ptujski
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA IN KOOPERANTOV MESOKOMBINATA PERUTNINA PTUJ LETO Vlil ŠT. 3 —4 APRIL 1984
pez*utxxixia.x*
Z intenzivnejšo tehnologijo do boljših rezultatov v reji piščancev
Skrb za jato. prispeva k uspehu
V	stikih s predstavniki dežel, ki se bavijo z intenzivno perutninarsko proizvodnjo in še zlasti v stalnem sodelovanju s firmo Hubbard, ki je dobavitelj naših starih staršev iz ZDA, skušamo biti na tekočem s svetovnimi dogajanji na področju naše stroke. Ob primerjanju doseženih rezultatov ugotavljamo, da zlasti zadnji dve leti z našimi v strokovnem pogledu ne moremo biti zadovoljni. Najbolj je problematična konverzija krme, vsled česar trošimo mnogo preveč krmil.
V	preteklih letih smo imeli predvsem v pogledu krmljenja intenzivnejšo tehnologijo proizvodnje. Pred dobrima dvema letoma so nastopili določeni zdravstveni problemi, v približno istem času se je bistveno poslabšala tudi situacija z uvozom surovin, zato smo se morali s tehnologijo prilagoditi. Manj intenzivna tehnologija zadnjega časa pa seveda ne opravičuje nesprejemljivo visoke porabe krmil, kateri je treba narediti konec, saj predstavlja krma najbistvenejšo postavko končne cene živega broilerja. Sedanji tehnološki normativ konverzije krme 2,26 kg pri 47 dneh starosti je daleč od intenzivnega, vendar je bil v danih okoliščinah strokovno realen, zato je tembolj mogoče najti strokovno opravičilo oz. prave razloge za porabo 2,32 in več kg krme za 1 kg žive teže broilerjev.
Intenzivna proizvodnja je praviloma ekonomičnejša, vendar morajo biti zanjo podani vsi pogoji: dobro zdravstveno stanje, optimalni po-
goji reje v hlevih in dobra, konstantna kvaliteta krme. Ugotavljamo, da je zdravstveno stanje jat dobro, zato gremo v spremembo tehnologije krmljenja, ki mora ob optimalnih rejnih pogojih dati tudi mnogo boljše rezultate. Skratka: smatramo, da so podani pogoji za intenzivnejšo tehnologijo proizvodnje, ki mora biti vsestransko uspešnejša od sedanje. Izboljšujemo zlasti kvaliteto krmil, ki se morajo ob izpolnjenih ostalih pogojih izkazati v nižji porabi za enoto prirasta. Krma se bo izboljšala v pogledu kvalitete beljakovin in v pogledu energetske vrednosti. Za izboljšanje slednjega bomo ponovno dodajali večjo količino maščobe.
Vse predlagane spremembe je obravnaval kolegij delovne organizacije, ki se obvezuje, da bo storil vse za realizacijo novih nalog. Obravnaval jih je poslovodni svet DO, Odbor za gospodarstvo DO pa je v zvezi s tem sprejel naslednji sklep, ki ga potrjuje tudi zbor delegatov TOK Hajdina:
»S 1. aprilom 1984 se izvede sprememba tehnologije broi-lerske proizvodnje, ki temelji na sledečih osnovnih izhodiščih:
Vzrejni čas 48 dni, živa teža 1,75 kg, konverzija 2,18 kg na kg ŽT, (briketi 2,14). Temu ustrezno se prilagodi kvaliteta krme. Krmilo BRO-S in BRO-F vsebuje dodatno količino aminokislin, ter predpisano dozo
vitaminov in aditivov. Krma se ustrezno masti.
Zaradi potrebe po nižjih končnih težah zlasti zaradi izvoza, se čas pitanja skrajša za dva dni, vsled česar se prilagodi konverzija krme po že ustaljenem načinu na 2,14 kg, pričakovana teža pa zniža na 1,66 kg.
Za plačilo storitev kooperantom se obračun prirasta spremeni tako, da je nova osnova din 9,14 za kg pri teži 1,66 kg, združevanje za amortizacijo 1,25 din/kg in združevanje za sklad rizika 0,16 din za kilogram.
Novi pogoji reje veljajo za vse vhlevitve po 1. aprilu 1984, sprememba obračuna pa
(Nadaljevanje na 2. strani)
31. marec - dan inovatorjev
Inovacije kot pomemben dejavnik stabilizacije
V teh dneh lahko iz dnevnega in ostalega časopisja preberemo veliko zapisov o inventivni, inovator-ski, inovativni in ne vem kaki še vse dejavnosti.
Marsikdo se ob tem vprašuje, kaj to sploh pomeni, kaj to pravzaprav je, saj sam izraz za marsikoga zveni zelo učeno.
Marsikdo si predstavlja, da je to področje namenje-
(Nadaljevanje s 1. strani)
takoj za vse reje po izteku zimskega dodatka.
