiko in organizacijo Roberto Treu. Dejansko gre za projekte, ki spodbujajo čezmejno sodelovanje, energetsko varčevanje, spominske in raziskovalne pobude ob 100-letnici 1. svetovne vojne, meddržavno mobilnost delavcev, umetnostno izražanje, krepitev pomoči otroškim žrtvam spolnega nasilja, varnosti na cesti in podobno; projekte na evropske razpise je prijavila Občina Trst, ki je pri nekaterih celo nosilni partner. Švab bo o evropskih sredstvih konec meseca poročal na proračunski razpravi v Igor Švab fotodamj@n občinskem svetu. Opozoril nas je zlasti na projekt Portis, ki je bil najbolje ocenjen na evropski ravni: vreden je namreč 16 milijonov evrov. Projekt povezuje pet evropskih pristaniških mest, ki ciljajo na izboljšavo integracije urbanega okolja s pristaniščem v luči koordiniranega in trajnost-nega razvoja. Tržaška občina je nosilka in zagotovila si je skoraj tri milijone evropskih sredstev. Občina Trst je prijavila projekte za skupno 16,5 milijona evrov, doslej je bilo odobrenih 6,7 milijona. Evropska sredstva so vključena v občinski proračun kot postavke za različne resorje. (sas) Družbi AcegasApsAmga in EstEnergy opozarjata občane, naj bodo pozorni, komu telefonsko sporočajo osebne podatke oz. tajne kode pogodb. Številne stranke opozarjajo namreč na goljufe, ki se izdajajo za predstavnike nadzorne službe oziroma za ponudnike novih pogodb za energetsko službo. Z zvijačo hočejo namreč izvedeti kode in strankam nevede spremeniti ponudnika in pogodbo. Družbi vabita stranke, naj telefonskega sogovorca vprašajo, naj jim pove kodo pogodbe, ki je zapisana na računih: če je ne ve, pomeni, da nima dostopa do računalniških podatkov družbe in torej ni zaposlen pri njej. Vselej je tudi na voljo zelena številka družbe AcegasApsAmga 800-237313 ali družbe EstEnergy 800-046200; goljufijo pa naj prijavijo silam javnega reda. Volitve 2016 trst - Proračunsko-finančna komisija o evropskih prispevkih Dvanajstkrat več sredstev Današnja uprava si je v 5 letih zagotovila 6,7 milijona evrov, prejšnja uprava pa le 500 tisoč evrov trst - Energija Goljufije: ne sporočajte kode pogodb! SSk predstavlja kandidate Stranka Slovenska skupnost bo danes ob 11. uri na svojem sedežu v Ul. Giacinto Gallina 5 predstavila svoje kandidate na letošnjih upravnih volitvah v občinah Trst in Milje. Danes odprtje stojnice DS Na Borznem trgu bodo danes ob 10.30 odprli volilno stojnico Demokratske stranke, kjer bodo med volilno kampanjo javna srečanja in bo na voljo informativno gradivo. Ob kandidatih stranke za občinski svet bodo prisotni še župan Roberto Cosolini ter odborniki Antonella Grim, Fabiana Martini, Laura Famulari in Roberto Treu, ki bodo poročali o rezultatih mandata Cosolinijeve uprave. Zeleni in PSI se predstavljajo V koordinacijskem središču Demokratske stranke na Trgu San Giovanni 1 bodo danes ob 11.45 predstavili kandidate Zelenih in Italijanske socialistične stranke (PSI) na občinskih volitvah. Omenjeni stranki podpirajo župansko kandidaturo Roberta Cosolinija, ki bo tudi prisoten na predstavitvi. Tudi Trst solidarno mesto Na sedežu odbora za izvolitev Roberta Cosolinija za tržaškega župana na Trgu San Giovanni 1 bodo danes ob 12.30 ob Cosolini-jevi prisotnosti predstavili simbol in kandidate liste Trst solidarno mesto. Dipiazza predstavil program Delo predstavlja rdečo nit volilnega programa desnosredinskega kandidata za župana Občine Trst Roberta Dipiazze. Slednji namerava preurediti občinski upravni stroj v znamenju preglednosti in zmanjšanja birokracije pri postopkih. Zavzema se za aktivno sodelovanje občanov pri odločanju ter za zaprtje plavža in koksarne v škedenjski železarni. Prihodnost vidi Dipiaz-za v turizmu, starem in novem pristanišču, kulturi in ponovnem zagonu trgovine, pri čemer mora Trst ponovno priti na prva mesta na lestvici glede kvalitete življenja ter postati privlačen za podjetnike. Menis o domu Don Marzari Bivšega doma za ostarele Don Mar-zari v Naselju sv. Nazarija pri Pro-seku Občina ne sme prodati, ampak na tistem območju urediti solidarna stanovanja in prostor za družbene dejavnosti. Tako meni županski kandidat Gibanja petih zvezd Paolo Menis, ki se je včeraj sestal z delegacijo tamkajšnjih prebivalcev. Drugače se bo Menis danes srečal z volivci na Trgu sv. Jakoba, kjer bo stojnica G5z delovale med 9. in 19. uro, in na Trgu tra i Rivi v Rojanu, kjer bo stojnica med 9. in 16. uro. Fogar danes z občani Kandidat liste No ferriera, si Trieste za župana Občine Trst Mauri-zio Fogar se bo danes ob 16. uri v Ul. delle Torri srečal z občani. Vedno danes bo Fogar nastopil tudi ob 18.45 in ob 20.30 v oddaji Piazza Grande televizijske postaje TeleAntenna. / Primorshi GORIŠKA Sobota, 7. maja 2016 1 3 dolina - Včeraj nagrajevanje vin, nocoj postavljanje maja Majenca je letos »wine friendly« V Dolini je v znamenju Majence, pomladnega praznika mladosti, že vse živo. Včeraj ob 18. uri so odprli kioske, na različnih koncih vasi so zaživele razstave, glasba in dobra volja. Majenca pa je že 60 let tudi praznik proizvajalcev domačih vin in hkrati dogodek, ki domačim proizvodom zagotavlja primerno valorizacijo in promocijo v našem prostoru. Na podvečer so na Ta-borju pod drevcem odprli 60. občinsko razstavo vin in nagradili letošnje zmagovalce. Župan Občine Dolina Sandy Klun je pozdravil številne prisotne predstavnike javnih oblasti ter izjavil, da pobuda primerno ovrednoti pristne domače proizvode, to je vendar kulturna bogatitev na področju vinarstva in vinogradništva. Letos so se organizatorji odločili za nekaj sprememb v izvedbi razstave, saj je na Majenci prisotna celotna paleta vin, pridelanih na občinskem ozemlju. Podžupan Goran Čuk se je pridružil pozdravom župana ter nagradil pridelovalce najboljših treh rdečin in treh belih vin, pridelanih v letu 2015, ki jih je ocenila strokovna komisija. »Letos smo izbrali tudi novo lokacijo, pod drevesi, tako da bo Majenca tudi bolj »wine friendly«, in se lahko ob kozarcu vina še podru-žimo,« je izjavil Čuk. Med pridelovalci belih vin je slavila Kmetija Zahar - Stefani Tania, na drugo mesto se je uvrstila kmetija Laurica, na tretje pa Boris Kocijančič. Za najboljše rdeče vino si je prvo mesto prislužila kmetija Laurica, drugo mesto si je prislužil Ilija Ota, tretje pa Albino Giorgi. Priznanje za sodelovanje so dobili še Davorin Bandi, kmeti- ja Merlak Martin, Devan Santi in Mitja Zobec. Danes bo ob 18.30 na Kaluži nagrajevanje občinske razstave ek-stradeviškega oljčnega olja, razstave izbora ekstradeviškega oljčnega olja iz Milj in pokrajinske razstave oljčnega olja, ponoči pa bo slavnostno postavljanje maja. O nagrajevanju fotografskega natečaja Albert Pečar in odprtju razstave domačih likovnikov ter fotografske razstave Magajna 100, ki bosta na ogled čez celo Majenco, bomo še poročali. Včeraj se je veselo vzdušje nadaljevalo z odprtimi kioski do poznih ur, za kar so poskrbeli Orkester Elvisa Baj-ramovica in Eusebio Martinelli & the Gipsy Abarth Orchestra. Barbara Ferluga Desno podžupan Goran Čuk, župan Sandy Klun in nagrajeni domači vinogradniki; zgoraj trobilni orkester je pozdravil majenco fotodamj@n ricmanje - Popravila kamnitega zidu Od ponedeljka dalje zaprta Cesta za Barde Zemljevid z odsekom zaprte ceste V ponedeljek se bodo na območju Ricmanj začela dela za porušenje in ponovno izgradnjo podpornega zidu na cesti za Barde, zaradi česar bo cesta do zaključka del zaprta za ves promet. Dolinska občinska uparva je sporočila, da bo z izvedbo teh del rešen pereč statični problem sedanjega kamnitega zidu, ki je v zadnjih časih kazal očitne znake propadanja in pogrezanja, kar je predstavljalo nevarnost za vožnjo na tistem odseku in zaradi česar je bilo tudi potrebno zožiti vozni pas s prepovedjo prehoda težkih vozil in avtobusov. Upravni postopek in načrt je sestavila civilna zaščita Dežele Furlanije Julijske krajine, ki bo tudi vodila dela. Po napovedih civilne zaščite se bodo dela predvidoma zaključila v drugi polovici julija letos. Zato bo, glede na zapletenost posega, v vsem tem obdobju Cesta za barde zaprta za ves promet in tudi za pešče. križ - Že nekaj dni »zapuščeni« izkop Domačini opozarjajo na potrato vode v Brojenci Gradbišče na občinski seji v Brojenci že nekaj časa »miruje« foto damj@n V tem času se v Italiji in tudi v drugih evropskih državah govori o nevarnosti privatizacije vode in vodnih virov. Voda je vsekakor naravna dobrina in bi morala ostati tudi javno dobro, zato bi morali z vodo vsi skrbno ravnati, zlasti tisti, ki so za to poklicani. Iz gostilne Bellariva v Brojenci pod Križem, ki jo upravljata družini Paulina in Tretjak, so nas opozorili, da že več dni iz bližnjega izkopa doteka voda. Na to so že opozorili pri- stojne službe, iz cevi pa še vedno pušča voda. Okvara je pred števcem tamkajšnje hiše, zato padejo bremena za iztekajočo vodo na ramena servisne družbe in konec koncev davkoplačevalcev. Takšni primeri so menda še kar pogosti. Še večji problem pa predstavljajo dotrajane vodovodne cevi, iz katerih pušča voda. V tržaški pokrajini je ta pojav v primerjavi z drugimi italijanskimi okolji sicer razmeroma omejen. Projektu o integraciji migrantov v EU mladinska nagrada Karel Veliki Italijanski projekt InteGREAT za promocijo integracije migrantov v Evropski uniji, ki si ga je zamislila italijanska univerzitetna organizacija Aiesec, si je zagotovil mladinsko nagrado Karel Veliki. Nagrada je namenjena mladim med 16. in 30. letom, ki spodbujajo sporazumevanje in spoznavanje med različnimi narodi oz. generacijami evropskih držav. Nagrada predvideva finančni prispevek 5 tisoč evrov, ki ga nudita Evropski parlament in mednarodna fundacija Karel Veliki iz Aachna. Nagrado je v Aachnu 3. maja v imenu italijanskega Aiesec dvignil njen predsednik, Tržačan Guiscardo Urso; podelil mu jo je predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz. Projekt ponuja mladim možnost 6 tedenskega bivanja v enem od sprejemnih centrov za migrante v desetih italijanskih mestih; vsak od udeležencev bo lahko sodeloval pri didaktičnih dejavnostih za mlade migrante (jezikovni tečaji, družabne igre). Doslej je k projektu pristopilo 140 prostovoljcev iz 12 držav, ki s 60 nevladnimi organizacijami skrbi za 3000 pribežnikov na italijanskih tleh. Nagrado Karel Veliki za posebne zasluge pri združevanju Evrope pa je v apostolski palači v Vatikanu včeraj prejel papež Frančišek. Sprehod po Krasu Nadaljujejo se nedelje v naravi, ki jih v okviru pobude Piacevolmente Carso prireja zadruga Curiosi di natura. Jutri bo na vrsti vodeni sprehod po naravnem rezervatu vrha Sv. Lenarta (541 metrov) v zgoniški občini. Vodič bo po-hodnike pospremil v cvetočo naravo, orisal jim bo posamezne rastlinske primerke ob stezi in naravne znamenitosti. Z razgledne točke na vrhu se odpira enkraten pogled. Zbirališče bo ob 9.15 na križišču za Za-gradec, sprehod naj bi se zaključil ob 13. uri. Pot je nenaporna, se pravi, da je primerna tako za otroke kot za starejše. Iz organizacijskih razlogov je udeležbo potrebno prej potrditi (curiosidinatu-ra@gmail.com oz. 340/5569374). Prihodnje srečanje bo v nedeljo, 15. maja, ko se bodo pohodniki podali v Križ in po kraškem robu do razgledne točke Slataper. Z azalejo proti raku Prostovoljci italijanskega združenja za raziskave rakastih obolenj AIRC bodo danes in jutri ob materinskem dnevu ponujali azaleje za zbiranje sredstev za boj proti raku na dojkah in jajčnikih. Za vazo z rožo bo treba odšteti 15 evrov. Prostovoljci bodo danes ves dan na vogalu med ulicama San Nicolo in Dante, jutri pa na Borznem trgu, pri Sv. Jakobu, na Trgu Rosmini, pred trgovskim centrom Il Giulia, na Trgu Marconi v Miljah in na Narodni ulici na Opčinah. Obvestilo izletnikom Primorskega dnevnika na Sardinijo V ponedeljek, 9. maja, bo odhod udeležencev na izlet na Sardinijo. Zbirno mesto je ob 8.15 v Trstu na Trgu Oberdan 8 pred deželno palačo, avtobus bo odpeljal ob 8.30 s postankom na Op-činah na parkirišču ob krožišču na cesti 202 v smeri Banov ob 8.45 in v Se-sljanu v centru nasproti parkirišča ob 9.05. Priporočamo točnost! Za morebitne zadnje informacije lahko izletniki pokličejo spremljevalca skupine na tel 346 369 3234 ali na agencijo Adriatic srl oziroma na KRU.T, tel. 040 3720062 ali 040 360072. TRŽAŠKA 6 Sobota, 7. maja 2016 nabrežina - Zaključna predstava Relevè, klasični a tudi jazz balet Baletna skupina Relevè, ki od leta 2011 deluje pri SKD Igo Gruden, je prejšnji teden priredila razgibano zaključno predstavo, v kateri so skupaj s plesalkami iz društev SKD France Prešeren iz Boljunca, 15. februar Komen in Baletno društvo Sežana prikazale pridobljeno znanje v tem letu. Na odru so lahko spremljali klasične koreografije iz Labodjega jezera in Hrestača ter solistične in skupinske jazz balet nastope. Predstava je zaobjela tako klasični baletni repertoar kot pristope iz jazz baleta, ki se z nežnostjo in elegantnimi koraki loteva sodobnih melodij in občutij. Svoje drobne baletne korake so predstavile tako male deklice iz vrtca kot odraščajoča dekleta, tako da je bilo mogoče spremljati pedagoško naravnanost mentorice Marjetke Koso-vac, ki najmlajše popelje v svet baleta S sklepno slovesnostjo v domu za ostarele in invalide Casa Serena v Ul. Marchesetti, ki se je je udeležila tudi tržaška občinska odbornica za socialne politike Laura Famulari, se je včeraj zaključil projekt civilnega služenja Jaz sem s teboj (Io sto con te). Odbornica je pozdravila osem mladih prostovoljcev, ki so leto dni (začeli so 11. maja lani) pomagali v domu v okviru projekta, za katerega so finančna sredstva dobili v sklopu evropskega programa Jamstvo za mlade, katerega cilj je boj proti brezposelnosti med mladimi. Omenjeni prostovoljci so na včerajšnji slovesnosti tudi opisali svojo izkušnjo: v letu dni, ki so ga preživeli v domu Casa Serena, so se tako poklicno usposabljali kot tudi prispevali k izboljšanju kakovosti vsakdanjega življenja varovancev, s katerimi so navezali tudi stike ter sodelovali pri dejavnostih socializacije in animacije. POSTANI NAŠ SLEDILEC @primorskiD z igrivostjo in prikupnimi ter preprostimi koreografijami, postopoma pa v vsakem otroku razvija potenciale in mu z vsakim letom omogoča napredovanje in večjo samozavest. Veliko navdušenje so poželi solistični nastopi Janje Ščuka, ljubiteljske plesalke z veliko izraznostjo, ki vsakič znova dokazuje, kakšen velik estetski naboj skriva balet, pa čeprav se ta izvaja zunaj profesionalnih dvoran. Posebno pozornost je požela glasbena spremljava tolkalista Erika Pleška, ki je z nežnimi zvoki svojega handpana spremljal solistična izseka iz predstave Povodni mož. Kdor je predstavo zamudil, si jo bo lahko ogledal danes ob 18. uri v Komnu in v soboto 14. maja v Bo- ljuncu, ko bosta tamkajšnji baletni skupini priredili svoja zaključna nastopa. (js) Skupina 85: po sledeh Tomizze Skupina 85 vabi danes ob 17.30 na zgodovinsko-literarni sprehod Miriamino mesto po Tomizzovem Trstu. Sprehod, ki ga bo vodila Patrizia Vascotto, bo štartal na Trgu Tomizza (zgornji vhod v Ljudski vrt) in nadaljeval do Kanala, po krajih, ki so zaznamovali pisateljevo življenje in zgodbe njegovih romanov, ki se dogajajo v mestu. Udeležba je brezplačna, sprehod pa traja 2 uri in bo potekal v italijanskem jeziku. Dogodek se vključuje v niz pobud, ki jih Skupina 85 posveča pisatelju ob letošnjem simpoziju Forum Tomizza, ki se bo pričel 18. maja v Trstu. Včeraj danes * Danes, SOBOTA, 7. maja 2016 STANKO Sonce vzide ob 5.43 in zatone ob 20.20 - Dolžina dneva 14.37 - Luna vzide ob 6.28 in zatone ob 21.10. Jutri, NEDELJA, 8. maja 2016 VIKTOR VREME VČERAJ: temperatura zraka 22 stopinj C, zračni tlak 1013 mb ustaljen, vlaga 45-odstotna, veter 5 km na uro severovzhodnik, nebo rahlo pooblače-no, morje rahlo razgibano, temperatura morja 15 stopinj C. [I] Lekarne Od ponedeljka, 2. do nedelje, 8. maja 2016: Običajni urnik lekarn: 8.30-13.00 in 16.00-19.30 Lekarne odprte tudi 13.00-16.00 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Borzni trg 12 - 040 367967, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. dell'Oro-logio 6 - 040 300605, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Ul. Roma 16 - 040 364330, Ul. Belpoggio 4 - 040 306283, Oširek Pia-ve 2 - 040 361655, Ul. Brunner 14 - 040 764943, Ul. Cavana 11 - 040 302303, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, Ul. Giulia 1 - 040 635368, Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Stock 9 - 040 414304, Trg Oberdan 2 - 040 364928, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi 19.30-20.30 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Trg Giotti 1 -040 635264. Lekarne odprte v soboto (tudi 13.00-16.00), v nedeljo in med prazniki (8.30-19.30) Ul. Baiamonti 50 - 040 812325, Trg Oberdan 2 - 040 364928, Trg Giober-ti 8 - 040 54393, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Sesljan - 040 299197 (lekarna) ali 040 208731 (dosegljivost) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom (sobota 13.00-16.00 in prazniki 13.00-19.30). NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta (19.30-8.30) Trg Venezia 2 - 040 308248. www.ordinefarmacistitrieste.gov.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (20.00-8.00, predprazni-čna 14.00-20.00 in praznična 8.0020.00). Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE in bolnišnic tel.: (zelena številka) 800 99 11 70, od ponedeljka do petka, 8.00-11.30. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah in o združenih tržaških bolnišnicah. U Kino AMBASCIATORI - 16.00, 18.40, 21.30 »Captain America: Civil War«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Sole Alto«. CINEMA DEI FABBRI - 16.00, 18.00, 21.45 »Microbo & Gasolina«; 20.00 »Appena apro gli occhi«. FELLINI - 16.20, 20.00, 22.00 »Le con-fessioni«; 18.10 »Truman - Un vero amico e per sempre«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 21.00 »Lo stato contro Fritz Bauer«; 18.45 »La foresta dei sogni«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.45, 21.15 »Al di la' delle montagne«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.45, 21.00 »Il traditore tipo«. KOPER - PLANET TUŠ - 19.30 »Houston, imamo problem«; 13.45 »Knjiga o džungli«; 14.00, 17.30 »Kung Fu Panda 3«; 13.30, 15.25 »Kung Fu Panda 3 3D«; 18.40 »Lovec: Zimska vojna«; 15.40, 20.00 »Materinski dan«; 18.00 »Mr. Right - Morilec na belem konju«; 16.30, 21.00 »Nadzor z neba«; 17.50, 20.30 »Planet samskih«; 21.20 »Ponoreli Henry«; 15.30 »Prehod«; 13.40, 15.50 »Ragljač in Žven-ko«; 13.40, 18.20, 21.10 »Stotnik Amerika: Državljanska vojna«; 17.20, 20.10, 22.20 »Stotnik Amerika: Državljanska vojna 3D«; 16.00 »Zločinski um«. NAZIONALE - 20.30 »Captain America: Civil War«; 18.30, 21.00 »Captain America: Civil War 3D«; 15.30, 16.40, 18.15, 20.10 »Il libro della giungla«; 22.00 »Lo chiamavano Jeeg Robot«; 16.30, 18.30, 20.00, 22.10 »The Dressmaker - Il diavolo e tornato«; 15.30 »Fuga dal pianeta Terra«; 17.00, 19.20, 21.45 »Stonewall«; 15.30, 17.00, 18.40 »Robinson Crusoe«; 17.10 »Kung Fu Panda 3«. SUPER - 17.00, 19.15 »Lo chiamava-no Jeeg Robot«; 21.30 »Zona d'om-bra«. THE SPACE CINEMA - 15.00, 16.00, 16.30, 17.55, 18.55, 20.50, 21.20, 21.50 »Captain America: Civil War«; 15.05, 17.20, 19.35, 21.50 »Il libro della giungla«; 18.35, 21.30 »Captain America: Civil War 3D«; 15.20, 16.40 »Fuga dal pianeta Terra«; 15.20, 17.20, 19.20 »Robinson Crusoe«; 17.15, 19.40, 22.05 »The Dressmaker - Il dia-volo e tornato«; 19.25, 22.00 »Zona d'ombra«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.00, 17.45, 20.30 »Captain America: Civil War«; Dvorana 2: 15.20, 17.30, 19.50 »The Dressmaker - Il diavolo e tornato«; 22.00 »Captain America: Civil War«; Dvorana 3: 15.10, 16.50 »Robinson Crusoe«; 18.20, 21.15 »Captain America: Civil War 3D«; Dvorana 4: 16.00 »Il libro della giungla«; 18.00, 20.10, 22.15 »Il traditore tipo«; Dvorana 5: 15.00 »Il libro della giun-gla«; 17.15, 19.50 »Sole Alto«; 22.10 »La foresta dei sogni«. CACOVICH IGOR je odprl osmico v društvenih prostorih v Lonjerju. Toplo vabljeni! ERIK IN JADRAN sta odprla osmico v Ricmanjih. Tel. 040-820223. FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni. Tel. 040-299442. NA KONTOVELU »Kamence« je odprta osmica. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjevasi 14. Tel. 040-208632. SILVANO FERLUGA vabi na osmico pri Piščancih. V LONJERJU št. 255 ima odprto osmico Damjan Glavina. Tel.: 3488435444. V PRAPROTU ŠT. 15 ima odprto osmico Ivan Gabrovec. Toplo vabljeni! Tel. št.: 349-3857943. V REPNU PRI VOLNIKU ima odprto osmico družina Škabar. Toplo vabljeni. Tel. št. 339-4106075. V SAMATORCI št. 50 sta odprla osmico Cvetko in Zmaga Colja. Toplo vabljeni! Tel. 040-229224. V ZGONIKU je odprl osmico Stanko Milič. Tel. 040-229164. trst - Slovesnost v domu Casa Serena Mladi prostovoljci o • • I M • • I v •• svoji enoletni izkušnji / Primorshi GORIŠKA Sobota, 7. maja 2016 1 3 SKD TABOR in društvena gledališka skupina Prosvetni dom - Opčine danes, 7. maja 2016, ob 20.30 Josip Tavčar KLINIKA ZA ŽIVČNE ČUDEŽE (groteska) režija Giorgio (Jure) Amodeo M Izleti SPDT v sodelovanju z ZSŠDI organizira od ponedeljka, 27. junija, do sobote, 2. julija, že 16. Planinsko šolo na Planini pri Jezeru. Za vse informacije in prijave je na razpolago naslov: mladinski@sprt.org. J Obvestila H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA NABREŽI- NA vabi na predavanje za starše »Zasvojenosti, nasilje... ne hvala!« v sredo, 11. maja, ob 17.30 na osnovni šoli Virgil Šček, Nabrežina Kamnolomi 85. Predava Miha Kramli. ZAKLJUČNI NASTOP 16. GLASBENE REVIJE Sv. Ciril in Metod se bo odvijal v sredo, 11. maja, ob 17. uri v gledališču Prešeren v Boljuncu. Po nastopu bo sledilo nagrajevanje. Vstop prost, toplo vabljeni! POLETNI CENTRI IN PREŠOLA v slovenskem Dijaškem domu Srečko Kosovel: pričeli so se vpisi otrok, ki obiskujejo jasli, vrtce in šole (do 13 let) s slovenskim učnim jezikom. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma v Trstu (Ul. Ginnastica 72), od pon. do pet. 8.00-16.00, tel. 040-573141, urad@dijaski.it, www.dijaski.it. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL sporoča, da se nadaljujejo vpisi otrok v jasli od 1. leta dalje za š.l. 2016/17. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma v Trstu (Ul. Ginnastica 72), od pon. do pet. 8.00-16.00, tel. 040-573141, urad@dijaski.it, www.di-jaski.it. OBČINA DOLINA za ovrednotenje Naravnega Rezervata doline Glinščice, organizira v nedeljo, 8. maja, prvi brezplačni vodeni izlet ciklusa »Pomlad v dolini Glinščice 2016«, v okolici Doline znotraj naravnega Rezervata doline Glinščice. Odhod ob 9. uri pri pokopališču v Dolini. Trajanje 3 ure. Za odrasle in družine (otroci od 10. leta starosti, zaradi višinske razlike). Obvezna prijava na tel.: 0408329231 (pon.-pet. 10.00-13.00), in-fo@riservavalrosandra-glinscica.it PREŠERNO SKUPAJ - kulturna društva vzhodnega Krasa vabijo v nedeljo, 8. maja, na voden izlet na Komenski Kras z ogledom jam in kavern iz 1. svetovne vojne. Sprehod je nenaporen in traja prib. tri ure. Poskrbljeno za pogostitev in družabnost. Odhod avtobusa ob 12.00 iz Bazovice s postanki po vseh vaseh vzhodnega Krasa. Info in vpis na tel. št. 328-9563272 ali 040-226386 (Magda) ali pri odbornikih sodelujočih društev. SPDT organizira v nedeljo, 8. maja, avtobusni izlet, na katerem bomo s prijatelji Pd Integral obiskali Celje. Po vodenem ogledu zanimivosti v mestu, se bomo povzpeli peš tudi na Celjski grad. Priporočamo udobne pohodni-ške čevlje in palice. Odhod iz Trga Oberdan v Trstu ob 6.45 in izpred bivšega hotela Danev na Opčinah ob 7.00. Prijave na tel. št. 040-220155 (Li-vio). Info na tel. št. 338-4913458 (Franc). PD ROJAN IN KROŽEK KRU.T vabita na enodnevni izlet v Ziljsko dolino v nedeljo, 12. junija. Info in vpis v Ul. Cicerone 8, II. nad., tel. št. 040360072, 040-826661 (g. Kobal) ali 040-417025 (g. Bole). OBČINA DOLINA, ob priliki Majence in 19. občinske razstave ekstradevi-škega oljčnega olja, prireja razstavo in degustacijo oljčnega olja v Torkli v dolinskem vaškem jedru od danes, 7., do torka, 10. maja: danes, 7. maja, 10.0022.00; 8. maja, 10.00-12.00 in 15.0022.00; 9. maja, 17.00-22.00; 10. maja, 17.00-19.00. Danes, 7. maja, ob 18.30 bodo potekala na Kuluži v dolinskem vaškem jedru nagrajevanja 19. občinske razstave ekstradeviškega oljčnega olja, 12. razstave »Olio di Mug-gia« in 6. pokrajinske razstave oljčnega olja. OBČINA DOLINA, ob priliki Majence in 60. občinske razstave vin, prireja izložbo »Vino pod drevcem« na Taborju v dolinskem vaškem jedru do torka, 10. maja. Danes, 7. maja, 18.00-23.00; 8. maja, 18.00-22.00; 9. maja, 19.0022.00; 10. maja, 18.00-21.00. OBČINA ZGONIK vabi na občinsko proslavo 71. obletnice osvoboditve danes, 7. maja: ob 16.30 pohod od kamnoloma pri Repniču do Zgonika po pešpoti Gemina; ob 18.30 osrednja proslava pred občinskim spomenikom padlim v Zgoniku. SLOVENSKI KLUB prireja delavnico kreativnega pisanja s pisateljem Markom Sosičem. Potekala bo ob sobotah (10.00-12.00): danes, 7., 21. in 28. maja ter 4. in 11. junija na sedežu Slovenskega kluba v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20. Število udeležencev je omejeno, info in prijave na slovenski-klub@gmail.com. JUS KONTOVEL prireja v nedeljo, 8. maja, pohod po poteh galjotov, ki so se leta 1605 uprli in zbežali. Med pohodom bo prof. Aleksander Panjek predstavil zgodovinsko raziskavo »Krvavi poljub svobode«. Zbirališče na pomolu v Grljanu ob 15.00. KRU.T vabi v sklopu Vseživljenjskih aktivnosti na zaključno srečanje iz ciklusa »Naravna zelišča v našem vsakdanu« z zeliščarko Christel Garassich, v ponedeljek, 9. maja, ob 17. uri na sedežu Kru.ta v Ul. Cicerone 8, II. nad. Zaželjene predhodne prijave, dodatne informacije na Kru.tu, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. NŠK sklicuje redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 9. maja, ob 17.30 v prvem in ob 18.00 v drugem sklicu v Trgovskem domu v Gorici, Korzo Verdi 52. OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT v Nabrežini bo zaprta za dopust od ponedeljka, 9. do četrtka, 12. maja. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 10. maja, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. MALA GLEDALIŠKA ŠOLA MATEJKE PETERLIN (gledališki teden za otroke od 7 do 13 let) v organizaciji Radijskega odra in Slovenske prosvete bo potekal na Opčinah v prostorih Ma-rijanišča od 13. do 17. junija. Vpis otrok (osebno) bo 11. maja na sedežu Slovenske prosvete (Ul. Donizetti 3, I. nads.) od 8.30 do 15.00. Poleg svojih otrok se lahko vpiše samo otroka iz še ene družine. Število mest je omejeno. Info na tel. št. 040-370846 (9.0017.00) ali na www.slovenskaprosve-ta.org. SKD RDEČA ZVEZDA vabi na predavanje o »Suhozidnih gradnjah na Krasu«, ki ga bo vodil Boris Čok (vodnik Krasa in Brkinov, mojster kraške suhe zidne gradnje in poznavalec staroverskih običajev) in bo v sredo, 11. maja, ob 20.30 v društvenih prostorih v Saležu. SKD PREŠEREN, Srenja Boljunec, Mladinski Dom, ANPI Boljunec in SKD Opla organizirajo v četrtek, 12. maja, ob 20.00 v zgornjih prostorih gledališča Prešeren, javno srečanje vašča-nov z Orožniki iz Doline na tematiko: »Kazniva dejanja s strani lažnivih orožnikov, uslužbencev Enel, Acegas, itd. Kako preprečiti kraje v stanovanjih, krajo identitete, krajo pri ban-komat okencih in kreditnih kart.« Z obzirom na pomen in aktualnost tematike ste vljudno vabljeni! SKD RDEČA ZVEZDA vabi starše, da pripeljejo svoje otroke v soboto, 14. maja, ob 18.00 v društvene prostore v Salež na ogled animiranega filma Animals United - Živalska konferenca (2010, sinhroniziran v slovenščino). ZSKD sklicuje 50. redni občni zbor in 8. izredni kongres »Bodočnost je naša« v soboto, 14. maja, ob 15. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Uradnemu delu bo sledila predstavitev Zbornika ZSKD in članic ter tematske delavnice na temo: zborov-stvo in glasbena dejavnost, društva 2.0 - nove vsebine in pristopi, blagajniško poslovanje in finance, mediji in učinkovitejša promocija društvenega delovanja ter o jeziku malo drugače. Število udeležencev je omejeno. Prijave in info na info@zskd.eu, 040635626. ZSKD vabi v nedeljo, 22. maja, na enodnevno delavnico, ki bo v Terski dolini, v odkrivanju slovenskih ustanov in kulturno-naravnih točk. Izlet je namenjen mladim članom oz. odbornikom od 14 do 30 let. Podrobnejše info na info@zskd.eu ali 040-635626. AD FORMANDUM sporoča, da je ponovno možno vpisovanje na tečaj Splošnega kmetijstva, ki bo potekal v Trstu ob ponedeljkih in sredah v večernih urah s predvidenim pričetkom 23. maja. Info na www.adforman-dum.org, info@adformandum.org, tel. št. 040-566360. JK ČUPA vabi vse otroke, ki bi se radi približali svetu jadranja, na dan odprtih vrat, ki bo v soboto, 28. maja, in v četrtek, 2. junija. Otroci in starši bodo lahko spoznali jadrnico optimist, jadralsko dejavnost kluba, trenerje in sedež. Oba dni bo zbirališče ob 14. uri na sedežu kluba v Sesljanskem zalivu. OMPZ F. BARAGA vabi na Oratorij 2016 za otroke od 5 do 13 let, ki bo na Kontovelu v župnijskih prostorih od 4. do 17. julija. Glavna tema bo Ostržek. Vpis (do 6. junija) in info na tel. 347-9322123. AŠD BREG prireja poletni športni kamp. Potekal bo v dveh izmenah: od 13. do 17. junija in od 20. do 24. junija, v športnem centru S. Klabjan v Dolini. Info: 347-4334072 (Irina) ali 040-8327146 (Boris). OBČINA DOLINA obvešča, da je do ponedeljka, 13. junija, potrebno predložiti predhodno prijavo za koristenje šolskega prevoza za š.l. 2016/17. Obrazci in info so na razpolago na www.sandorligo-dolina.it, na Uradu [PogteSno podjetje sa anDiu^r.i " i si md ALABARDA od leta 1999 na Opčinah, v Boljuncu, v Nabrežini, v Miljah, v Trstu in na Istrski ulici nasproti pokopališča sv. Ane Tel. 040 21 58 318 URAD NA OPČINAH ODPRT TUDI POPOLDNE OD 14. DO 16. URE (RAZEN OB SOBOTAH) Nudimo prevoz pokojnika 24 ur na 24 Informacije: 392 7372323 za izobraževanje in šolske storitve, tel. št. 040-8329280/281, ali na: scuole-solstvo@sandorligo-dolina.it. POLETNI CENTER PIKAPOLONICA od 27. junija do 2. septembra v Bazovici za otroke od 3 do 11 let. Vpis do 16. junija na www.melanieklein.org ali v društvenem uradu v Ul. Cicerone 8 ob ponedeljkih in četrtkih, od 14.30 do 18.30 in ob sredah, od 9.00 do 13.00. Info na www.melanieklein.org, info@melanieklein.org, 345-7733569. Število mest omejeno. KOMISIJA ZA ODBOJKO PRI ZSŠDI prireja v sodelovanju z vsemi odbojkarskimi društvi na Tržaškem poletni odbojkarski kamp Volley Mania. Potekal bo od 27. junija do srede 6. julija v večnamenskem športnem centru v Briščikih. Info na ZSŠDI ali pri trenerjih društev. KRU.T obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za skupinsko obmorsko letovanje v Špadičih pri Poreču od 2. do 12. julija. Info in prijave na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, II. nad. - tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. SKLAD MITJA ČUK vabi od 4. do 22. julija v celodnevni poletni center (8.00-16.00) »...Nekoč v davnih časih... Once upon a time«: 3 tedni zabave in prijateljstva v svetu pravljic. Utrjevanje angleških besed in preprostih stavkov, branje in interpretacija pravljic, vodene igre in pesmice, ročna dela in risanje, prosta igra in bazen v prostorih občinskega vrtca Mario Silvestri, Naselje sv. Nazarija 73 na Pro-seku. Namenjen otrokom od 3 do 7 let. Mesta so omejena. Tel. št.: 040212289 ali urad@skladmc.org. PRIMORCI BEREMO 2016 - do 11. novembra vabljeni k branju del slovenskih avtorjev. Sodelujoče knjižnice: Narodna in študijska knjižnica - Trst, Knjižnica D. Feigla - Gorica, Knjižnica P. Tomažiča in tovarišev - Opčine, Občinska knjižnica v Saležu in Knjižnica B. Pahorja na Proseku. Info v knjižnicah ali www.knjiznica.it. 0 Prireditve SKD TABOR - Prosvetni dom - Opči-ne vabi na ponovitev predstave »Klinika za živčne čudeže« danes, 7. maja, ob 20.30. Režija Giorgio (Jure) Amodeo. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na prireditev »Zapleši in zapoj!«. Razvedrilni spored bosta oblikovali plesna in pevska skupina »Borjač« iz Sežane in »Gartrož« iz Nove Gorice. V nedeljo, 8. maja, ob 17. uri v Marijinem domu v Rojanu, Ul. Cordaroli 29. KULTURNI DOM PROSEK KONTOVEL vabi na ogled gledališke predstave Peter Pan - na zemlji, ki bo v nedeljo, 8. maja, ob 18. uri v Kulturnem domu na Proseku. Izvaja srednješolska skupina Škamperle in Sv. Ivan v režiji Barbare Gropajc in Bože Hrvatič. DSI vabi v ponedeljek, 9. maja, na odprtje fotografske razstave Cirila Vel-kavrha na temo »Ciril in Metod v cerkvah na slovenskem etničnem ozemlju«. Govoril bo umetnostni zgodovinar Milček Komel. Peterlinova dvorana, ob 20.30. SLORI, ZSŠDI, Večstopenjska šola s slo-vensko-italijanskim dvojezičnim poukom in ISK v Špetru vabijo na de-batno srečanje »Večjezično okolje šolskih in zunajšolskih dejavnosti v Benečiji« v torek, 10. maja, ob 17. uri v dvorani Inštituta za slovensko kulturo v Špetru, Ul. Alpe Adria 67/b. SLOVENSKI KLUB vabi v torek, 10. maja, ob 18.30 v Tržaško knjižno središče na predstavitev knjige Prevarana Slovenija - Domoljubje, zapisano z ničlami. Z avtorjem Matejem Šurcem se bo pogovarjal Dušan Jelinčič. MLADIKA, Založništvo tržaškega tiska in TS360 vabijo na kavo s knjigo v sredo, 11. maja, ob 10.00. Predstavil se bo 3. mednarodni sejem kuharskih knjig Kulinartfest. ZAPLEŠIMO SKUPAJ: plesna predstava baletnih skupin SKD F. Prešeren, SKD I. Gruden, društvo Sežana in ŠKUD 15. februar Komen bo v sobo- to, 14. maja, ob 19. uri v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu. 22. REVIJA KRAŠKIH PIHALNIH GODB bo v nedeljo, 15. maja, ob 16. uri na Titovem trgu v Postojni v organizaciji JSKD in ZSKD. Nastopili bodo Postojnska godba 1808 (dir. Luka Loštrek), Godbeno društvo Viktor Parma iz Trebč (dir. Danjel Gri-zonič) ter Pihalni orkester Ilirska Bistrica (dir. Simon Tomažič). V primeru slabega vremena bo koncert v Kulturnem domu v Postojni. Koncert spada v niz dogodkov v okviru Tedna ljubiteljske kulture. DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vabi v nedeljo, 15. maja, ob 20.30 v cerkev sv. Ivana na celovečerni koncert »APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani«. Vodi Jerica Gregorc Bukovec. RAZSTAVA »GLINŠČICA - BISER NAŠIH KRAJEV« Branke Sulčič je na ogled do 15. maja v gostilni nasproti cerkve, Proseška ul. 35 - Opčine, vsak dan 9.00-15.00 in 18.00-23.00 (razen ob torkih). RAZSTAVA z novimi slikami Nivee Mi-slei »Ne samo baker« je na ogled v gostilni v Zgoniku do 15. maja. KRU.T IN NŠK vabita v sklopu Vseži-vljenjskih aktivnosti na zaključno srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«, v ponedeljek, 16. maja, ob 18. uri v čitalnici NŠK v Ul. sv. Frančiška 20. Info na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072 ali pri Narodni in študijski knjižnici. RAZSTAVA »KRAS« Majde Pertotti je na ogled v Samatorci 21. BARČ'ČA JE ZAPLAVALA... fotografska razstava iz starih albumov o postavljanju maja, ki so jo pripravile članice Skupine 35-55, je na ogled v društvenem baru n' G'rice v Boljuncu. Vabljeni. Mali oglasi DVOSOBNO STANOVANJE dam v najem v Križu. Tel.: 349-3320198. GOSPA SREDNJIH LET išče katerokoli delo, tudi kot negovalka starejših oseb. Tel. št.: 342-7438392. PRIJAZNA IN ZANESLJIVA PUNCA pomaga pri varstvu otrok. Tel. št. 3394723750. PRODAM 4 ALUMINIJASTA PLATIŠČA za avte znamke seat, volkswagen in škoda, s petimi luknjami, za gume 205-45R16 ali samo za premer 16. Cena po dogovoru, tel.: 338-7281332. PRODAM v centru Opčin (blizu spomenika) stanovanje (87 kv.m.) v prvem nadstropju: dve sobi, kuhinja z balkonom, kopalnica, garaža in mala kašča. Tel.: 320-4664784. ZANESLJIVA IN AKTIVNA PUNCA išče delo kot varuška otrok vseh starosti. Takojšnja razpoložljivost. Tel. št. 340-5972306. Prispevki V spomin na Stanka Budina darujejo Rožeta 50,00 evrov, Zmaga Lorenzi 30,00 evrov, Janko Simoneta 50,00 evrov, Tamara in Zvonko 100,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na drago Brunello Zolia vd. Deffar darujeta Janka in Tatjana 50,00 evrov za krožek Krut. V spomin na Evgena Dobrilo daruje Ju-šta 50,00 evrov za Sklad Bubnič Ma-gajna. V spomin na Evgena Dobrilo in Stanka Budina daruje Marija Milič (Zgo-nik 12) 50,00 evrov za SLPZ Doberdob. V spomin na Stanka Budina darujeta Stanko in Marisa 30,00 evrov za AŠK Kras. Našemu pevcu Narcizu Gaburru. Pevci MoPZ Fran Venturini izrekajo globoko sožalje družini, prijateljem in vsem, ki so ga imeli radi. 8 Sobota, 7. maja 2016 MNENJA, RUBRIKE Primorski ki Ji zgonik - Ob 18.30 Danes proslava 71. obletnice osvoboditve slovensko i-iO^iV stalno gledališče Slovensko stalno gledališče in UL - AGRFT MOJ DEVETSTO Avtorski projekt Patrizie Jurinčič Včerajšnji večer in današnje pozno popoldne posveča Občina Zgonik spominu na polpreteklo zgodovino in osvoboditev. Sinoči so v prostorih SKD Rdeča zvezda vrteli dokumentarni film Italiancich o poitaljančevanju slovenskih priimkov med fašizmom. Uvodoma je spregovoril zgodovinar Piero Purini, prisotna sta bila tudi avtorja Miro Tas-so in Michele Favaretto. Danes pa bo uprava v sodelovanju s krajevno sekcijo VZPI - ANPI, domačimi društvi in šolo obeležila 71. obletnico osvoboditve. Ob 16.30 bo startal pohod, v organizaciji AŠK Kras. Pohod-niki se bodo podali iz opuščenega kamnoloma pri Repniču po pešpoti Gemina do Zgonika, kjer bo ob 18.30 osrednja občinska proslava. Po polaganju vencev pri občinskem spomeniku, se bo dogajanje preselilo na razstaviščni prostor, kjer bodo svečanost oblikovali godba Prosek, učenci osnovne šole iz Zgonika in MePZ Rdeča zvezda. Slavnostni govor je bil letos zaupan novinarki in kulturni delavki Poljanki Dolhar. Kri &rh n DANES - sobota, 7. maja, ob 20.30 v nedeljo, 8. maja, ob 16.00 v Mali dvorani SSG z italijanskimi nadnapisi ponovitve se nadaljujejo do 22. maja I Blagajna SSG: +39 040 2452616 (od port, do pet. 10.00-15.00) I www.teaterssg.com_ 15. maja od 12.00 dalje BINKOŠTI POD KOSTANJI POHITITE... na razpolago je še nekaj prostih mest!!! Rezervacije na +39 040 327115 trst - Danes in jutri v okviru Bavisele Zabava, omejitev prometa in tek Tekaški maraton Bavisela, eden večjih rekreativnih dogodkov pri nas, je še naprej pravi magnet za družine, ki želijo sodelovati na rekreativnem družinskem teku Bavisela Generali Family. Do včeraj so prejeli že 5800 prijav (osem tisoč je zgornja meja), najmlajši udeleženec rekreativnega teka pa bo, vsaj tako kaže, 42-dnevni Gianlu-ca, ki bo tekel z mlado mamico. Na kraljevsko atletsko preizkušnjo, maraton in polmaraton, se je do včeraj prijavilo 2400 tekačev z vseh koncev sveta, vpisovanje pa bo odprto še danes med 10. in 20. uro. Na nabrežju bo še danes in jutri možno obiskati sejem Expo Bavisela, na katerem razstavljajo najrazličnejše izdelke. Nocojšnji spremljevalni dogodek maratona Bavisela pa bo tudi Bela noč, prireditev, zaradi katere bodo za promet zaprte številne mestne ulice, trgovine odprte pozno v noč, Enojezični napis v Križu t ? TRIESTE * POTOVALNI URAD —. _ Aurora viaggi F* 'Te® Odhodi skupinskih potovanj s spremljevalcem TURA PO KORZIKI (zadnja mesta) 22.