Odbor za gospodarstvo zadolžuje vse službe v prizadetih temeljnih organizacijah, da z vso odgovornostjo sprejmejo in realizirajo vse zadane naloge.«
Posebej velja poudariti, da so novi tehnološki normativi prirejeni dobri kvaliteti vseh odločujočih dejavnikov vse od TOZD Perutninskih farm, ki mora zagotoviti zdravega in vitalnega DSP, preko TOZD Tovarne krmil, ki mora garantirati popolno kvaliteto krme, do rejcev broilerjev, ki morajo s primernim zalaganjem skupaj s terensko strokovno službo TOK, storiti vse, da bodo piščanci rastli v brezhibnem okolju. Posebej se opozarja, na brezkompromisno higieno v objektih in na primerno temperaturo v času zreje, saj vemo, da je pri provenienci Hubbard temperatura še posebej pomembna.
Nova tehnologija v bistvu ni nič posebno novega. Predvideni tehnološki normativi so žal še vedno pod tistimi, ki so predvideni za provenienco Hubbard in ipod tistimi,
no le doktorjem, inženirjem, znanstvenikom in učenjakom, ki so poklicani, da iščejo novosti in inovirajo.
Zato bi najprej želel eno-tneje opredeliti sam pojem inovatorstva. INOVACIJE so NOVOSTI, INOVATORJI pa ljudje, ki so novosti predlagali.
Izumiteljstvo je torej čisto preprosto rečeno iskanje nekaj novega, boljšega, učinkovitejšega. To pa je možno na vseh področjih
ki se danes dosegajo v široki praksi intenzivne broilerske proizvodnje v zapadnih deželah.
Želimo, da bi bila realizacija le-teh korak bliže k še boljši proizvodnji, saj pomeni slediti svetovne normative tudi boljšo ekonomičnost in konkurenčnost. Zlasti slednje nam je v zadnjem času še kako potrebno.
Vse postavljene normative smo pred dobrima dvema letoma že dosegli v široki praksi, zato tembolj upravičeno pričakujemo, da jih bomo v celoti realizirali, že realizirane normative postavljamo torej v novo okolje. Prepričani smo, da bomo z njimi dosegli napredek, da nam ob primerjanju naših rezultatov s tistimi, ki smo jih že dosegli in tudi s tistimi, ki smo jih omenili v začetku, ne bo potrebno zardevati. Boljše rezultate pričakujemo še tem bolj upravičeno, če v novo okolje štejemo tudi številne nove objekte, ki so v tem času zrastii, pa tudi strokovne izkušnje, ki smo jih nabrali.
Franc VRABER
Jože REISMAN
življenja in dela, ns da bi pri tem potrebovali ne vem kake titule. Novosti, ki bodo dajale več. boljše učinke in izkoristke razpoložljivih kapacitet so torej tisto, kar bi nam danes v teh ne preveč rožnatih časih še kako prav prišlo.
Kljjub vsem prizadevanjem pa se izumiteljstvo pri nas na splošno počasi razvija in še vedno smo preveč odvisni od tujega, znanja, po prijavljenih izumih ib izboljšavah pa na koncu lestvice med evropskimi državami.
Znano je namreč da 20 razvitih držav drži 95 % vseh patentov. Jugoslavija je med preostalimi 5%, kar pomeni zanemarljiv delež.
Praksa kaže, da je v mnogih DO, kjer se je izumiteljstvo razvilo dal 1 dinar vloženih sredstev kar 4-6 din dohodka, pa tudi več. Pomeni, da je donosnost vlaganj v izumiteljstvo dosti večja od donosnosti klasičnih naložb. Če gledamo na stvar iz tega vidika je lažje razumeti zakaj so podjetniki v kapitalizmu zainteresirani za novitete in so jih pripravljeni tudi primerno nagraditi. Ugotovili so namreč, da jim takšne naložbe prinašajo najvišjo stopnjo izrednega dobička takozvanega ekstra profita.
Težko pa je razumeti zakaj je pri nas tako malo interesa za to področje, ki bi imelo v vseh pogledih stabilizacijski značaj.
Seveda ne moremo reči, da Jugoslovani nismo inovatorji . Izumili in uvedli
smo povsem specifičen družbeni sistem, pa tudi pri uvajanju neuvrščenosti smo dodali pomemben prispevek. Sedaj ko bi bilo treba pokazati kako je potrebno stvari predvsem pa naše gospodarstvo peljati tudi v težjih časih, pa nam pogosto zmanjkuje moči. Ravno pri tem pa bi nam še kako koristili novi predlogi, nove ideje, novitete, vsepovsod tam, kjer ne gre tako kot bi moralo.
Možnosti je veliko, treba bo le več volje, več poguma, včasih morda le ponu-cat zdravo kmečko pamet, pa bi bilo možno marsikje marsikaj spremeniti — izboljšati, brez velikih izumov.
Seminar o inventivni dejavnosti tudi v naši DO
»Prekini pa zini! Samo nepovedana misel je neumna«. Tako je začel že drugi seminar v naši DO dr. Matjaž Mulej, profesor VEKŠ Maribor. Seminar je bil v naši DO prejšnji teden. Seminarja pa so se udeležili vsi vodstveni in vodilni delavci, ter tehnologi.