-27.5. BISERI ČRNE GORE 14.-19.6. PRAGA IN ČEŠKI GRADOVI 2.-6.6. IDRIJA, FESTIVAL IDRIJSKIH ČIPK 19.6. UMBRIJA 2.-5.6. VARŠAVA IN SEVERNA POLJSKA 20.-27.6. OTOKA KRK IN KOŠLJUN 2.6. TURA PO IRSKI (zadnja mesta) 20.-27.6. S.CANDIDO/INNICHEN IN LIENZ 18.-19.6. ŠIBENIK, KORNATI IN NP KRKA 24.-26.6. AVSTRIJSKA ALPSKA CESTA MALTATAL 12.6. AZORSKI OTOKI (zadnja mesta) 12.-18.07. Za vaše poletne počitnice prelistajte KATALOG MEDITERAN 2016: Španija, Turčija, Grčija in Albanija KATALOG SLOVENIJA, HRVAŠKA, ČRNA GORA (tudi z našim prevozom) KATALOG AURORA WELLNESS IN RELAX z organiziranim prevozom za bivanja v hribih in v slovenskih termah sta POTOVALNA AGENCIJA AURORA, UL MILANO 20, TRST TeL 040 631300 - 040 630261 - e-moll aurora@auroraviaggi.com - Ulrl www.auroraviaggi.com Urnik: ponedeljek - petek 9.00 -12.30 in 15.30 -18.30, četrtek no stop 9.00 -18.30, sobota 9.00 - 12.00 Na nabrežju še danes in jutri sejem Expo Bavisela fotodamj@n glasba v živo pa na različnih vogalih. S tokratno Belo nočjo bodo organizirali še en dogodek; Večerjo v belem, ki bo potekala na prenovljenem Ponte- Enojezičnost Bavisela bo jutri dopoldne »obiskala« tudi Križ, kjer bodo zaradi tega zaprli nekatere poti, tako da bo promet precej omejen. Nič hudega. Škoda, da so organizatorji na prometnih napisih »pozabili« na slovenščino, kar je zelo nespoštljivo do domačinov, ki se sicer veselijo Ba-visele. Napis, ki ga objavljamo, so postavili na zidarski oder cerkvice Sv. Roka, ki že nekaj let sameva, obnovitvena dela pa se dejansko sploh niso pričela. Torej dvojna sramota in dva primera omalovaževalnega odnosa do Križa in Križanov. rošu. Na skupinski gurmanski večer, ki ga v Trstu prirejajo prvič, se je prijavilo več kot tisoč ljudi, format prireditve pa predvideva, da njeni udeleženci vse prinesejo od doma; od stolov, miz do večerje in bele obleke. Zaradi tekaškega dogodka bo jutri marsikje vladal poseben prometni režim, zaradi česar se od občanov in občank pričakuje velika mera potrpežljivosti. Od 5. ure zjutraj do 16.30 bodo za ves promet zaprti pokrajinske ceste na Krasu, številne ulice in celoten Miramarski drevored. Omejitve parkiranja in ustavljanja bodo veljale tudi v mestnem središču, kjer bodo ulice namenili tekačem, reševalnim vozilom, silam javnega reda, sponzorjem in drugim akterjem, ki sodelujejo pri izvedbi letošnje Bavisele. Občina Trst tudi sporoča, da bo prepoved parkiranja in ustavljanja dosledno treba upoštevati tudi na občinskem območju med silosom in vhodom v Staro pristanišče. jaz reporter - Oskar Ferluga v« • • vi • Domači sinički »So postale del naše družine,« je zapisal reporter-fotograf Oskar Ferluga je poslal Primorskemu dnevniku fotografiji, ki neizpodbitno pričata o dveh posebnih »krilatih članicah« njegove družine. Sinički prihajata iz Ljudskega vrta v Trstu v kuhinjo stanovanja in si iz skodelice privoščita orehove drobtine. Lani je prihajala na obisk ena sinica, letos pa je z njo priletela na okno tudi hčerkica, majhna sinička. »To je pravi čudež«, pravi Oskar Ferluga. / Primorshi GORIŠKA Sobota, 7. maja 2016 1 3 OPČINE - Zadnje iz niza srečanj o vzgoji v organizaciji Društva Finžgarjev dom Mladi so OK, problem pa smo odrasli oz. naša vzgoja O tem je prepričan specialni pedagog Marko Juhant, gost četrtkovega srečanja Problem niso mladi, oni so OK, problem smo odrasli oz. naša vzgoja. Otrok se bo navadno hotel lotiti težje ali celo najtežje stvari, ker želi biti pomemben, močan in upoštevan, mi pa ga od tega odvračamo, češ da je za to še prešibak, rezultat pa je, da imamo danes petnajstletnike, ki si ne znajo niti odrezati rezine kruha. S temi in drugimi ugotovitvami je v četrtek zvečer množici poslušalcev v dvorani Finžgarje-vega doma na Opčinah postregel Marko Ju-hant, specialni pedagog za motnje vedenja in osebnosti ter zelo iskan predavatelj. Juhantovo predavanje je sklenilo niz sedmih srečanj Društva Finžgarjev dom Za osebno rast, vzgojo in boljšo družbo, ki so v opensko dvorano vsakič privabila veliko število udeležencev. Naslov zadnjega predavanja se je glasil Vzgojitelji, glavo gor! po naslovu Juhantove knjige Punce, glavo gor!, namenjene vzgojiteljicam in učiteljicam, ki sestavljajo veliko večino današnjega učnega kadra. Četrtkovo predavanje pa ni bilo namenjeno samo šolnikom, ampak tudi staršem, starim staršem oz. vsem, ki se z otroki ukvarjajo in so danes silno obremenjeni. Šolniki se morajo med drugim soočati s starši, ki v šolo pridejo »oboroženi« s pravnikom ali pa vložijo anonimno pritožbo na pristojno ministrstvo, kar že onemogoča kakovosten pouk. Predavatelj se je kritično dotaknil tudi šole same, ki je po njegovih besedah prilagojena deklicam in ne upošteva, da fantki in deklice razmišljajo popolnoma drugače. Starše in stare starše pa Juhant poziva, naj otrok ne razvajajo z dragimi, ampak »Vsi potrebujemo trezne besede« Marko Juhant fotodamj@n z drobnimi darili, ki imajo veliko čustveno vrednost. Dalje gre otrokom nuditi priložnost, da se sami dogovorijo in naučijo normalno se prepirati in pobotati, kar pa se danes ne dogaja, tako da jih oropamo izkušenj. Naučiti se morajo tudi povedati celo resnico, za kar obstaja mnogo načinov. Vzgojitelji in starši pa se morajo tudi oborožiti z znanjem, da jih določene situacije, povezane z najstniki, ne presenetijo, npr. da znajo odkriti, ali njihov otrok kadi oz. uživa alkohol ali drogo. Najboljša varovalka je vedeti, kdaj in kam spuščati otroke. Takih spretnosti nam manjka, vendar, če se z otroki dejansko ne bomo ukvarjali, bomo vedeli zelo malo, medtem ko moramo vedeti kanček več, da bomo v prednosti, je sklenil Juhant. Ivan Žerjal Predsednica Društva Finžgarjev dom Lučka Susič v četrtek ni skrivala svojega zadovoljstva ob poteku letošnje društvene sezone sedmih srečanj o osebni rasti, vzgoji in boljši družbi, ki so vsakič v opensko dvorano Finžgar-jevega doma privabili množico poslušalk in poslušalcev. To je Susičeva potrdila tudi v oceni sezone za naš dnevnik: »Imeli smo same zelo priznane predavatelje, obisk je bil vedno nadpovprečen. Včasih smo mislili, da bodo prišli samo za določeno ime, ki ga slučajno poznajo, medtem ko je bilo vedno zelo zadovoljivo.« Kako si to razlagate? Jaz si razlagam tako, da v današnji družbi pravzaprav vsi potrebujemo kake trezne besede, kako navodilo. To bodisi kot vzgojitelji, ampak tudi v medsebojnih odnosih je tako razširjena neka zelo plehka in neosnovana drža, kjer se sami zavedamo, da nekaj ne gre ter iščemo poti iz teh zadreg in smo vsi nekako željni nekega nasveta, ki naj ne bi bil dan tja v tri dni, ampak osnovan. To so strokovna dognanja, ki slonijo na raziskavah in globoki izobrazbi. Ta predavanja nam pomagajo bodisi pri osebni rasti kot pri medsebojnih odnosih in vzgoji ter nam večkrat pokažejo določene poti ali ključe, na katere nismo pomislili in nam resnično pridejo prav v vsakdanjem življenju. Lučka Susič arhiv Načrtujete za prihodnje leto še kak tak sklop predavanj? Kot so se danes (v četrtek, op.p.) poslušalci izrazili in kot je izšlo iz osebnih pogovorov, zgleda, da je želja po taki predavanjih še vedno zelo živa in da bi bilo pravilno, da še vztrajamo na tej poti. Seveda je spodbudno, da vidimo, da tudi če vabimo predavatelje, ki smo jih že gostili, to absolutno ni vzrok, da bi ljudje rekli: »Oh, saj sem ga že poslušal,« ampak nasprotno rečejo: »Oh, ta pa je dober, gotovo bo povedal še kaj zelo zanimivega.« To pomeni, da je želja še vedno živa. Morda se bo poslušalstvo malo spremenilo, ne vem. Vidim pa, da vsakokrat dobimo tudi nove obraze, nove ljudi in kar je lepo, vidim, da je zastopan tudi moški spol, da so zastopane babice, mame in tudi določeno število mlajših, tako da se bo verjetno to še obrestovalo. (iž) SV. IVAN - Vikend Čudovita zapletenost Predavanja od 10. do 19. ure V parku nekdanje svetoivanske umobolnice (Ul. Bottacin 4) bo danes in jutri zaživel drugi festival spoznavanja Meravigliosa Complessità (Čudovita zapletenost), ki ga prireja združenje za medicino in kompleksnost Amec. Od 10. do 19. ure se bo 40 predavateljev poglobilo v vprašanja medicine, psihologije, filozofije, fizike, pedagogike, dobrega počutja, ekologije, komunikacije in še bi lahko naštevali. Dvodnevno dogajanje bo namreč izredna priložnost za razmislek, pravzaprav za spodbujanje povezave in izmenjave znanja med različnimi strokami, kar omogoča uspešnejše doseganje skupnih rezultatov in za snovanje novih in novih idej. Predavanja bodo brezplačna. Nedeljski popoldanski program vključuje tudi kotiček za otroke z gledališko predstavo Hei Sdu! Še zadnji znanstveno-literarni srečanji Cikel znanstveno-literarnih srečanj Scienza e virgola, ki si jih je zamislila Visoka šola Sissa, da bi javnosti predstavila najnovejše znanstvene publikacije, se izteka. V knjigarni Ubik (Borzni trg 15) bo docent teoretične fizike Vincenzo Barone danes ob 17.30 predstavil svojo knjigo Albert Einstein. Z njim se bo pogovarjal direktor Sisse Stefano Ruffo. Ob 20. uri pa bo v kavarni/knjigarni San Marco (Ul. Battisti 18) astrofizik Amedeo Bal-bi spregovoril o knjigi Dove sono tutti quanti?, ki se poglablja v potovanje med zvezdami in planeti v iskanju življenja. Avtorja in delo bo predstavil Fabio Pagan. TRST - Predstavitev knjige filozofa Adriana Fabrisa Etika komunikacije »Medosebni komunikaciji ne moremo uiti« - »Komuniciranje zadeva vsak dan vsakogar« »Dandanes skušamo zapolniti vsak trenutek svojega življenja. Vedno se nam kam mudi in neprestano hitimo, ker se pravzaprav bojimo minevanja časa. Filozofija pa se časa ne boji in se tako postavlja v protislovje s splošnim trendom. Hitenje prekine, se odmakne ter zastavlja temeljna vprašanja. Njen cilj je spodbuditi razmišljanje,« je na sredini predstavitvi slovenskega prevoda njegove knjige Etika komunikacije (Založba Družina) v Tržaškem knjižnem središču TS360 dejal italijanski filozof Adriano Fabris. Profesor moralne filozofije na Univerzi v Pisi je izdal že več uspešnic, v katerih se loteva filozofskih in teoloških vprašanj, medčloveških odnosov ter popularne kulture. Lahko rečemo, da ima slovenski prevod publikacije Etika komunikacije tudi neke vrste pridih slovenske manjšine v Italiji, saj je zanj poskrbel tržaški Slovenec Jurij Verč. Uvodno besedo je zapisal slovenski filozof Dean Komel. Izhodiščne temelje dela je ponazoril Luca Grion, direktor študijskega centra Jacques Maritain, s sodelovanjem katerega je steklo srečanje. »Etika in komunikacija predstavljata že prastar binom. Kot etiko pojmujemo aktivno razmišljanje o dejanjih in o njihovih vzrokih. Filozofi se z etičnimi problemu ukvarjajo že preko 2000 let. Komuniciranje pa je hočeš ali nočeš nekaj, kar zadeva vsakdan vsakogar. Po mnenju samega Aristotela se ljudje razlikujejo od živali po tem, da so razumna bitja, ki jih karakterizira logos,« je dejal. Me-dosebni komunikaciji ne moremo uiti. Nujno je torej, da poteka na konstruktiven in kvaliteten način. V pogovoru z mladim tržaškim filozofom Jernejem Ščekom je Fabris orisal Adriano Fabris fotodamj@n značilnosti novodobnega komuniciranja, katero neobhodno zaznamujeta globali-zacija in vedno hitrejše širjenje novih oblik tehnologije. Ponazoril je dva različna načina komuniciranja. Prva definicija zaob- jema splošno razširjeno pojmovanje, in sicer prenos določenega sporočila: »To se dogaja npr. pri oglaševanju ali pri politiki, ko skušata nekoga prepričati v svoj prav.Gre za zelo nasilno obliko komunikacije. Glavni cilj je nekoga pritegniti na svojo stran. »Medsebojno sporazumevanje pa se po njegovem mnenju ne sme omejiti na predajo informacij, ker človek ni neka izolirana enota, temveč lahko za-dobi popoln pomen le v stiku s sočlovekom. Ustvariti moramo neko skupno mrežo. Dobra komunikacija je odgovornost vsakega izmed nas. »Dialog ne pomeni nekoga prepričati, da začne razmišljati isto kakor mi, temveč pomeni v drugemu in s pomočjo drugega dobiti neko novo dimenzijo. Le tako lahko prekosimo spore in brezbrižnost, ki so danes vedno bolj razširjeni,« je še izpostavil Adriano Fabris. Vesna Pahor Zapleši in zapoj v Rojanu V rojanskem Marijinem domu (Ul. Cordaroli 29) bo jutri ob 17. uri prisrčna in razvedrilna folklorna prireditev, ki jo bosta oblikovali folklorni skupini Bor-jač iz Sežane in Gartrož iz Nove Gorice. Z glasbo, pesmijo in plesi bodo gostje prikazali ljudsko tradicijo raznih pokrajin, predvsem goriške, belokranjske in prekmurske. Nekateri plesni spleti so hudomušno in zabavno zrežirani, zato organizatorji Društva Rojanski Marijin dom občinstvu zagotavljajo prijetno sprostitev. Na Proseku Peter Pan - na zemlji Jutri ob 18. uri bo srednješolska gledališka skupina Škamperle od Sv. Ivana v Kulturnem domu na Proseku uprizorila predstavo Peter Pan - na Zemlji v režiji Barbare Gropajc in Bože Hrvatič. V njej nastopajo otroci, lki so delo pre-mierno uprizorili konec aprila v Kulturnem domu v Trstu pod skupnim naslovom A-čih! ... in že imamo Andersednov navdih. TRST - Nagrada združenja Astro Mati upanja Združenje pomaga otrokom v bolnišnici Burlo garofolo in njihovim staršem Astro je dobrodelno združenje, ki skuša skozi igro in z nasmehom otrokom razvedriti dolge dni v tržaški pediatrični bolnišnici Burlo Garofolo. Hospitalizaci-ja je lahko zelo huda preizkušnja, ki jo mladi bolniki težko premostijo. Otroci spoznajo - v nekaterih primerih celo prvič v življenju - bolečino in strah, priznati pa gre, da otroci večkrat presenetijo, saj pokažejo svoj pogum. Dejavnosti združenja Astro pa niso namenjene samo otrokom, temveč tudi staršem in sorodnikom, saj je tudi zanje otrokova bolezen huda preizkušnja. Člani združenja pomagajo družinam s tem, da enostavno delijo njihove težave in strahove, predvsem če prihajajo iz drugih dežel ali držav. Staršem pomagajo tudi tako, da jim nudijo pomoč za otroka in da se igrajo z mladim bolnikom. Igra in nasmeh sta posebna in čarobna recepta, ki preganjata katerokoli skrb. Združenje Astro je tudi letos pobudnik nagrade Mamma speranza (Mati upanja), s katerim želi posredovati sporočilo upanja in hrabrosti vsem staršem, ki doživljajo težke trenutke v družini zaradi bolezni svojih otrok. Nagrajevanje, že sedmo po vrsti, bo danes, dan pred jutrišnjim materinskim dnevom, in sicer ob 11. uri v kavarni Tommaseo (Trg Tommaseo 4/c). Dobitnica letošnje nagrade je gospa Serena Di Gallo, mama najstnika Gabriela, ki je že kot majhen otrok potreboval stalno pomoč tržaške bolnišnice. Dobrodelni delavci združenja so skušali in še vedno skušajo čimveč pomagati tako materi kot mladeniču v sklopu hospitalizacije. Nagrado bo podelila mama Maria Pia Schittone, lanska dobitnica: gre za zelo pomemben simbol upanja, s katerim si mame iz leta v leto »predajo štafeto« in s tem vlivajo zaupanje v pričakovanju svetlejše prihodnosti. Med nagrajevanjem bodo nekateri prostovoljci združenja Astro prebrali nekatere odlomke in poezije v čast vsem materam. Projekt za zdravljenje idiopatske pljučne fibroze Včeraj dopoldne so predstavili nov dvoletni raziskovalni projekt Micro RNA za zdravljenje idiopatske pljučne fibroze - bolezni še neznanega vzroka, ki povzroča brazgotine pljuč. Projekt bo vodila pnevmološka sekcija tržaškega Zdravstvenega podjetja v sodelovanju s pestro mrežo znanstvenih struktur - od Mednarodnega centra za genetiko in biotehnologijo Icgeb, mimo oddelka za medicinske vede in kirurgijo tržaške univerze, do Inštituta za patološko anatomijo univerze v Veroni, Visoke šole Santanna iz Pise in Temple University iz Philadelphie. Finančna sredstva je projektu namenila Fundacija CRTrieste. Projekt je štartal pred nekaj dnevi in si prizadeva, da bi preučil obnavljanje oz. celjenje brazgotin pljučnega tkiva s pomočjo malih endogenih molekul (micro RNA), ki urejajo genski vpliv na celice; na tak način bodo raziskovalci preverili možnost preprečevanja kronično degenerativnih boleznih pljuč, zlasti pljučne fibroze, ki onemogoča prehod kisika iz vdihanega zraka v krvni obtok. Bolezen ima doslej zelo omejene možnosti zdravljenja; napredovanje bolezni vodi v prezgodnjo invalidnost in smrt. 10 Sobota, 7. maja 2016 KULTURA TOMIZZEV DUH Atlet strga blato zgodovine Piše Milan Rakovac_ Dragi Tržačani, Kraševci in Goričani, Benečani, Istrani, pa seveda vsi ostali: vse lepše in topleje je in če načrtujete pomladni pobeg - hop na Lošinj! V Malem Lošinju se na sami obali blešči prenovljena palača Kvarner, sedaj muzej za eno samo skulpturo: Apoksiomena. Mira-kul svita, ljudi muoji, to morate viti i čutiti! Xe come a Reggio Calabria, dove sta I bronzi di Riace ... Skoraj nadnaravno zasije lepota iz treh antičnih bronastih kipov, njihov fizični sijaj metafizično osvetljujejo mračen čas, ki se plazi (tudi) po Mediteranu! Na isti dan, 30. aprila, so v dveh sredozemskih mestih hkrati odprli dva podobna muzeja: v Reggiu Calabrii Arheološki muzej s posebno dvorano za Brona iz Riaceja - kipa, ki morda predstavljata kralja Agamemnona in Miltiada, zmagovalca maratona, v Malem Lošinju pa unikaten muzej za Apoksiomena. Prelepa lošinjska skulptura je bila doslej že razstavljena v Zagrebu, Parizu, Ljubljani, Londonu in Los Angelesu, danes pa za stalno domuje v lastnem muzeju. Kako premišljeno in ustrezno! Bronasti atlet po tekmovanju s strgalom - strguljo (v latinščini »strigil«, ploščat kovinski pripomoček za strganje umazanije - s teleta, motike, pluga ...) s svojega telesa odstranjuje olje, prah in znoj. Tri antične bronaste skulpture, ki so jih potegnili iz morskih globin Sredozemlja, ki jemljejo dih ljudem današnjega časa . Kot da bi nas vse te figure vračale v prazačetek naše utrujene civilizacije: kalokagathia, »lepotadobrota«, starogrška skovanka iz besede kalos - lepo, plemenito, in iz besede agathos - dobro, kot je Platon imenoval enovi-tost telesnega, moralnega in duhovnega. Antun Karaman, dubrovniški umetnostni zgodovinar, o Apoksio-menu navdihnjeno zapiše: »Apok-siomenov bronasti sijaj žari kot poslednji plamenčki grške klasične dobe, ko človek s pomočjo filozofije pričenja zatočišče iskati v nevidnem (Platonov pobeg v okrilje višje zavesti), a tudi v varnem objemu spoznanja (Aristotelove gnozeolo-ške teze). Zato je Apoksiomen tako dostojanstveno umirjen: ko gledamo njegovo dovršeno obliko, se lahko dotaknemo tudi tistega, kar sicer ostaja skrito našemu pogledu, ki bi se utegnil omejiti na opazovanje zunanje forme. Apoksiomen in njegov grški avtor stoično sprejemata relativnost nastanka in obstanka, saj ži- vita sredi nenehnih sprememb. Sprejemata minljivost kot delot-vorno vrednoto in dejstvo ter razkrivata zapredena čustva, ki se bodo že jutri, v helenizmu, razbohotila do vrelišča.« Na Hrvaškem smo zadnja leta imeli pravo malo vojno med Zagrebom in Malim Lošinjem: hrvaškemu Apoksiomenu je seveda mesto v prestolnici, so zatrjevali številni. Ampak otočani se niso dali: z odločnostjo in argumenti so prepričali javnost (beri tedanjega kulturnega ministra Boža Buškupiča in pre-mierja Iva Sanaderja) in Apoksio-men je ostal na »svojem« otoku. Arhitekt Saša Randič je zaradi specifične pozicije zaščitene palače Kvarner odločil, da naredi hišo v hiši: muzej je kot zaprto kapsulo vstavil v lupino obstoječih zidov. Jeklena »kletka« je obložena z gladko belo oblogo, ki spominja na ladijski oboj. V spremljevalnih prostorih nas dočaka pravi info-art čudež: elektronsko in vizualno razde-lana zgodovina Apoksiomena in njegovega obdobja, vse ob ustrezni glasbi in vonjavah sredozemskega rastlinja. V konstrukcijo, ki lebdi nad pritličjem stavbe, vstopamo po stopnicah, ki vodijo v niz prostorov, ti pa pripovedujejo zgodbo o kipu in njegovi najdbi. Naposled prispemo v deviško bel prostor, kjer uzremo kip, ki smo ga doslej videli in spoznali skozi multimedijski prikaz. Poromal bom spet tja in vam, nepoboljšljivi determinist, poročal, če bo antični lepotec, tako kot pred leti v Firencah, znova pretresel mojega duha, žile in kosti pa prežel s tisto čudno, navdihujočo in nepremagljivo pomlajevalno močjo. Človek se počuti, kot bi sam postal atlet, ki s sebe strga umazanijo, lastno in ono, ki ga obdaja, dobesedno in metaforično. Prečiščenje, prosvet-ljenje, posvečenje: danes so potrebne bolj od česarkoli drugega. V Firencah sem se ga, skrunitelj, skrivaj dotaknil. Seveda se to nikakor ne sme, ampak brez skrbi, on se bo dotaknil vas in v vas vtisnil tisto najboljše, kar dedujemo. Se pa delamo, da to ni več tako pomembno. Namreč misel in duh antičnih prednikov Platona, Sokrata, Aristotela in bistvo njihovega sporočila, ki je prestalo preizkušnjo stoletij: kakovost, ki je edina vredna človekovega napora in ostaja edino merilo in smisel njegovega življenja. Ki je le blisk v času, toda, ko vzblesti, njegov zlati rep ostaja, da bi nam osvetlil zavito in na videz neprehodno pot. TV ODDAJA - Danes na Telefriuli Pomladni spev šolskih zborov Tokratna oddaja Pomladni spev (Canto di primavera), ki jo ob sobotah na kanalu Telefriuli vodi Trža-čanka Rossana Paliaga, bo posvečena petju v šolskih učilnicah. Nastopili bodo razni zbori, med njimi na primer trbiški zbor Bachman Choir Kids in zbor vrtca Modri delfin iz Trsta, v studiu pa bodo tudi nekateri gostje. O svoji zborovski in pedagoški izkušnji bo spregovorila tudi tržaška zborovodkinja Aleksandra Pertot. Oddaja bo na sporedu ob 17. uri (s ponovitvijo ob 22.30). Med gosti današnje oddaje bo tudi Aleksandra Pertot arhiv 26. PRIf »N ke le i ke OPČINE - Pri Slavističnem društvu Trst-Gorica-Videm trdno verjamejo, da je treba ovrednotiti literarne ustvarjalke, saj so kljub načelnim deklaracijam prevečkrat zapostavljene in odrinjene v drugorazredni položaj. Zato so Primorske slovenistične dneve, ki jih izmenično prirejajo s sorodnima društvoma iz Kopra in Nove Gorice, posvetili slovenski ženski literarni ustvarjalnosti na Primorskem od začetka 20. stoletja do sodobnosti. In naleteli na odziv, ki je predsednico Marijo Pirjevec prijetno presenetil. Na simpozij, ki je včeraj ves dan potekal v openski dvorani Zadružne kraške banke, se je s svojimi referati prijavilo kar enaindvajset slovenistk in slovenistov: ob predsednici še Marta Verginella, Ivan Verč, Vlasta Polojaz, Karin Marc Bratina, Ivana Slamič, Dorica Makuc, Bogomila Kravos, Tatjana Rojc, Olga Lupinc, Majda Artač, Nadia Roncelli, Martina Kafol, Irena Novak Popov, Vilma Purič, Loredana Umek, Denis Poniž, Jože Horvat, Adrijan Pahor, Maja Smotlak, Vita Zerjal Pavlin. Kdor jim je prisluhnil, se je lahko prepričal, da so primorske literarne ustvarjalke marsikaj prispevale v slovensko literarno zakladnico. Za razumevanje okoliščin, zaradi katerih so bile ustvarjalke dolga desetletja nevidne, sta bila zlasti zanimiva uvodna referata Marije Pirjevec in Marte Verginella (slednjega je prebrala Olga Lupinc). Predsednica društva si je naslov Mačke ne pridejo v nebesa. Ženske ne morejo pi- sati Shakespearovih iger izposodila pri Vir-ginii Woolf in se z njo spraševala, kje so razlogi zato, da svetovna književnost ni premogla ženskega peresa, ki bi bil podoben avtorju Hamleta. En odgovor je ponudila že avtorica uspešnic K svetilniku in Lastna soba: ker ženskam niso omogočili dostojnih razmer za ustvarjanje. Celo predstavnice visoke družbe, kaj šele ostale, so bile brezpravne, odvisne od dobre volje mož in očetov. Umirale so mlade in izčrpane od številnih porodov in življenja, izjeme so bile redke. Dolga stoletja je bila zakonodajna oblast v moških rokah, je zapisala Ver-ginella, za ženske je veljalo, da niso sposobne samostojne moralne sodbe, zato niso imele političnih pravic. Ko so se pojavili nacionalizmi, so bile sicer priznane kot pripadnice naroda, niso pa imele pravice do odločanja in nastopanja: v habsburški PRIMORSKI SLOVENISTIČNI DNEVI - Večer narečne poezije »Pri nas je veliko tiši OPČINE - Narečno pesništvo je bilo dolgo zapostavljeno in uvrščeno v obrobno poglavje literarne kritike. Pojmovano je bilo kot drugorazredno ter kot izraz nekega nekultiviranega ustvarjanja. Šele v zadnjem desetletju je prišlo do vidnega preobrata. Kot uvod v 26. Primorske slovenistične dneve je Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm v četrtek na Opčinah s sodelovanjem Slavističnega društva Koper, Slavističnega društva Nova Gorica, Društva slovenskih izobražencev in Slovenskega kluba priredilo srečanje o narečni poeziji v Reziji, Benečiji, na Tržaškem in v Istri. Moderatorka okrogle mize je bila Olga Lupinc. Marija Pirjevec je razloge za zapostavljenost narečne poezije orisala v povezavi z zgodovinskim ozadjem. Slovenci so svojo kulturo in bitko za nacionalno enotnost začel snovati relativno pozno v primerjavi z ostalimi narodi. »Jezik je predstavljal glavno trdnjavo tega boja, za narečje torej ni bilo prostora in niti posluha. Tak pristop je za današnji čas nesprejemljiv.« Narečna poezija postaja danes zasluženo ena izmed ključnih tem slovenske literarne vede. Ne sodi več med arhaično-folklorne pesniške vzorce, temveč je ugleden primer moderne semantično kompleksne poezije. Poudarila je še, kako lahko na tem področju v zadnjih desetih letih opazimo močan ne samo količinski, temveč tudi kvalitetni porast. Jadranka Cergol je menila, da je to tako, ker je narečje dobilo vlogo vira vitalne energije. Ocenila ga je kot najbolj intimno obliko izražanja. Ledino je v 60. letih orala Z leve Cergol, Negro, Lupinc, Pirjevec, Kravos, Čebron in Ipavec fotodamj@n ravno tržaška Slovenka, Svetoivančanka Marija Mijot: »Čisto nekonvencionalno za tiste čas se je odločila za pisanje v narečju. V njenih delih je zaznati izrazito tanko-čutnost. S subjektivnimi izpovedmi se prepletajo sporočila, namenjena manjšinski in širši stvarnosti.« Njene poezije (prisotnim jih je prebrala Loredana Gec), ponujajo melanholičen in hkrati ironičen pogled na vsakodnevno realnost takratnega Sv. Ivana. Podobno vlogo pionirke je v slovenski Istri imela Alferija Bržan. Jasna Čebron je opisala, kako se je na tem območju začela prebuja v 80. letih. Pred tem je bila narečna poezija pojmovana kot nekaj manjvrednega. Z zbirko Čista voda iz leta 1997 je Alferija Bržan postavila kriterije tovrstnega ustvarjanja. Otožnost istrske vasi, z robido poraščenimi potmi, porušenimi strehami in zapuščenimi hišami, v njenih verzih nikoli ne zapade v brezizhodno žalost. »Narečna poezija v sebi skriva živo, neposredno obliko jezika. Ze od študent- / Primorski KULTURA Sobota, l. maja 2016 11 MORSKI SLOVENISTIČNI DNEVI e pišem drugačeJ r sem ženska, težje živim zato, r sem pisateljica« Pogled na dvorano ZKB, v kateri je pozorno poslušala tudi generalna konzulka Ingrid Sergaš (druga z leve v prvi vrsti), in knjižno razstavo, ki jo je uredila Ksenija Majovski (Nšk); dopoldanski del simpozija je vodila Neva Zaghet, ob njej predsednica Marija Pirjevec (desno) fotodamj@n monarhiji je veljala prepoved ženskega političnega združevanja. Do ustrezne izobrazbe so po letu 1875 prihajale učiteljice, ki pa so bile prav tako diskriminirane: zanje je bil obvezen celibat, plačilo pa manjše kot za kolege učitelje. Trst pa je bil na prehodu v novo stoletje dovzeten za eksperimentiranje, kar je utrlo pot ženskemu javnemu nastopanju, zato ne čudi, da je ravno tu leta 1897 na- ne« skih let sem okušal njeno pristnost in komunikativnost. Pravzaprav je to tudi sub-verzivna dejavnost, saj gre za upor proti standardizaciji,« je poudaril Marko Kravos. V tovrstnem žanru predvsem občuduje muzikalnost. Ta ga je prevzela do take točke, da je rezijansko pesnico Silvano Palet-ti pozval, naj zapoje eno izmed glasbenih priredb njenih pesmi. Povabila se ni ubranila in je občinstvu doživeto zapela. Dokaj kmalu jo je s harmoniko začel spremljati tudi Aleksander Ipavec, ki je v teku srečanja poskrbel tudi za druge glasbene vložke. Luigia Negro je ponosno izpostavila, da je Palettijeva na glavo obrnila trdno zasidrano prepričanje, da je rezijanščina manjvredna. »Rezijo je ponesla v svet s sporočilom, da je pomembno ohraniti lastne prvine, a biti obenem odprti do drugih.« Zakaj pa v Reziji toliko pišejo? Tako je ironično pripomnila Silvana Paletti: »Pri nas je veliko tišine, malo ljudi in torej poslušaš, kar ti v glavi šumi.« Tako kot v Reziji je tudi v Benečiji ustvarjanje v narečju bistveno pripomoglo k uveljavljanju slovenske prisotnosti. Imelo je ključno vlogo v t.i. fazi prebujanja, s katero so Benečani začeli uveljavljati bogastvo izražanja v lastni govorici. Jasen odraz tega je Marina Cernetig. O sebi pravi, da spada v tisto generacijo pesnic, ki so začele pisati, kakor so vedle in znale. Čutile so v sebi vzgib, da tako pač mora biti. Kot je zapisala v eni svojih pesmi ... »govorili bomo, tudi če ne znamo vseh odgovorov«. Vesna Pahor stal prvi ženski časopis Slovenka in postal vadnica pisanja, mesto razpravljanj in seznanjanja s feminističnimi vsebinami. Zaznamovale so ga Marica Nadlišek Bartol, Pavla Hočevar, Zofka Kveder, Elvira Doli-nar-Danica in druge piske, ki si niso hotele zatiskati oči. Pri tem so jih podpirali in spodbujali tudi nekateri moški, zlasti Mla-doslovenci. Marica Nadlišek Bartol je v tistih letih napisala tudi prvi slovenski tržaški roman Fata Morgana, ki je v knjižni izdaji izšel šele leta 1998 (Mladika), kar tudi marsikaj pove o tem, kolikšno pozornost so pisateljicam namenjali založniki. Za izid je zaslužna njena stanovska kolegica Ivanka Hergold, ki je bila med včerajšnjim posvetom večkrat omenjena. Ta je na primer trdila, da je odločno proti umetnemu ustvarjanju ženske literature: »Ne pišem drugače, ker sem ženska, le težje živim zato, ker sem pisateljica.« Ivan Verč je njenemu romanu Nož in jabolko posvetil zanimivo razmišljanje o jeziku in se med drugim vprašal: če je Goran Vojnovic zgradil pisateljsko kariero na svoji jezikovni specifičnosti, »čefurščini«, bi morda tudi naši pisci lahko imeli bolj neobremenjen odnos do tukajšnjih jezikovnih specifičnosti. In brez zadrege uporabljali besedi botegin ali pašta ... Spodbudno tržaško intelektualno okolje z začetka 20. stoletja je utišal fašizem. Večina ustvarjalk se je izselila, javno literarno nastopanje je začelo ponovno brsteti po letu 1945. Seznam avtoric, ki so pustile večji ali manjši pečat v povojni prozi, poeziji in esejistiki, je resnično dolg in sta z njim postregli urednici Martina Ka-fol (ZTT) in Nadia Roncelli (Mladika). Zanimivo, da sta obe založbi najprej stopili na trg z delom, ki ga je podpisala ženska: predhodnica ZTT, Gregorčičeva založba, je leta 1945 izdala Svet brez sovraštva Marije Puc (kasneje Mihelič), Mladika pa leta 1961 zbirko Brune Marije Pertot Moja pomlad. Obe založbi tudi danes izdajata dela številnih avtoric, podobno je tudi pri drugih slovenskih in tujih založbah. Zakaj je potem nemški tednik Die Zeit na seznam 100 knjig, ki naj bi jih bilo vredno prebrati, vključil samo delo nemške pisateljice Anne Seghers, ni povsem jasno. Še večji misterij pa je, zakaj sta Prešernovo nagrado, od leta 1947 do danes, prejeli samo pisateljici Mira Mihelič in Svetlana Makarovič ... (pd) LAHKA GLASBA - Nekaj zanimivih koncertov Biondi z Big Bandom RTV SLO, v Zagrebu Enrique Iglesias Maja Slovenije ne bo obiskal noben svetovni zvezdnik, tega pa ne moremo zatrjevati za Hrvaško, saj bo v Zagrebu nastopil morda eden izmed najbolj popularnih pevcev na svetovni ravni. Nastop Enriqueja Iglesiasa je namreč dogodek, ki ga ljubitelji latino pop glasbe res ne morejo zamuditi. Mario Biondi in Big Band RVT Slovenija - Italijanski soul pevec žametnega glasu, ki ga mnogi primerjajo z Barryjem Whitom, vas bo skupaj z Big Bandom RTV Slovenija očaral na koncertu v Kinu Šiška danes, 7. maja, ob 20. uri. Mario Biondi bo prvič nastopil v Sloveniji. Njegov globoki glas je topel in zapeljiv, a čist in odločen. Rojen je bil kot Mario Ranno. Ze od malih nog je ob očetu, italijanskem pevcu Stefanu Biondiju, čutil strast do glasbe. Pozneje je v spomin na očeta prevzel njegov umetniški priimeki. Doma v Cataniji, je začel peti v cerkvenih zborih, pozneje pa postal studijski pevec. Njegova ljubezen do soula ga je zelo kmalu pripeljala do sode- Mario Biondi m. barbaglia lovanja z znamenitimi glasbeniki, kot je recimo Ray Charles. Velik preobrat v karieri je bil njegov single This Is What You Are, ki je izšel na Japonskem. Predvajali so ga na BBC 1, DJ Norman Jay se je v v pesem zaljubil in jo predvajal po vsej Evropi. Do danes je Biondi posnel še pet svetovno uspešnih plošč z mednarodnimi zasedbami, zadnja Sun (2013) je požela ogromno nagrad, izšla je v Evropi, na Japonskem in v ZDA. Posnel je tudi dva božična albuma in nekaj singlov, ki so bili prav tako velike uspešnice. Vstopnice: stojišče od 25 €. Enrique Iglesias - Jabolko ne pade daleč od drevesa. Slovenski pregovor je pisan na kožo Enriqueju Igle-siasu, sinu slovitega Julia. Morda trenutno najpopularnejši španski pop pevec je že od mladih let razumel, da se lahko uveljavi na glasbeni sceni. Vrsta glasbenih uspešnic mu je omogočila, da je prodrl na trge ne samo špansko govorečih držav, saj je Enrique Iglesias izredno popularen tudi v Aziji in drugih državah. To velja tudi za Hrvaško, tako da ni slučaj, da se bo Iglesias dotaknil Zagreba, kjer bo nastopil jutri, 8. maja, (ob 20. uri). Dovolj je omeniti njegovo pesem Bailando, ki jo je prepeval s kubanskim pevcem Descemerjem Buenom, pa že povemo marsikaj o uspešnosti tega pevca. Vstopnice:od 29,57 do 98,81 €. Prijavo kazalište - Po več kot 35 letih delovanja na glasbeni sceni ter neštetih koncertih in ploščah jih bo Ljubljana lahko ponovno slišala v njihovi najboljši »best of« izdaji. »Prljavci« bodo nastopili v Cvetličarni v soboto, 14. maja, in predstavili vse največje uspešnice skupine, med katerimi si gotovo lahko v spomin prikličete Crno bijeli svijet, Sve je lako kad si mlad, Heroj ulice, Ne zovi mama doktora, Mi pije-mo,Zaustavite zemlju, Marina, Pisma ljubavna in mnoge druge. Prljavo ka-zalište obljubljajo koncert poln emo-cij v slogu s svojimi številnimi uspešnicami. Vsekakor se obeta koncert legend, vreden obiska. Skupina se je kar hitro po nastanku pred skoraj štiridesetimi leti poimenovala Prljavo kaza-lište po eni od epizod iz kultnega stripa Alan Ford. Njihov prvi večji nastop je bil na Poletovem koncertu leta 1978 in kmalu je skupina dobila svojo publiko. Cene vstopnic v predprodaji: prvih 100 15,00 €, nato 19,90 €. 2CELLOS - V sredo pred 12.000 gledalci Za peti rojstni dan koncert v veronski areni Vlado Kreslin arhiv Vlado Kreslin - eden izmed najbolj prepoznavnih slovenskih kantavtorjev, bo v soboto, 21. maja, (ob 20.30) nastopil v Kopru. Poleg vsega kar Vlado s spremljajočo zasedbo Mali bogovi vedno znova pričara, bo na Titovem trgu slišati izvedbe tudi v glasbeni simbiozi s koprskim En big bandom, zasedbo. Na odru se jim bo pridružil tudi Rudi Bučar, istrski trubadur, ki bo s svojo glasbeno karizmo in pozitivno naravnanostjo poskrbel, da bo tisti majski večer res postal Večer Neskončnih Sanj. Vstopnice: stojišče 13,90 €, parter I. kategorije 24,00 €, parter II. kategorije 19,00 €. Petar Grašo - Petar Grašo je pred nekaj meseci v prepolni splitski Spa-ladium Areni navdušil vse ljubitelje dobre glasbe, ki so na njegov koncert prišli iz Hrvaške pa tudi iz Bosne in Hercegovine, Slovenije, Avstrije in celo iz Avstralije. Koncert je privabil preko 12.000 obiskovalcev, ki so uživali v izrednem scenskem nastopu ter v vsakem taktu odličnega splitskega pevca in glasbenika ter njegove skupine. Ta veličastni koncert je bil najboljša najava v Petrovo turnejo ob 20-letnici ustvarjanja, po večjih mestih nekdanje Jugoslavije in izven, enega od teh koncertov bomo lahko doživeli tudi v Ljubljani, v petek, 27. maja, ob 21. uri. V Križankah se nam zagotovo obeta odličen koncert priljubljenega pevca s spremljevalno skupino in z nekaterimi eminentnimi gosti, ki so tako ali drugače zaznamovali njegovo uspešno kariero. Vstopnice: stojišče 24,00 €. (if) VERONA - Violončelista Luka Šulic in Stjepan Hauser bosta 11. maja v veronski areni proslavila rojstvo videospota s priredbo skladbe Smooth Criminal, ki sta ga pred petimi leti objavila na YouTubu pod imenom 2Cellos in z njim osvojila svet. Njuna strastna instrumentalna priredba pesmi Michaela Jacksona je Hrvatoma - Šulic ima sicer tudi slovensko državljanstvo - življenje obrnila na glavo. Začela sta dobivati ponudbe za nastope na televizijah, oglasile so se jima velike založbe, na turneji sta spremljala Eltona Johna. Svoje priredbe znanih pop in rock skladb izvajalcev, kot so Jackson, U2, Guns N'Roses, Sting, Muse, Coldplay in AC/DC, na neznačilnem instrumentu za omenjeni zvrsti sta od takrat objavila na treh ploščah in jih odigrala na številnih koncertih. Izjemen glasbeni uspeh bosta zdaj obeležila pred več kot 12.000 obiskovalci veronske arene, enega najbolj ohranjenih antičnih amfiteatrov. Uspešna dvojica je pravkar zaključila ameriško turnejo, na kateri je promovi-rala album Celloverse; na njem je združila tudi uspešnico Led Zeppelinov Whole Lot-ta Love in Peto simfonijo Ludwiga Van Beethovna. KITAJSKI AKTIVIST Ai Weiwei pripravlja film o beguncih ATENE - Kitajski umetnik in aktivist Ai Weiwei, ki je vključen v več projektov v podporo beguncem, je posnel 600 ur materiala za film, v katerem bo predstavil begunsko krizo. V celovečercu, ki bo na filmska platna prišel predvidoma prihodnje leto, po pisanju britanskega časnika The Independent ne bo manjkalo kontroverznih elementov. 58-letni Weiwei se je lani za božič podal na otok Lezbos, kjer je postavil filmski studio, pozneje pa je več mesecev preživel kot prostovoljec na grško-makedonski meji. Tam je izvedel nekaj umetniških akcij ter posnel nekaj intervjujev, ki jih bo uporabil v filmu. Februarja je Ai Weiwei razburil svetovno javnost, ko se je fotografiral v pozi septembra lani utopljenega sirskega dečka, ki je pretresla svet, sredi februarja pa je v rešilne jopiče odel berlinsko koncertno dvorano Konzerthaus. Umetnika je zaradi gorečega aktivizma kitajska policija aprila 2011 aretirala na letališču v Pekingu, od koder je bil namenjen v Hongkong. V priporu so ga zadržali 81 dni. Nato so mu naložili hišni pripor in mu odvzeli potni list. Dokument so mi vrnili šele lanskega julija. (sta) 1 2 Sobota, 7. maja 2016 APrimorski r dnevnik O w Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorskl.eu GORICA - Župan opozarja, da so v občini davki med najnižjimi v Italiji Z nizko obdavčitvijo vabi nove prebivalce »Ko se ljudje odločijo, da se preselijo v Moš, Šlovrenc, Koprivno in druge sosednje občine, bi morali upoštevati, da je v Gorici obdavčitev med najnižjimi v Italiji. V zadnjih letih smo precej znižali davčni pritisk, tako da imajo družine več denarja na razpolago, hkrati nismo nikakor krčili občinskih storitev; vse to nam je uspelo z ukinjanjem nepotrebnih stroškov in z boljšo organizacijo dela.« Goriški župan Ettore Romoli se je včeraj odzval na pisanje časopisa Italia Og-gi, ki je sestavilo lestvico občin glede na višino davkov, ki ga plačujejo podjetja. Na zadnje mesto se je uvrstila Gorica, kjer je obdavčitev podjetij 54,4-odstotna -najnižja v Italiji; na prvem mestu je Reg-gio Calabria, kjer je obdavčitev podjetij kar 73,2-odstotna. »Vse občine v Italiji plačujejo državi enako visoke davke. Razlika v obdavčitvi je zato odvisna od deželnih in občinskih davkov. Dežela Furlanija-Julijska krajina - to je treba priznati - ima zelo nizke davke. Še zlasti je nizek davek Irpef. Zaradi tega so vsa štiri glavna mesta pokrajin zelo dobro uvrščena. Trst je na 103. mestu s 57,6-odstotno stopnjo obdavče-nosti, Pordenon je 109. (57,1-odstotka), Videm je 120. (55,2-odstotka) in mi smo na zadnjem, 124. mestu, saj so pri nas davki, ki jih plačujejo podjetja izredno nizki, saj davkoplačevalci v naši občini ne plačujejo davka Irpef,« pravi Romoli in pojasnjuje, da v Gorici poleg podjetij plačujejo zelo nizke davke tudi občani. »Za davek Tasi na prvo stanovanje velja stopnja 1,5 promila, za davek na drugo stanovanje je stopnja, najnižja možna, 7,6 promilov. Davke smo znižali iz zelo preprostega razloga: biti moramo privlačni. Ze v Mošu plačujejo davek Ir-pef, da ne govorimo o Trstu, kjer je stopnja tega davka 0,8 promila. To pomeni, da na dohodku 1000 evrov plačaš osem evrov na mesec. V celem letu se nabere že precejšnja vsota denarja,« poudarja Romoli, ki je posebno zadovoljen, da so od leta 2009 do današnjih dni znižali zadolženost goriške občine. »Pred sedmimi leti je občinski dolg znašal 29 milijonov evrov, ob koncu lanskega leta pa le 2,9 milijona,« poudarja župan, ki je kritičen do državne vlade Mattea Renza. »Renzi daje državljanom osemdeset evrov, vendar s tem še dodatno povečuje zadolženost države. Mi smo se odločili za čisto drugačne ukrepe v duhu li-berizma. Znižali smo davke, tako da vsak mesec v žepih naših občanov ostane tistih dvajset, trideset evrov več, ki jih lahko družine porabijo za nakupe ali za kritje drugih stroškov. Gre za dve različni viziji, naša se obrestuje,« ugotavlja župan Ettore Romoli. (dr) Novogradnja v Ulici San Michele bumbaca NOVA GORICA - Boj proti prometu z drogami Pred sodnika stopilo deset osumljencev Tudi včeraj so v Novi Gorici še odmevale četrtkove privedbe osumljencev na sodišče v predkazenskem postopku v zvezi z neupravičeno proizvodnjo in prometom z drogami. Na tožilstvu in sodišču so za Primorski dnevnik pojasnili, da je bilo k preiskovalnemu sodniku privedenih deset Zoper dve osumljenki je bil v četrtek odrejen pripor, ena je bila spuščena na prostost, zaslišanja preostalih sedmih oseb so se nadaljevala včeraj oseb z območja Nove Gorice in Ljubljane, zoper dve osumljenki je bil v četrtek odrejen pripor, ena je bila spuščena na prostost. Zaslišanja preostalih sedmih oseb so se nadaljevala včeraj. Na policiji novih informacij o zadevi VILEŠ - Aretacija Končno v zaporu 31-letnika iskali od leta 2013 Goriški finančni stražniki so v četrtek dopoldne med poostrenim nadzorom prometa na avtocesti v Vilešu ustavili za pregled avtomobil, s katerim so se iz Slovenije pripeljali v Italijo trije romunski državljani. Finančni stražniki so ugotovili, da je sodišče iz Salerna odredilo nalog za prijetje enega izmed treh romunskih državljanov, zato so ga takoj zatem aretirali in odpeljali v goriško sodišče. Moškega so obsodili na zaporno kazen dvakrat: oktobra 2006 v Monzi zaradi kraje in novembra 2012 v Salernu zaradi ropa. Januarja 2013 se je za moškim izgubila vsaka sled, zato so v Saler-nu odredili nalog za prijetje, ki so ga v četrtek izvedli goriški finančni stražniki. 31-letni moški bo moral v zaporu presedeti eno leto in tri mesece zaporne kazni. TRŽIČ - Občina 800 tisoč za štiri leta Oskrba mladoletnih pribežnikov V prihodnjih štirih letih bo trži-ška občina porabila 800.000 evrov za nudenje zatočišča mladoletnim pri-bežnikom, ki prihajajo v Italijo brez staršev. Ravno pred nekaj dnevi so jih v Ulici Terza Armata izsledili pet. Tržiška občina je v zadnjih dneh objavila razpis za javno dražbo, s katero bo izbrala podjetje oz. ustanovo, ki bo od 15. julija skrbela za mladoletne pri-bežnike. Zakon določa, da morajo za mladoletnike poskrbeti občine, ki imajo več kot 15.000 prebivalcev. V zadnjih letih se je število mladoletnih pribežnikov zelo povečalo tudi v Tržiču. Leta 2012 so zagotovili zavetišče štirim mladoletnim pribežni-kom, leta 2013 jih je bilo dvanajst, leta 2014 pa triintrideset. V prvi polovici lanskega leta so v tržiški občini nudili zatočišče šestnajstim pribežnikom, večina jih prihaja iz Afganistana in Pakistana, kot podobno velja za Gorico. Ker se podoben trend v tržiški občini nadaljuje tudi letos, so se odločili, da bodo preuredili nekdanje prostore zdravstvenega podjetja v Ulici Vecellio. V poslopju so pred leti že sprejemali priseljence, vendar so zatem leta 2008 v stavbi uredili informativno točko za tujce in v njej prirejali tudi jezikovne tečaje. Poslopja v zadnjih letih sameva; na tržiški občini so pred časom razmišljali, da bi v stavbi uredili dnevni center za goste doma za starejše občane; zamisli še niso uresničili zaradi omejevalnih določil pakta stabilnosti, ki niso dopuščale, da bi poslopje prenovili. ne podajajo, podrobnejša pojasnila napovedujejo na novinarski konferenci, ki jo novo-goriška policijska uprava sklicuje v ponedeljek. Ze v četrtek pa so pojasnili, da novogo-riški kriminalisti zaključujejo obsežno preiskavo s področja prepovedanih drog. »V postopku je več osumljencev z območja Nove Gorice, Ljubljane in Novega mesta. V okviru tega je bilo izvedenih več hišnih preiskav in drugih preiskovalnih dejanj ter pridržanih več osumljencev, ki bodo v nadaljevanju postopka privedeni k dežurnemu preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča v Novi Gorici,« so v četrtek pojasnili na policiji. Da so v četrtek na sodišče v okviru omenjenega predkazenskega postopka po podani kazenski ovadbi k preiskovalnemu sodniku privedli deset osumljenih, pa je za Primorski dnevnik pojasnila Branka Oven, višja državna tožilka. »Sinoči je bil odrejen pripor zoper dve osebi, zaslišanja privedenih osumljencev se danes nadaljujejo, zato vam drugih podatkov ne morem posredovati,« je Četrtkova privedba osumljenih je vznemirila marsikaterega Novogoričana fotok.m. pojasnila včeraj in potrdila, da je predka-zenski postopek tekel zaradi kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami. Kot smo že poročali, je četrtkova privedba osumljenih vznemirila marsikaterega občana, saj je pred sodišče z utripajoči- mi modrimi lučmi in sirenami pripeljalo več policijskih vozil, na parkirišču pa je v konvoju ustavilo še šest policijskih »maric« z osumljenimi. Te so v stavbo pospremili policisti in zamaskirani ter oboroženi kriminalisti. Takega prizora domačini menda ne pomnijo. (km) Prijazno Vas vabimo na predstavitev knjige Scipio Slatapcr MOJ KRAS - IL MIO CARSO Izvirnik in sloven&ld prevod MARKA KKAVOSA_ Ponedeljek, 9, maja 2016 ob 18.00 uri KULTURNI DOM UL Brass, 20 GORICA POKOJNIK JE BIL DOMAČIN Na vrtojbenski obvoznici ugasnilo življenje 35-letnega voznika avta Na vrtojbenski obvoznici sta včeraj okoli poldneva trčila tovorno vozilo in osebni avtomobil, pri čemer je 35-letni voznik avtomobila umrl na kraju nesreče, voznika tovornjaka in njegovega sopotnika pa so z reševalnim vozilom odpeljali v bolnišnico. Pokojnik je bil domačin, saj je imel bivališče v šem-petrski občini. Smrtna nesreča se je pripetila pri odcepu za čistilno napravo. Kot sporočajo iz novogoriške policijske uprave, je po prvih ugotovitvah do nje prišlo domnevno zaradi neupoštevanja pravil prednosti 55-letnega voznika tovornega vozila. Njega in nje- govega 46-letnega sopotnika so zaradi predvidoma lahkih telesnih poškodb odpeljali na nadaljnje zdravljenje v šempetr-sko bolnišnico, medtem ko je 35-letni voznik avta poškodbam podlegel na licu mesta. Cesta je bila zaprta nekaj ur. Policistom in reševalcem so na kraju pomoč nudili tudi novogoriški poklicni gasilci. O prometni nesreči sta bila obveščena tudi preiskovalni sodnik, ki je za pokojnega odredil sodno obdukcijo na Inštitutu za sodno medicino v Ljubljani, in pristojno državno tožilstvo v Novi Gorici. Okoliščine nesreče s smrtnim izidom prometni policisti še preiskujejo in bodo glede na zbrana obvestila in druga ugotovljena dejstva podali ustrezen ukrep na okrožno državno tožilstvo. Na območju novogoriške policijske uprave je v letošnjem letu v prometnih nesrečah umrlo šest oseb. Lani je bilo na tem območju štirinajst smrtnih žrtev, leta 2014 pa devet. (km) / Primorshi GORIŠKA Sobota, 7. maja 2016 1 3 TRŽIČ - Festival znanstvene komunikacije Pravi raziskovalci Izsledke svojega eksperimentiranja sta prikazali tudi šoli Ivan Trinko in Oton Župančič iz Gorice Prikazali so zdravstveno stanje soških voda, DNK sadja in reakcijo jeter, ko telo zaužije kofein ali alkohol. S temi prikazi so se dijaki nižje srednje šole Ivan Trinko iz Gorice predstavili včeraj na sedmem festivalu znanstvene komunikacije, ki ga v Tržiču prireja združenje Scienza Under 18 in na katerem je bila včeraj na vrsti tudi osnovna šola Oton Župančič iz Gorice. Dijaki drugih in tretjih razredov sekcij A, B in C na šoli Trinko so se zadnje mesece z delavnostjo in radovednostjo posvečali raziskovanju in eksperimentiranju, izsledke katerega so prišli prikazat javnosti in zlasti svojim vrstnikom na trži-ški prireditvi. Predmet njihove raziskave je bila voda Soče, ki so jo iz reke črpali vzdolž Ulice Isonzo Argentina v Gorici. Podrobno so analizirali njene sestavine in značilnosti, od temperature do kisika, nitratov in fosfatov. V zvezi z vzorcem vode, ki so ga pridobili prvega aprila letos, so prišli do spodbudnih rezultatov: na njihovi lestvici, ki z vrednostmi od nič do sto presliku-je »zdravje« vode - 0 pomeni, da je reka bolna, 100 pa, da je povsem zdrava -, je So- ča nabrala kar 82.5 točk. Ugotovitev so tako pokomentirali: »Voda iz Soče ni primerna za pitje, kdor vanjo skoči in se v njej kopa, pa nič ne tvega.« Drugi znanstveni eksperiment so opravili na kiviju: sadež so najprej sesekali, nakar jim je uporaba soli, detergenta, vodikovega peroksida in alkohola omogočila pod drobnogledom opazovanje DNK. Z raziskavo posledic zaužitja alkoholnih pijač in kofeina pa so dokazali, da jetra v tem primeru s težavo cepijo vodikov peroksid na vodo in kisik ter ne morejo zavarovati živega bitja pred škodljivimi učinki peroksi-da, ki nastaja v vsaki celici telesa. S tremi prikazi so na tržiškem festivalu nastopili tudi učenci šole Oton Žu- Učenci šol Župančič (prva levo in zgoraj) ter Trinko (levo) med prikazom svojega dela foto c.v. pančič. Najprej so preiskali riž, moko in jabolko v iskanju škroba, pri čemer so uporabili nekaj kapljic jodove tinkture. V nadaljevanju so obdelali tekočino v iskanju kislega ali bazičnega učinka ter opravili so različne meritve temperature, vlage in zračnega tlaka s pomočjo termometra, higro-metra in barometra. Sami so tudi izdelali majhen barometer s pomočjo pločevinke, balončka in cevke. »Sami smo ga naredili,« so ponosno povedali in dodali, da so izdelali tudi pano, na katerem so obrazložili, da voda pri 0 stopinjah Celzija zmrzne, pri sto stopinjah pa izhlapi. Tudi za šolo Župančič ni šlo za prvo udeležbo na festivalu Scien-za Under 18, napovedali pa so že, da bodo spet prišli tudi prihodnje leto. S pospeškom gradijo otroški vrtec Tako bo zgledal nov vrtec V Ronkah s pospeškom gradijo otroški vrtec z italijanskim učnim jezikom v Ulici Campi. Če ne bo zapletov, se bo gradnja zaključila do 28. maja. Zatem bodo na vrsti tehnična preverjanja, poslopje bo seveda treba primerno opremiti. Načrt za vrtec so izdelali v tehničnem uradu občine, kar jim je omogočilo, da so prihranili 200 tisoč evrov. Skupno je vrtec stal 2.600.000 evrov; zanj so uporabili najnovejše grad- bene tehnike, tako da je energetsko izredno varčen. Poslopje skupno meri 1300 kv. metrov, učnim dejavnostim bo namenjenih 1000 kv. metrov površine. V vrtcu bo šest razredov, v vsakem bo prostora za 30 otrok; hrano bodo pripravljali v dveh menzah, za skupne dejavnosti pa bo na voljo 300 kv. metrov površine. Otroci in vzgojitelji trenutno še zasedajo montažni objekt za telovadnico v Ulici DAnnunzio. Pobudniki: isa isontina ambiente ODPRTI OBJEKTI Compost Day v Moraru se prebuja narava V SOBOTO IN NEDELJO, 7. in 8. MAJA ogled objektov kompostarne in sortiranja odpadkov BREZPLAČNI vodeni ogledi od 10. do 16. Ure z odhodi vsakih 30 minut Za dodatne informacije pokličite brezplačno telefonsko številko 800844344 | isontinambiente.it 134 Sobota, 7. maja 2016 MNENJA, RUBRIKE Primorski ki Ji GORICA - V naravoslovnem muzeju združenja Comel Nove zbirke, še več eksponatov Na ogled rastlinske vrste, ki so značilne za Goriško Na ogled so postavili nove zbirke in razširili število razstavljenih eksponatov, pri čemer so posebno pozornost namenili rastlinskim vrstam, ki so značilne za goriški prostor. V poslopju nekdanje osnovne šole v Ulici Brigata Avellino na goriških Majnicah je pred dvema letoma naravoslovno združenje Alvise Comel odprlo muzej, v katerega želijo privabiti čim več ljudi. »Razstavljene zbirke smo v zadnjih mesecih še dodatno uredili; na ogled smo postavili več novih eksponatov. Posebno zanimiva je zbirka školjk, ki smo jih razstavili glede na kraj, kjer smo jih našli. Na ogled so školjke iz Gradeža, Fossalona, Devina, Nabrežine, Grljana, iz Istre in Dalmacije. Zelo lepi so tudi naši herbariji; zbrane rastline prihajajo iz kraškega gozda in gmajne, iz obrežnega gozda ob Soči, iz briškega gozda in travnikov,« pojasnjuje Giuliano Spangher, predsednik združenja Alvise Comel. Po njegovih besedah si v zadnjih mesecih prizadevajo, da bi muzej obiskalo čim več ljudi. »Prihodnji teden bomo gostili dve skupini starejših članov planinskega društva CAI. Med letošnjim šolskim letom sta nas obiskali dve šoli. Muzej je za šolarje izredno zanimiv; na žalost morajo na šolah pripraviti cel kup dokumentov, preden pridejo do nas, kar seveda vse skupaj zakomplicira,« pravi Spagher. V muzeju so na ogled tudi razne dvoživke in kače, shranjene v alkoholu, ki prihajajo s Sabotina, Čavna, Klavarije, iz Grojne ... Ena soba je posvečena entomo-logiji - več žuželk je iz eksotičnih krajev. Pozornost obiskovalcev pritegnejo tudi lesene ptice in ribe, ki sta jih izdelala Giorgio Burnich in Alessandro Fait. Posebno bogata je zbirka mineralov. »V našem združenju je več ljubiteljev geologije, med njimi je tudi Jurko Lapanja, ki je na tem področju pravi izvedenec,« poudarja Spangher in pojasnjuje, da Lapanja posebno dobro pozna Sabotin in njegove geološke značilnosti. Modras s Čavna foto d. r. Da bi Goričane in ljubitelje narave nasploh spodbudili k obisku naravoslovnega in geološkega muzeja, bodo v prihodnjih tednih izpeljali niz javnih srečanj in predavanj - vsa z začetkom ob 17. uri. V petek, 13. maja, bo o Sabotinu in njegovi zaščiti spregovoril prof. Livio Poldini; v petek, 27. maja, bo prof. Enrico Feoli predaval o ekologiji, znanstvenih zbirkah in papeževi encikliki »Laudato Si«. V petek, 10. junija, bo srečanje posvečeno herbarijem, njihovi pripravi in vlogi; spregovorila bosta dr. Dušan Černic in Liubina Debei. V petek, 16. junija, bo predavanje Giorgia Fragiacoma o gobah. Zadnje srečanje bo 24. junija. Naturalist Pierpaolo Merluzzi bo govoril o naravoslovni poti ob Soči. Naravoslovni in geološki muzej v Ulici Brigata Avellino je odprt ob torkih in petkih med 10. in 18. uro; ogled je možen tudi druge dni v tednu, vendar se je treba v tem primeru pravočasno najaviti na telefonski številki 342-8699900. (dr) OSLAVJE - Danes Voden ogled obnovljene kostnice s 57.741 možmi Poleg italijanskih vojakov tudi nekaj stotin avstro-ogrskih Kostnico na Oslavju so zgradili leta 1938 po načrtu rimskega arhitekta Ghina Venturija in vanjo položili posmrtne ostanke vojakov, umrlih med prvo svetovno vojno na Goriškem in Tolminskem. Skupno je v kostnici pokopanih 57.741 mož, mnogi med njimi pa so še danes brez imena, čeprav se obrambno ministrstvo in ustanova Onorcaduti trudita, da bi odkrila njihovo identiteto in javnosti omogočila vpogled v sezname padlih. Po večletnem pripadanju so kostnico obnovili, 220 tisoč evrov stroška je pokrilo ministrstvo. Danes ob 16. uri bo voden obisk obnovljenega objekta. Udeleženci bodo med ogledom odkrili zgodovino kostnice, kjer je pokopanih trinajst italijanskih vojakov, odlikovanih z zlatom, med njimi tudi generali Achille Papa, Ferruccio Trombi, ki je bil ustreljen ravno na Oslavju, in Alceo Catalocchino. Kostnica leži na trikotnem zemljišču, po notranjih stenah štirih stolpov (treh stranskih in enega središčnega) je zabeleženih 20 tisoč imen, med njimi tudi 138 avstro-ogrskih vojakov. Posmrtni ostanki ostalih 37 tisoč vojakov brez imena - med temi jih 539 ni italijanske narodnosti - pa je pokopanih v tri velike kostnice v treh stranskih stolpih. Stolpe s kriptami povezujejo predori. Zbirka školjk (levo); Spangher med vodenim ogledom zbirke nagačenih plazilcev (desno) fotod.r. GORICA - Obnova grajskega parka Načrt bo izdelal studio iz Messine Grajski park v Ulici Giustiniani Načrt za obnovo goriškega grajskega parka z vhodom iz Ulice Giustiniani bo izdelal studio 2M + A - Arc-hitettura & Ingegneria iz kraja Mon-talbano Elicona pri Messini, ki je ponudil 47,59 popust na izklicni ceni 31.219,80 evra. Na razpis goriške občine se je prijavilo petnajst arhitekturnih in inženirskih studiov iz vse Italije. Arhitekti in inženirji iz mesin-skega studia bodo pri načrtovanju morali upoštevati navodila goriške občine, ki si prizadeva, da bi bil grajski park bolj dostopen tudi za družine z otroki. Posebno pozornost bodo namenili ureditvi območja tik ob vhodu z Ulice Giu-stiniani, lepotilnega posega bo deležna tudi pešpot, ki se vije do gradu in ki jo že danes uporablja veliko tekačev in sprehajalcev. Obnovo parka bo občina izpeljala s prispevki iz sklada Pisus; na voljo bumbaca imajo približno 180.000 evrov. S tem denarjem bodo uredili vhod, igrišče za otroke in krajšo trim stezo; na tem območju bodo postavili nekaj novih klopi in košev za odpadke, poskrbeli bodo tudi za novo razsvetljavo, pri čemer bodo upoštevali najnovejša določila o svetlobnem onesnaževanju. V okviru ureditve parka bodo obnovili tudi pešpot, ki je dolga 330 metrov in vodi do gradu. Očistili bodo zaraščajoče rastlinje, nadomestili stare lesene ograje z novimi, postavili bodo nekaj novih klopi in košev za odpadke. »Gre za izredno pomemben načrt, s katerim si prizadevamo za ovrednotenje gradu in njegovega parka. Upam, da bodo družine po prenovi spet obiskovale grajski park, ki je pravi biser v neposredni bližini mestnega središča,« poudarja goriški župan Ettore Romoli. (dr) TRŽIČ - Centrala Zelena luč za rušenje odrabljenih rezervoarjev Termoelektrarna podjetja A2A Na okoljskem ministrstvu v Rimu so včeraj odobrili prošnjo podjetja A2A, ki je zaprosilo za dovoljenje za poruše-nje in odstranitev odrabljenih rezervoarjev za kurilno olje v tržiški termoelektrarni. Zasedanja storitvene konference, na katerem so prižgali zeleno luč za rušenje, so se udeležili tudi predstavniki dežele Furlanije-Julijske krajine in tržiške občine, ki so podprli sklep ministrstva, saj gre za ukrep, ki je iz okolj-skega vidika dobrodošel. Med zasedanjem je tržiška županja Silvia Altran zahtevala, naj na ministrstvu še enkrat vzamejo v pretres celoten postopek za pridobitev okoljskega dovoljenja, ki so ga februarja podaljšali do leta 2025 in do takrat omogočili sežiganje premoga v termoelektrarni podjetja A2A. Županja je poudarila, da morajo na ministrstvu upoštevati nova določila iz evropske direktive o tehnoloških izboljšavah Best Available Techniques, ki predvidevajo strožje varnostne predpise. Al-tranova je na ministrstvu tudi opozorila, da je dežela pred kratkim naročila novo epidemiološko študijo, med katero bodo vzeli v pretres podatke o številu rakastih obolenj, srčnih boleznih in spontanih splavih na Tržiškem. Prvi izsledki kažejo na nadpovprečno razširjenost raka na mehurju med ženskami, ki živijo na Trži-škem. Čeprav ni mogoče pripisati termoelektrarni odgovornosti za rakasta obolenja, je treba upoštevati, da je na Trži-škem stopnja onesnaženosti precejšnja. »K onesnaževanju prispeva tudi podjetje A2A, zato potrebujemo nove podatke o delovanju termoelektrarne in o njenih izpustih v ozračje,« poudarja županja. Nadaljnjemu sežiganju premoga v tržiški termoelektrarni nasprotuje tudi deželna vlada. Na deželi so se v lanskem energetskem načrt izrekli proti premogu, hkrati so pozvali k uporabi zemeljskega plina in k izkoriščanju obnovljivih virov energije. GORIŠKA BRDA - Minister preverjal začetke Za Vilo Vipolže bo občina iskala čim bolj kakovostnega gostinca Vila Vipolže foto k.m. »Vila Vipolže je eden izmed projektov prihodnosti,« je po ogledu dvorca v Goriških Brdih v četrtek povedal Gorazd Žmavc, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki trenutno vodi tudi kulturno ministrstvo. Predstavniki ministrstva so obiskali vilo skoraj leto dni po tem, ko sta jo v upravljanje dobila občina Brda in Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport (ZTKMŠ) Brda in preverili, kako uspešno je vila zaplula v poslovne vode. Žmavca so najbolj zanimale vsebine, ki so vilo napolnjevale v preteklih mesecih. »Glede na lego in regijski koncept na tromeji ter kvaliteto tega objekta, okolja in okolice, je zelo pomembno, da vilo vodi zelo sposobna ekipa,« je poudaril minister in dodal, da ZTKMŠ skupaj z ministrstvom za kulturo išče najboljše poti, na katere se bo vila podala v prihodnosti. Obnovo objekta je minister spremljal že od njenih prvih korakov, zato začetke ocenjuje kot dobre: »Prijetno sem presenečen. To je en prvih projektov, kjer je že začetek obetajoč. Moramo pa se zavedati, da imamo pred seboj še dolgo pot.« Žmavc pri oblikovanju vsebin napoveduje vključevanje tudi ostalih ministrstev. Sicer pa je bil presenečen tudi nad prisluhom ZTKMŠ za mlade generacije. »Tržna niša je program za vse generacije,« je dejal. Pogovori so tekli tudi glede gostinske ponudbe v Vili. V kratkem bo namreč občina Brda objavila razpise z zelo zahtevnimi pogoji, s katerimi želi dobiti najbolj kakovostnega ponudnika. (km) / Primorshi GORIŠKA Sobota, 7. maja 2016 1 3 BMW končal v morju Voznica je včeraj dopoldne v Gra-dežu s svojim avtomobilom tipa BMW 1 zavozila v morje. Na pomoč ji je priskočil uslužbenec marine Porto Viro in ji pomagal iz vode; ženska se k sreči ni poškodovala. Vozilo so iz morja potegnili gasilci. V Ronkah o šolstvu Na posestvu Blasig v Ronkah bo danes ob 15.30 javno srečanje o šolstvu, ki ga prirejajo deželni svetniki Gibanja 5 Zvezd v sodelovanju z združenjem MeetUp Bisiacaria. Med govorniki bo poslanec Luigi Gallo. Z Zelenimi jutri v vrt Stranka Zelenih, ki bo s svojim kandidatom nastopila na občinskih volitvah v Moraru, organizira jutri za somišljenike ogled Viatorijevega botaničnega vrta pri Gorici. Zbrali se bodo ob 16.30 pred občino v Mora-ru, od koder bodo z lastnimi vozili krenili proti Gorici; če bo kdo brez prevoza, bodo zanj poskrbeli. Nočni spev popotnika V dvorani občinske palače Locatel-li na Trgu XXIV Maggio v Krminu bodo danes ob 18. uri premierno predvajali kratki video film z naslovom »Canto Notturno del Vian-dante«. Mladi avtor Jan Devetak ga je izdelal na temo likovnega dela Mattie Campa Dall'Orta, Roberta Cantaruttija, Paole Gasparotto, Marine Legovini, Stefana Ornelle, Sal-vatoreja Pudda in Ignazia Romea. Razstava bo v tamkajšnji likovni galeriji na ogled samo še danes. Zapojmo prihodnosti V avditoriju glasbene šole v Fari bo danes ob 16.30 zborovski koncert, ki ga prireja zveza USCI. Nastopili bodo zbor Audite Nova iz Štarancana, zbor šole Dante Alighieri iz Štaran-cana, mladinski pevski zbor Aeson-tium iz San Piera, mladinska zbora Le note allegre in Note in crescendo iz Ronk, mladinski zbor La foia-rola iz Zdravščin, mladinski zbor Audite Juvenes iz Štarancana in otroški pevski zbor Veseljaki iz Doberdoba, ki ga vodi Lucija Lavrenčič. Sv. Nikolaj iz Litije V novogoriškem kulturnem domu bo v ponedeljek ob 20.15 nastopil zbor Sv. Nikolaja iz Litije. V njem poje 50 pevk in pevcev iz Litije in osrednje Slovenije. V petnajstih letih delovanja se je zbor razvil v vrhunski pevski sestav, ki je s sodelovanjem pri bogoslužju v domači cerkvi, koncertiranjem po Sloveniji ter z gostovanji po Evropi postal priznan doma in v tujini. (km) Prva vojna v Gorici V palači De Grazia v Ulici Oberdan v Gorici bo danes ob 18. uri predstavitev knjige o prvi svetovni vojni »La grane guerra vissuta dai Gori-ziani dal 1916 fino alla ricostruzio-ne« avtorice Liliane Mlakar. Plemiška kuhinja V palači Coronini v Gorici bo danes ob 15. uri javni posvet o plemiški kuhinji. Prireja ga goriška kuhinjska akademija; njeni člani so raziskali kuharske recepte goriških plemiških družin, ki so bili zapisani tudi v slovenščini, nemščini in francoščini. Silvia Braida v knjižnici V galeriji državne knjižnice v Ulici Mameli v Gorici bodo danes ob 10.30 odprli razstavo likovnih del Sil-vie Braida z naslovom »Rigenerare«. GORICA - Odprtje Prenovljeni Mister Blu Bar obnovili s prispevki iz sklada Pisus V Ulici Boccaccio v Gorici bodo danes ob 11. uri ponovno odprli obnovljeni bar Mister Blu, ki ga vodi mlad goriški gostinec Stefano Sfiligoi. Za prenovo bara je prejel prispevek iz sklada Pisus, in sicer 47.988 evrov. Sfiligoi je bar odprl leta 2015 in se odločil, da bo ponujal značilne goriške prigrizke. Lokal je bil potreben nekaterih prenovitvenih del, da bi odgovarjal novim potrebam, predvsem je bilo treba urediti kuhinjo, v kateri pripravljati hrano. Tako je nastal lokal, ki združuje značilnosti gostilne in vinoteke. Sfiligoj je navezal stik s številnimi vinarskimi podjetji iz Brd v Italiji in Sloveniji, tako da bo ponujal več vrst vrhunskih vin. Na današnjem odprtju bo obiskovalcem ponudil prigrizke, ki jih bo pripravil v sodelovanju s prodajalci s pokrite tržnice. Sfiligoi računa, da bodo v njegov lokal zahajali tako obiskovalci pokrite tržnice, poštnega urada in trgovin v Ulici Boccaccio ter na Korzu Verdi, hkrati pa tudi turisti, ki bodo v baru našli Stefano Sfiligoi (levo) značilne prigrizke in krajevna vina. Goriška občina si je iz sklada Pi-sus skupno priskrbela 1.200.000 evrov. Na razpis za koriščenje prispevkov se je prijavilo 49 kandidatov; prispevek, s katerim so ali bodo zagnali oz. izboljšali svojo gostinsko, trgovsko, obrtniško ali drugo dejavnost v mestnem središču, je naposled dodelila petnajstim podjetnikom. Eden izmed njih je ravno Stefano Sfiligoi. [12 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V MORARU LAZZARI, Ul. Francesco Petrarca 15, tel. 0481-80335. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, Trg Venezia 15, tel. 048176039. Gledališče DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.45 -20.30 »Captain America: Civil War«. Dvorana 2: 15.20 - 17.30 - 19.50 »The Dressmaker - Il diavolo e tornato«; 22.00 »Captain America: Civil War«. Dvorana 3: 15.10 - 16.50 »Robinson Crusoe«; 18.20 - 21.15 »Captain America: Civil War« (digital 3D). Dvorana 4: 16.00 - 18.00 - 20.10 - 22.15 »Il traditore tipo«. Dvorana 5: 15.00 - 17.15 - 19.50 »Sole alto«; 22.10 »La foresta dei sogni«. DANES V NOVI GORICI V KULTURNEM DOMU 20.15 »Dobrodušni velikan« (Filmski teden Evrope, vstop prost). »KOMIGO 2016« V GORICI: v Kulturnem domu v torek, 10. maja, ob 20.30 koncert Vlada Kreslina »Če bi midva se kdaj srečala«; informacije v uradu Kulturnega doma v Gorici, tel. 0481-33288, in-fo@kulturnidom.it. ISKRIVI SMEH NA USTIH VSEH - Niz veseloiger ljubiteljskih odrov v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: v nedeljo, 8. maja, ob 18. uri družinski mijauzikl »Obuti maček«, gledališka skupina O'Klapa - Gorica. V nedeljo, 15. maja, ob 18. uri »Butalci« (Fran Milčinski), mladinski dramski odsek PD Štan-drež; informacije in rezervacije po tel. 0481-531445, info@centerbratuz.org in tel. 0481-538128, zskp_gorica@ya-hoo.it. KOMIGO BABY: danes, 7. maja, ob 15.30 in ob 17.30 »Pinocchio - Ostržek« v Kulturnem domu v Gorici. Gostovalo bo lutkovno gledališče Teatro Umbro dei Burattini iz Perugie. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: danes, 7. maja, ob 20. uri dobrodelni muzikal »La famiglia Addams«, nastopa gledališka skupina Oltresipario, prireja klub Napoli Calcio, izkupiček večera bodo namenili krminskim redovnicam. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: danes, 7. maja, ob 13.30 »Antonton« ter ob 18. uri »Bobni v noči«; informacije po tel. 0038653352247, blagajna@sng-ng.si. fî Razstave Koncerti U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.00 - 18.40 -21.20 »Captain America: Civil War«. Dvorana 2: 15.00 - 16.40 »Robinson Crusoe«; 18.10 »The Dressmaker - Il diavolo è tornato«; 20.10 - 22.15 »Sole alto«. Dvorana 3: 15.10 »The Dressmaker - Il diavolo è tornato«; 17.40 - 19.50 - 22.00 »Al di là delle montagne«. JUTRI POHOD Na Škabrijel, Sveto goro in še na Sabotin Društvo Škabrijel 1917 organizira jutri, 8. maja, 1. pohod treh vrhov. Potekal bo v spomin na 30.000 slovenskih fantov in mož, ki so preminili na vseh frontah in zaledju prve svetovne vojne, sporočajo iz društva. Po-hodniki se bodo na vrhu Škabrijela zbrali ob 9. uri, od koder se bodo spustili na Prevalo in se odpravili proti vrhu Svete gore. Od tam se bodo spustili v Solkan mimo Mrzleka in nadaljevali pot proti vrhu Sabotina po severni strani. S Sabotina se bodo spustili v dolino po vzhodni preko sv. Valentina ali zahodni različici. Pohod bo predvidoma trajal 8 ur in je primeren za vse v boljši kondiciji. Organizatorji priporočajo pijačo in hrano iz nahrbtnika. Udeleženci morajo sami poskrbeti za lastno varnost s primerno opremo, obutvijo in pohodnimi palicami. V primeru oblačnega vremena pohod bo, v primeru zelo slabega deževnega vremena odpade; informacije na tel. 0038641-620290. (km) 0 Čestitke Na gmajni v Števerjanu se bo danes družba zbrala in slavljencema čestitke podala, saj MILKA in REMIGIJ petdeset let skupnega življenja praznujeta. Še mnogo lepih in zdravih let vama želita Ines in Saverij Rožič. S Izleti V ŠMARTNEM: v Hiši kulture bo v nedeljo, 8. maja, ob 16. uri odprtje razstave »Rabindranath Tagore«. V GORICI: v kavarni Hic Caffe' v Ul. don Bosco 165 bo danes, 7. maja, ob 18.30 odprtje razstave »Muli e conducenti! Tutti presenti! 1872-1991: Il legame tra muli e alpini attraverso 120 anni di sto-ria«, spregovorila bo Serenella Ferrari, sledil bo koncert zbora Monte Sa-botino. V GORICI: v Fundaciji Goriške hranilnice v Gosposki (Carduccijevi) Ul. 2, so na ogled razstave »Soldati-Quando la storia si racconta con le caserme«, »Un-garetti soldato« in »Militari a Cor-mons«; do 22. maja od torka do petka 9.30-12.30, ob sobotah 15.30-19.00, ob nedeljah 10.00-13.00, 15.30-19.00; informacije po tel. 0481-537111, in-fo@fondazionecarigo.it. Danes, 7. maja, in v nedeljo, 8. maja, ob 17. uri vodena ogleda razstav. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi člane na 6-dnevno potovanje od 12. do 17. septembra v »Nemčijo - 25 let po padcu zidu« za ogled Berlina in drugih pomembnih mest; informacije in vpisi na društvenem sedežu na Korzu Verdi 51/int. v Gorici ob sredah od 10. do 11. ure. Obvezna sta osebni veljavni dokument in davčna številka. SPDG vabi k udeležbi na pobudi Sabotin-ske družne poti v nedeljo, 8. maja, ki bo tokrat peljal v Iški Vintgar pod Krimom. Kekčeva druščina bo opravila pohod skozi najbolj zanimive točke soteske, za odrasle je predviden vzpon na vrh Krima (2 uri in pol vzpona). Zaradi organizacije prevoza je obvezna prijava po tel. 347-6220522, fanika@spdg.eu (Fanika) in mitja@spdg.eu (Mitja). ü3 Obvestila V BAZILIKI NA SV. GORI bo v nedeljo, 8. maja, ob 17.30 koncert Komornega orkestra Akademije NOVA; vstop prost, www.gdnova.si. V TRŽIČU: v lokalu Il Carso in Corso na Korzu del Popolo 11 niz koncertov klasične glasbe »Musica in Corso«: v nedeljo, 8. maja, ob 11. uri »Concerto n. 1« in »Cinque Duetti« (Kevin Reginald Cooke - kontrabas in Ljubov Zuraeva - viola); informacije in prijave po tel. 0481-46861 (vstop prost). 0 Mali oglasi NUDIM INŠTRUKCIJE ali pomoč pri učenju angleščine za osnovnošolce ter srednje in višješolce na Goriškem; informacije po tel. 331-1216877. ALCI obvešča, da bo danes, 7. maja, v Tu-movi dvorani v KB Centru od 15. do 18. ure srečanje Družinskih postavitev; prijave info@silviamiclavez.com, tel. 334-7735334. AŠKD KREMENJAK sklicuje občni zbor volilnega značaja v četrtek, 26. maja, ob 7. uri v prvem in v petek, 27. maja, ob 20.30 v drugem sklicu na sedežu društva v Jamljah. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PRO-SVETE iz Gorice sklicuje občni zbor volilnega značaja v torek, 10. maja, v prvem sklicu ob 12. uri, v drugem ob 20.30 v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. KMETIJSKI IN OBRTNI SEJEM bo potekal v bližini gostilne Franc v Sovodnjah, Prvomajska 86, med 8. in 13. uro danes, 7. maja; informacije po tel. 333-4318338, 388-1703122, andrea.bin@libero.it NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA sklicuje redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 9. maja, ob 17.30 v prvem in ob 18. uri v drugem sklicu v Trgovskem domu v Gorici. V NARAVNEM REZERVATU OTOKA CONA bo nedelja, 8. maja, posvečena konjem Camargue: od 10. ure dalje vodeni ogledi, predavanja, lekcije; informacije po tel. 333-4056800, inforogos@gmail.com. ZDRUŽENJE TUTTI INSIEME prireja vsako prvo nedeljo v mesecu knjižno tržnico in kulturne delavnice za otroke in odrasle na Placuti v Gorici. Vsako drugo nedeljo v mesecu bo v ljudskem vrtu na Korzu Verdi dobrodelna tržnica; informacije in rezervacije tel. 3472225597 (Giuseppina Cibej). GORIŠKI PRITRKOVALCI prirejajo v Doberdobu v nedeljo, 8. maja, »5. nedeljo pritrkovanja« v sodelovanju s furlanskim društvom Campanili aperti: od 15.30 do 19.30 bo zvonik cerkve Sv. Martina odprt; od 16.30 do 17. ure bo župnik orisal zgodovino cerkve, zvonika in zvonov; od 16.30 do 17.00 bo prikaz ročnega zvonjenja. 0 Prireditve «KLEPETALNICA GORIŠKEGA LOKA«: v sredo, 11. maja, ob 18. uri v Trgovskem domu v Gorici bodo na temo »Dvojezična dediščina goriške pokrajine: komu in kako?« razpravljale podpredsednica pokrajine Mara Černic, pokrajinska odbornica Vesna Tomsič in odgovorna za Urad za jezikovne identitete Marjeta Kranner, povezoval bo David Sanzin. Prirejata SKGZ in združenje Darko Bratina. »SREČANJE POD LIPAMI« v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: v četrtek, 12. maja, ob 20.30 bo srečanje na temo »Iran-Izrael: privilegiran ali sovražen odnos?«, spregovorila bo goriška Slovenka Nežka Figel, ki je magistrski študij varnosti in diplomacije opravila v Tel Avivu, večer bo povezoval Renato Podbersič. »VEDRIJAN 2016« v Brdih: v nedeljo, 8. maja, med 15. in 18. uro bo potekala demonstracija vožnje dirkalnih avtomobilov (cesta Vendrijan-Gonjače bo zaprta od 14. do 18. ure). KINOATELJE IN HIŠA FILMA prirejata v četrtek, 12. maja, ob 20.30 v Kinema-xu na Travniku v Gorici filmski večer »Vinarstvo, tradicija in Briška krajina v filmu«; na programu projekcija portreta briških vinarjev »Terra Magica« (Jure Breceljnik) in kratkometražnega filma »Rivoca« (Leonardo Modonutto in Luca Chinaglia), prisotni bodo priznani vinarji slovenskih in italijanskih Brd, ki so nastopili v obeh filmih. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v ponedeljek, 9. maja, ob 18. uri predstavitev knjige »Scipio Slataper - Moj Kras - Il mio Carso«, izvirnik in slovenski prevod Marka Kravosa. Na srečanju bodo sodelovali Marko Kravos, Roberto Dede-naro, Luca Zorzenon in Aurelio Slataper. V PODTURNU v Gorici: ob 10-letnici odprtja župnijske dvorane »Incontro-Sre-čanje«: v nedeljo, 8. maja, ob 20.30 bo nastop domačih talentov. V četrtek, 12. maja, ob 20.30 bo srečanje s tržaškim pisateljem in pesnikom Ivanom Tavčarjem. Do 15. maja bo na ogled razstava Franca Duga (10.00-12.00, 15.00-18.00). AŠKD KREMENJAK prireja v petek, 13. maja, ob 20. uri v večnamenskem centru v Jamljah, Prvomajska 20, zaključni nastop skupine Zumba Kids in gojencev diatonične harmonike. Gost večera bo otroški pevski zbor F.B. Sedej iz Štever-jana pod vodstvom Martine Hlede. V PARKU BASAGLIA v Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici bo v dnevnem centru danes, 7. maja, ob 21. uri gledališki sprehod skupine Chille de la balanza »C'era una volta ... il manicomio« (rezervacije po tel. 335-6270739, info@chille.it). KATOLIŠKA KNJIGARNA na Travniku v Gorici prireja v četrtek, 12. maja, ob 10. uri srečanje »Na kavi s knjigo«; gost bo zgodovinar Branko Marušič, ki bo v pogovoru s prof. Marijo Češčut predstavil knjigo »Doktor Karel Lavrič (1818-1876) in njegova doba«. DIJAŠKI DOM prireja v Kulturnem domu v Gorici, Ul. Brass 20, v petek, 27. maja, ob 18. uri muzikal »Matilda vsemogočna« (režija, Andreja Benedetič); informacije www.dijaskidom.it. Pogrebi DANES V KRMINU: 14.00, Nadia Sgubin por. Zonch (iz bolnišnice v Vidmu) v stolnici, sledila bo upepelitev. 16 Sobota, 7. maja 2016 MNENJA, RUBRIKE Primorski SLOVENIJA TA TEDEN Smrad iz kadrovske kuhinje Darja Kocbek ki Ji Predsednik državnega zbora Milan Brglez, kandidat za ministra za kulturo Tone Peršak in ministrica za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak so politiki, s katerimi v zadnjih dneh trgujejo stranke levosredinske vladne koalicije Mira Cerarja. Milan Brglez, ki je tudi podpredsednik SMC, je spravil v slabo voljo koalicijski partnerici, ker se ni posvetoval z njima o odločitvi, da ne bo dovolil zbiranja podpisov za razpis referenduma o zakonih, ki jih je vložil sindikat delavcev migrantov. Brglez je ocenil, da gre za zlorabo instituta referenduma. V SMC so zaradi teh kritik postavili pod vprašaj podporo kandidatu upokojenske stranke Desus Tonetu Peršaku za novega ministra za kulturo in podporo Anji Kopač Mrak, ki je iz kvote socialnih demokratov, proti kateri je največja opozicijska stranka des-nosredinska Slovenska demokratska stranka (SDS) vložila interpelacijo. Tudi v Desusu so nakazali, da z delom ministrice za delo niso povsem zadovoljni. Brglezu, katerega razrešitev že zahteva največja opozicijska stranka des-nosredinska SDS, Desus in socialni demokrati grozijo, da bo v velikih težavah, če ustavno sodišče njegove odločitve ne bi podprlo. Pravniki so tako rekoč enotni, da je predsednik parlamenta Brglez ravnal prav. Ob tem ne gre pozabiti, da so bili pravniki tiho, ko so v preteklosti politične stranke in različne interesne skupine vlagale referendumske pobude, za katere je bilo očitno, da so zgolj sredstvo za merjenje moči med političnimi strankami in za izsiljevanje interesnih skupin. Nihče si takrat ni drznil javno povedati, da gre za zlorabo instituta referenduma tudi zato, ker so politične stranke in interesne skupine, ki so zaradi lastnih koristi vlagale pobude za referendume, bistveno bolj močne in vplivne, kot je sindikat delavcev mi-grantov. Predstavniki sindikata so poleg tega naredili še napako, da so javno priznali, da so pobude za razpis referendumov vložili zgolj zato, ker pogajanja z ministrstvom za finance ne potekajo tako, kot bi si želeli, ne pa zato, ker menijo, da so zakoni sporni. Sindikat delavcev migrantov, ki so zaposleni v Avstriji, živijo pa v Sloveniji, se pogaja o rešitvah za zmanjšanje doplačil razlike med dohodnino, ki jo plačajo v Avstriji, in jo morajo plačati v Sloveniji, torej o temi, ki s spodbijanimi zakoni nima nobene zveze. K prerekanju politikov glede odločitve predsednika državnega zbora je svoj lonček pristavil še predsednik države Borut Pahor, ki mora podpisati ukaz o razglasitvi zakonov, preden stopijo v veljavo. Čeprav so pravniki že predsedniku državnega zbora povedali, da večina podpira njegovo odločitev in je tudi zakonodajno-pravna služba državnega zbora odločila, da predsednik zakone lahko podpiše, se je Pahor odločil, da se bo še on posvetoval s pravniki. Iz Pahorjevega urada so sporočili, da se je predsednik odločil posvetovati s sedmimi pravnimi strokovnjaki zato, »ker je šlo v tem primeru prvič za dileme postopkovne narave«. Zakaj se predsednik glede drugih odločitev, ki so se izkazale za nepremišljene, tudi sporne, ni posvetoval, da bi preprečil zmoto, v njegovem kabinetu državljanom seveda niso pojasnili. Pahor ni prvi predsednik države, ki je imel pomisleke, ali naj podpiše razglasitve zakonov, ki mu jih je poslal predsednik državnega zbora. Nekdanji predsednik Janez Drnovšek leta 2006 ni hotel podpisati razglasitve zakona o azilu, a njegovi pomisleki so bili drugačne narave kot Pahorjevi. Drnovšek se ni strinjal z vsebino zakona, saj je po njegovi oceni zniževal pravice prosilcev za azil. Takrat je pravne strokovnjake vprašal, ali podpis ukaza zakona lahko zavrne in večina mu je pojasnila, da ni možnosti, da bi tik pred razglasitvijo zakona vložil pobudo za presojo zakonitosti in ustavnosti zakona na ustavnem sodišču. Drnovšek je zato ukaz o razglasitvi zakona o azilu vendarle podpisal. Poligon za prerekanje koalicijskih partneric levosredinske vlade Mira Ce-rarja bo v prihodnjih tednih zagotovo tudi izbira novega predsednika vrhovnega sodišča, ki je najvišja funkcija v rednem sodstvu. Sedanjemu predsedniku Branku Masleši se novembra izteče mandat, rok za prijavo na razpis, na katerega so se lahko prijavili le vrhovni sodniki, se je iztekel v petek. Pred šestimi leti je bil Masleša izbran šele v tretjem poskusu. Na prvi razpis se je prijavil vrhovni sodnik Miodrag Dordevič, ki je svojo kandidaturo umaknil, ker ni dobil podpore svojih kolegov v sodnem svetu. Zavrnila ga je torej stroka. Na drugi razpis se je prijavil vrhovni sodnik Marko Šorli, ki je dobil podporo sodnega sveta, ni pa zbral dovolj podpore poslancev v državnem zboru. Zavrnila ga je torej politika. Na tretji razpis se je prijavil Masleša, ki je kljub številnim kritikam dobil podporo sodnega sveta in politike na ravni vlade in dovolj poslanskih glasov v državnem zboru. Ker na sodstvo še vedno leti precej kritik in iz koalicijske kadrovske kuhinje vse bolj zaudarja, je pri izbiri kandidata za naslednika Masleše pričakovati podobne zaplete kot leta 2010. Prej do novice na naši spletni strani www.primorski.eu Razvojni načrt letališča v Ronkah RONKE - Upravni odbor deželnega letališča za Furlanijo Julijsko krajino je včeraj sprejel petletni razvojni program za obdobje 2016-2020. Nov letališki businessplan vsebuje zahtevne cilje investicij v izboljšanje ponudbe in rast prometa, ki je sicer v minulem petletju močno upadla. Obračun zadnjih petih let izkazuje namreč 14-odstotno zmanjšanje števila potnikov, finančni delokrog se je zmanjšal za 21 odstotkov (od 19 na približno 15 milijonov evrov), premoženje letališke družbe pa se je zmanjšalo za 52 odstotkov. Upravitelji zdaj načrtujejo preobrat, ki naj bi do leta 2020 privedel do 42-odstotnega števila potnikov, ki naj bi letno preseglo milijonov. V ta namen so v petletnem načrtu predvideli za 38 milijonov evrov infrastrukturnih investicij. Več kot polovica tega zneska (18 milijonov) bo namenjena intermodalnemu polu v Ronkah, ki naj bi postal prometno vozlišče za usklajevanje letalskega, cestnega in železniškega tako potniškega kot blagovnega prometa. Dodatnih 12 milijonov evrov nameravajo investirati v obnovo letališke pristajalne steze, približno 8 milijonov pa v prenovo in posodobitev letaliških hal. Približno dve tretjini teh zneskov bo letališka družba črpala iz lastnih proračunskih sredstev, preostalo tretjino pa iz državnih in evropskih prispevkov. SLOMAK - Koordinator Pavšič na obisku pri Slovencih na Hrvaškem Vloga narodnih skupnosti je v Evropi vse pomembnejša Darko Šonc in Rudi Pavšič na srečanju v Zagrebu ZAGREB - Vloga manjšinskih narodnih skupnosti postaja vse bolj pomembna v novih evropskih scenarijih, na žalost se o tem premalo zavedajo evropske institucije, ki tem tematikam ne posvečajo zadostne pozornosti. S problematiko manjšinskih narodnih skupnosti se v glavnem z načelno-moralne-ga vidika ukvarja Svet Evrope, ki pa nima institucionalnih instrumentov, ki bi lahko bistveno in neposredno vplivali na evropsko zakonodajo in politične smernice, ki se uveljavljajo v posameznih evropskih državah. S temi vprašanji se bo Slovenska manjšinska koordinacija (Slomak), ki povezuje Slovence v štirih sosednjih državah, ki mejijo z matično Slovenijo, ukvarjala letos jeseni, ko bo priredila mednarodni posvet s predstavniki Sveta Evrope iz držav, kjer živijo slovenske manjšine, ter kasneje v Strasbourgu, kamor bo na obisk parlamenta in samega Sveta Evrope odšla delegacija manjšinske koordinacije. V pripravah na ta dogodka se je koordinator Slomaka Rudi Pavšič v Zagrebu srečal s predsednikom Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darkom Šon-cem. Skupaj sta ocenila zdajšnji položaj v manjšinski koordinaciji in sta si bila edina, da je treba temu povezovalnemu organu posvetiti večjo pozornost. To velja tako za same krovne organizacije kot tudi za institucije v Sloveniji. Šibek Slomak pomeni šibko povezanost slovenskih manjšin in manj njihovo dorečeno vlogo v odnosu do matične države. VLADA - Strategija Pol milijona Slovencev živi zunaj Slovenije LJUBLJANA - Slovenska vlada se je na četrtkovi seji seznanila z novo strategijo odnosov Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja. Novosti so predvsem na področju kulturne dediščine in arhivistike, saj sta ti dve poglavje vneseni na novo. Namen novosti je spodbujanje ohranjanja snovne in nesnovne kulturne zapuščine med slovenskimi skupnostmi v sosednjih državah in v izseljenstvu oziroma zdomstvu. V tem kontekstu arhiv in urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu že sodelujeta v projektu poenotenja urejenosti društvenih arhivov med slovenskimi organizacijami zunaj Slovenije, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje. Omenjena strategija je bila sicer sprejeta že leta 2008, vendar je bil na lanski seji sveta vlade za Slovence po svetu dosežen dogovor o njeni posodobitvi. Po različnih ocenah naj bi zunaj Slovenije prebivalo skoraj pol milijona Slovencev oziroma skoraj četrtina vseh pripadnikov slovenskega naroda. Približno 60.000 (12 odstotkov) tistih, ki imajo stalno prebivališče zunaj Slovenije, ima tudi slovensko državljanstvo. TA TEDEN Edinost je tokrat objavila pismo nekega bralca: »Nam tržaškim Slovencem, kakor sploh vsemu našemu slovenskemu narodu se pač ni treba sramovati niti svoje sedanjosti, niti svoje prošlosti. Naši očetje, bratje in sinovi dokazujejo danzadnem na vseh mogočih bojiščih, kako neiz-korenljivo jim je vcepljena v srcih ljubezen do naše skupne velike domovine in njenega prevzvišenega vladarja, tako da jim ravnotako danzadnem prihajajo najvišja in najlepša priznanja za njihova nevenljiva hrabra in junaška dejanja. In ves ostali naš narod, ali ni od prvega dneva, ko je poklical cesarjev glas njegove sinove na boj proti sovražnikom domovine, dajal neprestano najsijajnejše dokaze odkritega in najpožrtvovalnejšega domoljubja? Spominjamo se pa pri nas v Trstu časov pred vojno, spominjamo se tistih časov, ko je po vejevju tržaških pinij in hrastov vel nekoliko drugačen veter kot danes in se mu je odločno ustavljala edino le naša slovenska lipa, spominjamo se prav zadnjih časov, ko smo ob priliki zadnjih državnozborskih volitev čitali po tržaških vogalih ja- PRED 100 LETI vne oklice, ki so poživljali na pomoč tistim, ki sončijo danes svoj »avstrijski patrijotizem« na oni strani soške fronte. Sedaj veje po Trstu drug veter, žal pa moramo reči, da se v marsičem ni izpremenilo prav nič pri nas v Trstu. Upoštevamo razmere, kolikor nam je največ mogoče, toda predaleč pa ne more in ne sme iti več naša pohlevnost. Enakopravnosti zahtevamo, tiste enakopravnosti, ki nam gre po vseh božjih in človeških zakonih, tiste enakopravnosti, ki posebno v sedanjih časih mora neizogibno izvirati iz naših enakih dolžnosti in enakega izpolnjevanja teh dolžnosti. Za svojo sveto domovinsko dolžnost smatramo mi tržaški Slovenci, da se po svojih najboljših močeh odzivamo pozivom k sodelovanju v razne voj-nooskrbne namene, z največjim veseljem polagamo, kolikor le premoremo, svoje skromne, a vendar z ljubeznijo dane darove na oltar človekoljubja, odkoder naj se blažijo rane, zasekane na bojišču našim hrabrim boriteljem, doma pa njihovim vdovam in zapuščenim sirotam.« TA TEDEN V Trstu so tudi letos proslavili praznik dela z množičnim sprevodom po mestnih ulicah. »Nova delavska zbornica CGIL je priredila veliko proslavo mednarodnega delavskega praznika s povorko in zborovanjem v mestu ter z zborovanji v okoliških krajih. Ze zgodaj je godba Rinaldi obšla razne šentjakobske ulice z igranjem bud-nice. Kasneje so se delavci ter sindikalni in politični voditelji zbrali na Trgu Pestalozzi, od koder so šli v veliki in veličastni povorki na osrednje zborovanje na Trg sv. Antona. Povorka je šla po Istrski ulici, po ulici del Bosco na Trg Garibaldi, nato na Trg Stare mitnice in še naprej do Trga sv. Antona. Na čelu povorke so se peljali mladinci s skuterji in zastavami, nakar je sledila godba Rinaldi, ki je igrala delvaske koračnice. Za njimi so nosili zastave Nove delavske zbornice CGIL in veliko tablo z njenim napisom. Sledilo je vodstvo zbornice, voditelji strank, med katerimi so bili senator Vidali, poslanka Marija Bernetič, tajnik tržaške PSI Pittoni in drugi. Sledile so razne sindikalne PRED 50 LETI strokovne zveze s svojimi prapori in velika množica občinstva. Med potjo so v povorki peli delavske pesmi. Za razliko od prejšnjih let je šla povorka po ulicah strogega mestnega središča, saj je bilo tudi zborovanje na enem izmed osrednjih trgov, kar je napravilo na vse prebivalstvo globok vtis. Zborovanje je odprl pomožni tajnik CGIL Gerli, ki je pozdravil vse navzoče ter spregovoril o o sindikalnem položaju pri nas. Za njim je pozdravil delavske množice v imenu študentovske organizacije UGI študent Bottari, ki je rekel, da bodo napredni študenti vedno solidarni z delavci. V slovenščini je spregovorila članica vodstva CGIL Milena Sila ter rekla, da slovenski delavci našega ozemlja združeni z italijanskimi delavci in z delavci vsega sveta proslavljajo praznik borbe in bratstva! Poleg tega pa še dodala, da je tale praznik pri nas še posebno pomemben, ker sovpada z enaindvajseto obletnico zmage nad naci-fašizmom.« Sobota, l. maja 2016 1 l Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu košarka - Danes se bo začela končnica italijanske Al-lige Ambicije Milana in žalovanje Bologne Moštvo iz nekdanjega »Basket Cityja« izpadlo v A2-ligo Po tridesetih krogih se je zaključil redni del sezone italijanske košarkarske A-lige. Končnica za osvojitev naslova se bo začela danes, zadnji krog t.i. »regular-season« pa je bil dobesedno razburljiv, saj je v sredo, 4. maja, padlo več pomembnih in nepričakovanih odločitev. » Goodbye Bologna « Največje - in najbolj žalostno - presenečenje zadnjega kroga je izpad Bologne v A2-ligo. Mesto, ki so ga pred leti upravičeno preimenovali v »Basket City«, saj je bila Bologna zagotovo eno izmed najpomembnejših košarkarskih središč ne le v Italiji, a tudi v Evropi, se bo moralo v prihodnji sezoni zadovoljiti z A2-liga-ško konkurenco. Gre za prvo nazadovanje (razen afer, ki nimajo nikakršnega opravka z dogajanjem na igrišču op.av.) v 87-letni zgodovini slovitega kluba. Naj spomnimo, da sta v sedemdesetih in osemdesetih letih bila del Virtusove zgodbe dva »kalibra«, kot Krešimir Co-sic (2 sezoni in dva osvojena naslova) in trener oz. košarkarski »profesor« Aleksander »Aca« Nikolic, na prehodu med devetdesetimi leti prejšnjega stoletja in novim tisočletjem pa je Virtus osvojil vse, kar se je dalo osvojiti, z doprinosom košarkarjev, kot so npr. Rašo Nesterovič, Antoine Rigaudeau, Hugo Sconochini, Manu Ginobili, Marko Jaric, Matjaž Smodiš in Predrag Danilovoc, trener pa je bil »nek« Ettore Messina. Ne smemo pa pozabiti na drugo moštvo iz Bologne oz. Fortitudo, za katerega so v približno enakem obdobju nastopali Carlton Myers, Gianluca Basile, Erazem Lorbek in še bi lahko naštevali. Trenutno stanje je torej precej žalostno, če pomislimo, da nastopa Forti-tudo v play-offu A2-lige (zaključil je redni del sezone s prav tolikimi točkami kot tržaška Alma). Ekipi sta se nekoč potegovali za uspeh v Evropi, drugo leto pa -če ne bo presenečenj - bosta najverjetneje nastopali v A2-ligi. Seveda je to vezano tudi na pomanjkanje denarja - eden izmed glavnih razlogov za znižanje kakovosti italijanske košarke, poleg ne ravno odličnega dela na mladinski ravni - saj je npr. Virtus leta 2001 ponudil Saniju Be-čirovicu 5-letno pogodbo v znesku 7 milijonov ameriških dolarjev. Časi so se spremenili, malokdo pa bi pred 15 leti napovedoval, da bi »Košarkarsko mesto« ostalo brez predstavnika v najvišji italijanski ligi. Sicer lahko sedaj zlahka napovemo, kateri bo najbolje obiskani der-bi v prihodnji sezoni A2-lige. Odločitve zadnjega kroga Do izpada Bologne pa je prišlo zaradi za Virtus povsem ponesrečenega razpleta okoliščin. Do zadnjega kroga se je za obstanek v ligi Serie A Beko borila trojica ekip: Manital Torino, Pasta Reggia Caserta in že omenjena Obiettivo Lavo-ro Bologna, v najboljšem položaju pa je bila ravnokar Bologna, ki je imela na lestvici dve točki več od nasprotnikov. Bologna je nato v zadnjem krogu izgubila v gosteh proti drugouvrščeni Reggio Emi-lii (82:78), Torino je doma premagal Pe-saro (83:66), medtem ko je Caserta presenetila Trentino (73:70), ki je tako po- slabšal svoje izhodišče v končnici prvenstva, zaradi najslabšega razmerja v medsebojnih dvobojih pa je tako nastradala nekdaj slovita Bologna. Kaj pa na vrhu? Zadnji krog je bil za vodilne ekipe nekoliko manj zanimiv, prav zaradi tega pa bo sedaj v ospredju osmerica ekip, ki se bo udarila v play-offu. Prvo mesto na lestvici in torej najboljše izhodišče v končnici si je zagotovil EA7 iz Milana (44 točk) oz. moštvo, ki razpolaga z največjim proračunom. V prvem krogu play-of-fa se bo spopadel z osmouvrščenim Dolomiti Energia Trentino (30 točk), ki je letos navdušil ljubitelje italijanske košarke z odličnimi nastopi v drugorazrednem evropskem tekmovanju Eurocup, v katerem je za las zgrešil uvrstitev v finale. Na drugo mesto so se uvrstili lanski italijanski podprvaki iz Reggio Emilie (42 točk), ki bodo v prvem krogu končnice nastopili proti sedmjeuvrščenemu Sas-sariju v ponovitvi lanske finale serije (32 točk). Tretji je bil Avellino (40 točk), ki bo igral proti Pistoii (32 točk), na četrtem mestu pa je redni del sezone sklenila presenetljiva Vanoli Cremona (38 točk), ki bo nastopila proti petouvršče-ni Umani Reyer iz Benetk (32 točk). Obstaja torej nek razkorak pri številu osvojenih zmag med prvo in drugo četverico ekip, play-off pa je večkrat zgodba zase, tako da so presenečenja na dnevnem redu, čeprav je Milan absolutni favorit, glede na prikazano igro pa bosta zelo nevarna Reggio Emilia in Avellino. Naj omenimo tudi, da se v play-off v zadnjem krogu ni uvrstil Varese (premagal ga je Cantu z 89:79), ki je v končnici prvenstva občutil utrujenost zaradi nastopanja v tretjerazrednem evropskem tekmovanju Fiba Euorpe Cup, kjer se je prebil do končnega drugega mesta. Kako so se odrezali »naši«? V italijanski A1-ligi je letos igralo več košarkarjev iz naše dežele. Sezona se še ni zaključila za nekdanjega člana Pal-lacanestra Trieste Stefana Tonuta, ki je v dresu Umane Reyer v povprečju igral 12,8 minute, dosegal pa je po 3,8 točke, 1,3 skoka in 0,9 asistence na tekmo. Najboljše srečanje je Albertov sin odigral proti Pistoii, ko je dosegel 16 točk, zabil pa je kar trikrat. Prav toliko časa je v povprečju igral njegov soigralec Michele Ruzzier (12,9 minute), prispeval pa je 2,8 točke, 0,9 skoka in 1,8 asistence na dvoboj. V dresu Vareseja je uspešno nastopal Daniele Cavaliero (8 točk, 2,4 skoka in 1,8 asistence v 25 minutah v povprečju na tekmo), Francesco Candussi je s Pe-sarom dosegal 1,7 točke in 1,7 skoka na tekmo. Svoje prve sezone v A1-ligi še ni sklenil Goričan Fabio Mian, ki je v dresu presenetljive Cremone prispeval 5,6 točk, 1,4 skoka in 0,4 asistence v povprečno 17,4 odigranih minutah na dvoboj, na srečanju proti Torinu pa je dosegel svoj višek kariere, in sicer 22 točk. Protagonist letošnje sezone je bil oz. je Videmčan Davide »Dada« Pascolo, ki je v Trentinu dosegal po 13,4 točke, 6,4 skoka in 1,5 asistence na tekmo, ter prispeval ključen doprinos k uspešnemu evropskemu nastopanju moštva. Albert Voncina DANES: Avellino -Pistoia (18.15, Sky Sport 1) in Reggio Emilia - Sassari (20.45 Rai Sport 1). JUTRI: Milano -Trentino (19.30 Sky Sport 2) in Cremona - Venezia (20.30) nogomet - Mario Biasin »Naj bo Triestina nov Leicester« Zanj je le eden izmed povratkov v rodno mesto, vendar tokratna vrnitev je povsem različna od prejšnjih. Avstralski podjetnik Mario Biasin je prvič v Trstu kot gospodar in predsednik Triestine. Nečak Mauro Milanese ga je prepričal, naj po Melbournu Victory-ju, ekipi avstralske profesionalne nogometne lige, vloži nekaj denarja tudi v Triestino. Mauro Milanese, športni vodja kluba, je včeraj najprej predstavil nove pokrovitelje, ki so takoj zaupali sedanjemu vodstvu. Sponzorja Officine Bel-letti in Portizza bosta pomagala ekipi v zadnjih prvenstvenih nastopih. Prisotni so bili tudi nekateri predsedniki ostalih nogometnih klubov, saj je Milanese potrdil, da želi povsem spremeniti negativen odnos zadnjih let med Triestino in ostalimi društvi na teritoriju. Mario Biasin je včeraj dokazal, da je zares tržaškega rodu, saj je njegova tržaščina z angleškim naglasom še zelo pristna. Iz Trsta je odpotoval leta 1954 in se prvič vrnil leta 1988, nato pa se redno vračal vsaki dve leti: »Priznati moram, da se je mesto spremenilo. Vidim po Trstu Japonce, kar se prej ni dogajalo. Za Trst je to nov začetek, upam, da bo tako tudi za Triestino. In da bomo dosegli v prihodnjih letih take uspehe kot Ranierijev Leicester. Melbourne Victory smo ustvarili pred 12 leti iz niča. Nikogar ni zanimal klub, zdaj pa imamo 27.000 abonentov. Izbrali smo politiko malih korakov, kar hočemo ponoviti tudi v Trstu. Tudi v primeru izpada se stvari ne bodo spremenile. Enostavno imamo nek načrt, ki ga želimo izpolniti, naj bo to v D ali elitni ligi. Problem pomanjkanja igrišča za treninge je resen, vendar ga bomo poskušali v kratkem rešiti. Potrebna pa bo pomoč tudi drugih tržaških podjetnikov, sam ne prideš nikamor. Navijačem pravim, da nam morajo zaupati, saj bomo skupaj lahko zmagali. Verjemite mi, v Melbournu dobite prave Trža-čane, ki imajo Trst v srcu. Morda ste vi pozabili na njih, oni pa niso pozabili na Trst in na Triestino.« (if) APrimorski ~ dnevnik Roglič na stopnicah na »Giru« APELDOORN - Kolesarji so letošnjo dirko po Italiji začeli v nizozemskem Apeldoornu s posamično vožnjo na čas, izkazal pa se je tudi eden od četverice Slovencev. Primož Roglič (Lot-toNL-Jumbo) je bil namreč drugi, premagal ga je le domačin Tom Dumoulin (Giant-Alpecin), ki je bil hitrejši za nekaj stotink. Tretji je bil Kostaričan Andrey Amador (Movistar). Kanadčani ugnali ZDA MOSKVA - V Moskvi in v St. Peter-burgu se je včeraj začelo hokejsko elitno svetovno prvenstvo. VČERAJŠNJI IZIDI: Švedska - Latvi-ja 2:1, ZDA - Kanada 1:5, Češka - Rusija 3:0, Finska - Belorusija 6:2. Danes slovenski derbi LJUBLJANA - V Stožicah se bosta danes ob 20.15 pomerila večna tekmeca, Olimpija in Maribor, največja slovenska nogometna kluba, ki se za nameček letos potegujeta za naslov državnega prvaka. Danes ob 17. uri bodo nastopili tudi Rudar in Luka Koper ter Krka in Krško. Danes Inter in Milan MILAN - Danes bodo odigrali dve vnaprej odigrani tekmi 37. kroga italijanske nogometne A-lige. Ob 18. uri se bosta pomerila Inter in Empoli, ob 20.45 pa se bosta udarila Bologna in Milan. Triestina za obstanek TRST - Triestina bo odigrala jutri ob 15. uri na stadionu Nereo Rocco pomembno srečanje v boju za obstanek v D-ligi proti Venezii, ki je že osvojila prvenstvo. Vaterpolo in košarka TRST - Košarkarji Alme bodo v tržaški športni palači drevi ob 20.30 odigrali tretje srečanje play-offa proti Tortoni, s katero so izenačeni po številu zmag (1:1). Tekmo si bodo ogledali tudi udeleženci seminarja Enostavno košarka, ki bo od 9. ure dalje v telovadnici na Rouni. V gosteh pa bodo igrali tržaški vaterpolisti, ki bodo danes ob 16. uri nastopili proti moštvu Pro Recco. Žogarija preplavila trg TRST - Na trgu sv. Antona je včeraj potekala 4. šport-no-kulturna prireditev Zogarija-Football fun v režiji Občine Trst, Zavoda Mediasport iz Ljubljane in ZSŠDI. Nastopilo je 7 skupin, po ena v predstavništvu OŠ Oton Zupančič od Sv. Ivana, Josip Ribičič od Sv. Jakoba, Grbec-Stepan-čič iz Škednja, Fran Milčinski s Katinare, Ivan Trinko Zamejski iz Ricmanj ter dve skupini iz italijanske osnovne šole Umberto Gaspardis iz Trsta. Na trgu se je tako mudilo skupno 120 otrok, ki so se v mešanih sestavah preizkusili v nogometu 3:3, spretnostnih igrah, žongliranju in v kvizu znanja. Vsaka šola se je predstavila s plesom, šola iz Škednja pa je zaplesala na glasbi športne himne Skupaj zmoremo. Dogajanje na zelenici je popestrila maskota Vranček Franček, prvič letos pa se je otrokom predstavil raček Argete Junior. Veliko navdušenja je bilo tudi na tribunah, predvsem med igro »Tudi vi profesor«, ko so tekmovali učitelji. Prireditev so si ogledali predsednik tržaškega občinskega sveta Iztok Furlanič, predsednik ZSŠDI Ivan Peterlin, številni starši, otroke pa je tudi obiskal vratar in kapetan kriške Vesne Edvin Carli. Za uspešno dvojezično vodenje prireditve je poskrbel trio Evgen, Jana in Lamin. Zmago je osvojila OŠ Otona Zupančiča, ki si je izborila nastop na velikem mednarodnem finalu v Monoštru na Madžarskem. Nagrado za fair play je osvojila šola Umberto Gaspardis. (it) 1 B Sobota, l. maja 2016 ŠPORT Primorski ki Ji ODBOJKA - Jernej Terpin zaključil prvo sezono kot poklicni odbojkar v dresu ljubljanskega ACH KOŠARKA - Jadran Slovenija ali Italija? Nekdanjega odbojkarskega igralca goriške Olympie čaka v naslednjih tednih pomembna odločitev »Giani sije ogledal mojo najboljšo tekmo. Končno me je opazil na igrišču, še veliko pa bom moral garati« Prva poklicna sezona mladega Šte-verjanca Jerneja Terpina (letnik 1996) se je zaključila na najboljši način. Nekdanji odbojkar Olympie je s svojim ljubljanskim ACH Volleyjem v torek, 3. maja, osvojil naslov slovenskega državnega prvaka in Ter-pin je bil na tretji, odločilni tekmi proti moštvu Calcit najboljši strelec z 18 točkami. Perspektivni odbojkarski igralec je z nami delil svojo izkušnjo ter sanje in cilje ambicioznega 20-letnika, ki zelo racionalno razmišlja o svoji sedanjosti in prihodnosti, razkril pa nam je tudi, da ga med poletjem čaka zelo pomembna odločitev. Jernej Terpin, zaključili ste sezono na izvrsten način. ACH Volley je osvojil 12. zaporedni naslov slovenskega prvaka ... Drži. Sploh pa je bila letošnja sezona z rezultatskega vidika odlična. Nastopali smo v ligi prvakov. Nekoliko nepričakovano, a povsem zasluženo smo osvojili prvo mesto v srednjeevropski ligi. To nam je tudi vlilo dodatno mero samozavesti za nadaljnje nastope po porazu v državnem pokalu. Naposled smo osvojili tudi še en naslov slovenskih prvakov. Pravzaprav smo tega morali zmagati, saj pri ACH-ju mora biti zmaga imperativ. Kako pa ste praznovali naslov slovenskih prvakov? Pravzaprav ga še praznujemo. Po tekmi smo se s soigralci odpravili v mesto, kjer smo se veselili do poznih nočnih ur. Jutri (včeraj op.av.) nas čaka piknik pri predsedniku, v ponedeljek, 9. maja, pa bomo ponovno začeli treninge, saj bomo trenirali do konca meseca maja. Na odločilni tekmi vas je s tribun spremljalo več zvestih navijačev ... Tem se moram res zahvaliti za podporo. Sploh pa so si v letošnji sezoni večino mojih tekem v živo ogledali dedek oz. »oče«, kakor mu pravimo v Števerjanu, Marjan, oče Simon, brat Bernard, moje dekle Ivana, stric Matej in teta Valentina, za torkovo tekmo je prišel na obisk v Ljubljano tudi prijatelj Matija. Počaščen sem, da lahko vedno računam na take navijače. Kako bi ocenili lastno prvo izkušnjo na poklicni ravni? Sezona je bila absolutno pozitivna. Odkril sem nov svet, predvsem na začetku sem bil zaradi nekaterih sprememb oz. novosti nekoliko zmeden. Naučil sem se, kako mora poklicni športnik živeti. Zgodaj se odpravljam v posteljo, saj terjajo treningi veliko energij. Na splošno je bila sezona zelo naporna, saj smo od 10. avgusta lani dalje trenirali po osemkrat oz. devetkrat tedensko, vsak teden pa smo odigrali dve ali tri tekme. Vsekakor sem tovrsten način življenja vzljubil in upam, da bom tako vztrajal še veliko let. Vpisali ste se na fakulteto za matematiko in fiziko na Univerzi v Ljubljani, univerzitetni študij pa je težko usklajevati z življenjem vrhunskega športnika Drži, prav zaradi tega sem univerzitetne obveznosti nekoliko zamrznil. To ne pomeni, da sem se študiju odrekel, enostavno je sedaj odbojka prioriteta. Zavedam pa se, da bo visok nivo izobrazbe potreben, ko bom zaključil odbojkarsko kariero. Ali bi nam lahko opisali »tipičen« dan Jerneja Terpina pred tekmo v evropski ligi prvakov? Priprave na srečanje se v bistvu začnejo večer prej, saj se v posteljo odpravim najkasneje ob 23.30. Zjutraj grem v telovadnico ob 9. uri, kjer imamo krajši trening med 10. in 11.30. Nato kosilo s soigralci ali s cimri, v popoldanskih urah pa obvezen 25-minutni »power nap« počitek. V popoldanskih urah se odpravimo na ka-vico s soigralci, v dvorani pa smo približno dve uri pred začetkom srečanja, tako Slovenski prvak Jernej Terpin z dedkom Marjanom, enim izmed najbolj zvestih navijačev da se na nastop pripravimo umirjeno in na najboljši način. Po tekmi gremo nato na pijačo s soigralci. Ali nam lahko opišete občutke, ki so vas spremljali, ko ste prvič nastopili v ligi prvakov? Bilo je enkratno. Sicer sem prvo tekmo proti Modeni izpustil zaradi poškodbe, nato pa sem opravil krstni nastop v Novem Sadu proti Vojvodini. Dosegel sem tri točke, a smo izgubili z gladkim 3:0. Kljub porazu je bilo to zelo pomembna izkušnja. Najlepšo tekmo pa sem odigral v Mode-ni. Priznam, da sem bil večer pred srečanjem prestrašen pred tako pomembnim nastopom, to sem tudi zaupal soigralcu Michalu Kozlowskiju, s katerim deliva sobo na gostovanjih. Nato sem srečanje začel v prvi šesterki in dosegel devet točk. Tisti dan si bom za večno zapomnil. »Nastop s slovensko izbrano vrsto bi mi onemogočal, da bi v italijanskem prvenstvu nastopal kot italijanski državljan, a bi bil kot ostali tujci, za katere so mesta v ekipah omejena. Prav tako bi z nastopom v dresu Italije bil tujec v Sloveniji. Odločitev sploh ne bo enostavna«. Omenili ste Kozlowskija, kako so vas ostali soigralci sprejeli? Odlično. Ko vstopiš v profesionalni svet, tvegaš, da najdeš take soigralce, ki se po treningu oz. službi odpravijo domov. Pri ACH-ju pa smo vsi dobri prijatelji. Marsikdo mi je v težkih trenutkih priskočil na pomoč, igranje s tujci ti med drugim omogoča, da spoznavaš nove ljudi in nove kulture. Med sezono je prišlo tudi do zamenjave trenerja ... Drži, po porazu v državnem pokalu je Bogdan Kotnik odstopil, nadomestil pa ga je pomočnik Zoran Kedačič, s katerim smo takoj zmagali prvo tekmo v ligi prvakov proti Vojvodini in nato osvojili srednjeevropski pokal. Odnosi s trenerjem so zelo dobri. Ali vas po ulicah v Ljubljani sploh kdo prepozna? Včasih se zgodi, da me kdo ustavi, ko se sprehajam po ulicah oblečen v društveno trenerko ali v dres. Vprašali so me tudi, ali igram na Bledu (ACH se je z Bleda preselil v Ljubljano op.av.). Žal je za odbojko v Ljubljani še premalo posluha, saj sta nogomet in košarka mnogo bolj popularna športa. Naj tudi dodam, da je po srebru, ki ga je Slovenija osvojila na ev- ropskem prvenstvu, vladala v mestu neke vrste odbojkarska evforija, saj je bilo v naslednjih tednih na naših tekmah več publike, nato pa je tudi to ugasnilo. Omenili ste slovensko odbojkarsko reprezentanco. Tretjo tekmo finalne serije med ACH-jem in Calcitom si je ogledal tudi selektor Andrea Giani ... Drži, sploh pa mislim, da sem v torek odigral eno izmed najboljših tekem v sezoni. Nadomestil sem nerazpoloženega Samuela Walkerja, dosegel sem 18 točk s solidnimi odstotki tako v napadu kot v sprejemu. Odlično sem odreagiral, saj sem na prvi tekmi finalne serije igral dobro, na drugi pa sploh nisem stopil na igrišče. Andrea Giani se je sicer takoj po srečanju vrnil v Kranjsko Goro, kjer potekajo priprave reprezentance, končno pa me je lahko opazil na igrišču, čeprav ima Slovenija vrhunske odbojkarje, kot sta npr. Čebulj in Ur-naut. Mislim, da bom moral še veliko garati, da bom na tistem nivoju. Kako pa je bilo s poškodbami med sezono? Več manjših poškodb je doletelo tako mene kot soigralce. Do tega pride zaradi visokega ritma, številnih treningov in tekem ter zaradi stresa. Imel sem nekaj težav z ramenskim sklepom, s kolenom, hrbtom in z ahilovo tetivo, a nič hudega. Tudi to je del profesionalnega športa. Kaj vas čaka v bližnji prihodnosti? Pogodba z ACH-jem se bo konec maja iztekla. Prejel sem nekaj ponudb tudi iz drugih držav, o svoji prihodnosti pa nisem še nič odločil. Razmisliti bom moral tudi o plusih in minusih letošnje sezone, dobro bom moral analizirati ponudbe oz. izraziti svoje zahteve. Čaka vas torej poletje odločitev ... Drži. Poleg kluba je še vedno odprto vprašanje državne reprezentance. Konec julija bo v Turčiji potekal kvalifikacijski turnir za svetovno prvenstvo U23, ki bo naslednje leto. Obstajajo konkretne možnosti, da bi lahko nastopal tako za italijansko kot za slovensko izbrano vrsto, tako da bom najverjetneje moral izbrati ali eno ali drugo reprezentanco. Priznam, da je odločitev zelo zahtevna, saj se pri tem prepletajo čustva in najrazličnejši interesi. Nastop s slovensko izbrano vrsto bi mi namreč onemogočal, da bi v italijanskem prvenstvu nastopal kot italijanski državljan, a bi bil kot ostali tujci, za katere so mesta v ekipah omejena. Prav tako bi z nastopom v dresu Italije bil tujec v Sloveniji. Odločitev sploh ne bo enostavna, saj, če bi si nato premislil, bi moral dve leti zamrzniti katerikoli reprezentančni nastop. Naj za nameček dodam, da bosta Italija in Slovenija nastopali v isti skupini. Da se za konec povrnemo na naše kraje. Ali ste spremljali Olympio? Kako gledate na morebitno sodelovanje s Slogo Tabor? Olympio sem si letos dvakrat ogledal v živo. Pohvaliti moram fante, saj mi je trener Marchesini zaupal, da je bila kljub številnim porazom prisotnost na treningih do konca sezone 99-odstotna. Kar se tiče sodelovanja, mislim, da bo to neizbežno, če želimo imeti kakovostno slovensko ekipo. Sloga Tabor in Olympia morata skupaj odločati, dogovor naj bo v obojestransko korist. Mislim tudi, da bi moral tako ekipo voditi Fabrizio Marchesini, odličen trener, ki je pri Olympii poskrbel za vrhunske rezultate. Pred kratkim se je od odbojkarskih igrišč poslovil vaš nekdanji kapetan Filip Hlede ... Filipa zelo cenim. On je prispeval ključen doprinos k moji osebnosti rasti. Z njim sva se tudi skregala; Filip je pravi ka-petan, tisti, ki zadnji zapusti ladjo, ki se potaplja. Želel bi, da bi ne zapustil odbojkarskih igrišč, tako da bi morda nekega dne igrala spet skupaj. Za uspehe Olym-pie je on prispeval ogromno. Albert Voncina Domači šport Danes Sobota, 7. maja 2016 KOŠARKA DRŽAVNA C-LIGA GOLD (Play-off) - 18.00 v Čenti: Tarcento - Jadran DEŽELNA C-LIGA SILVER (Play-off) - 19.30 v San Danieleju del Friuli: San Daniele - Bor Radenska; 20.30 v Dolini: Breg Mediachem - Fogliano ODBOJKA ŽENSKA C-LIGA - 20.30 v Vidmu: Volleybas - Zalet Sloga ŽENSKA D-LIGA - 20.30 v Taržizmu (Tricesimo): Volley Team - Zalet Kontovel UNDER 14 ŽENSKE (Pokrajinski pokal) - 16.00 v Gorici, PalaBigot: Lucinico Millenium - Mavrica Arcobaleno Jutri Nedelja, 8. maja 2016 NOGOMET DEŽELNI NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Pordenonu, Ul. Peruzzo: Torre - Kras Repen DEŽELNI NAJMLAJŠI - 10.30 v Repnu: Kras Repen - Casarsa NAJMLAJŠI 2002 - 10.30 v Trebčah: Kras Repen -Aquileia NAJMLAJŠI - 10.30 v Špetru ob Soči: Isonzo -Juventina KOŠARKA D-LIGA (Play-off) - 18.00 v Tavagnaccu: Feletto -Sokol D-LIGA (Play-out) - 17.30 v Portogruaru: Portogruaro - Kontovel UNDER 14 ELITE - 11.00 v Vidmu: Ubc - Bor V Čenti, da presenetijo Jadran bo danes v gosteh začel svojo pot v končnici prvenstva. Potem ko je bila združena ekipa pred začetkom zadnje tekme rednega dela na desetem mestu, Jadranov današnji nasprotnik Tarcento pa na vrhu lestvice, se je moralo naposled moštvo iz Čente zadovoljiti z drugim mestom, medtem ko se je Murova četa dokopala do sedmega mesta skozi šivankino uho. »Lestvica po tolikih l EnAlP FVG Trieste UL. DELL'ISTRIA, 57 - TRST T 040 3788888 Urnik tajništva OD PON DO PET: 8.30 -17.30 GORICA > EnAlP FVG Gorizia UL. DEL BOSCHETTO, 37 - GORICA T 0481 585402 Urnik tajništva PON: 9.00 -17.00 / TOR: 9.00 -16.00 SRE: 9.00 -12.00 / ČET: 9.00 -16.00 CERVIGNANO DEL FRIULI > EnAlP Cervignano UL. AOUILEIA, 22 - CERVIGNANO DEL FRIULI T 0431 33508 Urnik tajništva PET: 10.00 - 12.30 /15.00 -18.00 VIDEM > IRES FVG (za IRES in INDAR) DREVORED UNGHERIA, 22 - VIDEM T 0432 505479 OD PON DO ČET: 9.00 -13.00 /14.00 -17.30 PET: 9.00-13.00 PORDENONE > FOSF Pordenone (za FOSF in Enaip FVG) DREVORED DE LA COMINA, 25 - PORDENONE T 0434 361470 Urnik tajništva PON IN SRE: 8.30-12.30 PET: 8.30 -12.30/13.30 -17.30 TOLMEČ > CRAMARS Tolmezzo UL. DELLA COOPERATIVA, 11/N - TOLMEČ T 0433 41943 Urnik tajništva OD PON DO PET: 9.00 -13.00/14.00 -18.00 cr^luaj^ ,OSF ^os indar wUnM (nfviiffH LOS ANGELES - Ameriška televizijska hiša History bo posnela serijo o življenju mehiškega mamilarskega kralja Joaquina Guzman, znanega tudi kot El Chapo, ki zaradi slave, umorov in korupcije, velja za eno najbolj vznemirljivih v zadnjih desetletjih. Guzmana, čigar kartel Sinaloa je pošiljal mamila po vsem svetu, so januarja letos ujeli, potem ko je pred pol leta pobegnil iz strogo varovanega zapora. Mehiške oblasti so zaslišale ameriškega igralca Seana Penna zaradi srečanja z El Chapom. Guzman se je namreč srečal z igralci in producenti v želji posneti biografski film o njegovem življenju. To je oblastem pomagalo odkriti njegovo skrivališče. maribor - Študentsko tekmovanje Most iz špagetov zdržal 105 kilogramov MARIBOR - V tekmovanju v izdelavi najbolj vzdržljivega mostu iz špagetov, ki ga je te dni gostila mariborska fakulteta za gradbeništvo, prometno inže-nirstvo in arhitekturo, so tudi letos padli novi rekordi. Najbolj trden most je izdelala ekipa študentov omenjene fakultete, vzdržal pa je rekordnih 105 kilogramov obtežitve. Na lanskem tekmovanju je najbolj trden most vzdržal 46 kilogramov. Letošnji zmagovalec je več kot podvojil ta uspeh, predvsem zaradi nekoliko spremenjenih pogojev tekmovanja. Letos so lahko imeli mostovi za 10 centimetrov večji razpon, njihova teža pa je bila lahko večja za pol kilograma. Vzdržljivost mostov so prejšnja leta preverjali tako, da so jih do preloma obteževali z obremenitvami na eni točki, letos pa so uvedli ob-teževanje na šestih točkah. Posledično so mostovi prenesli večje obremenitve. Prvo mesto je zasedla ekipa, ki so jo sestavljali mariborski študenti Aleš Bedek, Marko Zidaric in Matej Slapnik. Tudi drugi mesti sta pripadli ekipam z mariborske univerze. Njuna mosta sta prenesla nekaj več kot 65 in 63 kilogramov obremenitve. Četrto mesto je pripadlo študentom s Poljske. Skupno je svoje spretnosti in znanja pomerilo 123 tekmovalcev iz osmih držav, ki so izdelali 28 mostov iz špagetov. Poleg tega so se že v sredo pomerili osnovnošolci, ki so zgradili sedem mostov. Veliko zanimanje študentov za sodelovanje je po ocenah dekana Miroslava Premrova predvsem posledica možnosti preverjanja teorije v praksi, druženja med študenti ter napredovanja na druga tekmovanja. Ravno pred dnevi so se njihovi študenti vrnili z mednarodnega študentskega tekmovanja v načrtovanju in gradnji jeklenih mostov v Turčiji, kjer so osvojili drugo mesto. Mednarodno tekmovanje Ali je kaj trden most?, ki je na mariborski fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo potekalo že sedmo leto, prireja študentski svet omenjene fakultete v sodelovanju z Društvom študentov fakultete za gradbeništvo. Pri gradnji mostov lahko študenti kot material uporabljajo le špagete in lepilo.