Prispevek je bil pripravljen že v marcu.
Dr. Mulej je s svojim sodelavcem iz ECM Francem Drozgom dipl. ing. zelo plastično prikazal situacijo na področju izumiteljstva istočasno pa podal celo vrsto koristnih napotkov za uspešen razvoj izumiteljstva in zbiranja koristnih predlogov. Na seminarju je bilo posebej poudarjeno, da so ljudje najpomembnejši fak-
V delavnici Transservisa izdelani separator že lep čas uspešno nadomešča uvožene
Piščanec na vagl
(Nadaljevanje z2. strani)
tor, k izboljšavam pri delu pa lahko prispeva vsak tisti, ki konkretno dela na posameznem področju, ne glede na faze odgovornosti in položaj v kadrovski shemi.
Celoten potek seminarja se je vrtel okrog kratice USOMID, kotjo imenuje dr. Mulej. In kaj to pomeni? Usmerjena, sistematična, organizirana množična inventivna dejavnost. To pomeni višjo stopnje od kratice MID, ki pomeni le množično inventivno dejavnost.
Poudarek se torej daje usmerjeni in sistematični ter organizirani izumiteljski dejavnosti. Nič ne nastane samo od sebe, nič ni spontanega, vsaka stvar mora biti usmerjena, organizirana in sistematična im tako tudi inventivna dejavnost. Zato Dr. Mulej s sodelavci predlaga KIP to so krožki za izboljšanje proizvodnje.
Gre za organizirano ob-1'iko iskanja novih idej, predlogov, izboljšav, ki jih pre-dfagajo posamezniki v orga-
niziranih krožkih. Bistvo tega pristopa je v tem, da se v teh krožkih ne dajejo le predlogi, ampak se predlagane izboljšave in novitete tudi sprovedejo in pod okriljem krožka vpeljejo v redno proizvodnjo oz. sam proces.
Ta oblika dela je vsekakor zanimiva in sprjemljiva tudi za našo DO. Poleg tega je bilo na seminraju podanih veliko konkretnih izkušenj in napotkov za hitrejši prodor inventivne dejavnosti v dejansko prakso in vsakodnevno življenje.
In kakšno je stanje in načrti inovatorjev v naši DO
V preteklem letu smo imeli nekaj konkretnih predlogov iz TOZD Perutninske farme, DE Valilnica, ki jih je inovacijska komisija obravnavala in so bili nagrajeni. Kljub temu, da ni vprašanje nagrad po veljavnem pravilniku, pa vsa stvar ni širše zaživela. Vsi vemo, da je možnosti za razne izboljšave in koristne predloge v
Dušanu v spomin
Na višku svojih živi jenskih moči nas je za vselej zapustil DUŠAN JAKOMINI — vodja mesnice na Zagrebški cesti.
Po končani osnovni šoli na Hajdini se je izučil za mesarja prodajalca pri KK Ptuj, mesnica Kidričevo. 15. marca 1971 se je zaposlil pri nas kot mesar - prodajalec ter delal v različnih mesnicah v Ptuju. Od leta 1974 dalje je bil poslovodja mesnice na Bregu.
Kot otrok delavske družine je v rani mladosti okusil vso trdost življenja takratnega časa. S svojo skromnostjo in pridnostjo je bil pri vseh, ki smo ga poznali izredno priljubljen. Ni poznal besede »ne morem«. Pri delu doma je bil vedno pripravljen pomagati sosedom. S svojo družino si je vedno znova zastavljal nove cilje. Tako mu je uspelo zgraditi v kooperaciji s Perutnino farmo piščancev ter postati eden uspešnejših kooperantov.
V času, ko bi lahko nudil svoji družini največ, ga je kruta usoda odtrgala od življenja.
Njegov lik neutrudljivega in požrtvovalnega človeka, ki ga je odlikovala neizmerna poštenost, bo še dolgo živel med nami sodelavci in potrošniki, ki smo ga tako visoko cenili. Ob prestopu praga njegove mesnice bomo zaman iskali
naši OD nešteto. Še vedno velja, že večkrat ponovljene vzpodbude, da bo vsak inventivni predlog oziroma vsaka noviteta ali izboljšava, ki bo prinašala gospodarsko korist ustrezno nagrajena po veljavnem pravilniku.
Kot se kaže je samo obljubljanje nagrad premalo. Tudi pri nas bo potrebno preiti od teorije MID k USOMID, kar pomeni, da bo potrebno inventivno dejavnost usmerjati, organizirati in sistematično voditi. Le pod temi pogoji bomo lahko pričakovali, da bo postala ta dejavnost tudi množična. V kolektiv bo potrebno vnesti tekmovalni duh in inovatorski ponos. Pomeni, da bo treba spremeniti javno mnenje večine, ki danes delavca, ki predlaga nekaj novega ožigosa za »gre-batorja«, stvari pa potem tečejo po starem.
In kdo je za oživitev te dejavnosti, za katero povsod po svetu vedo, da je donosna, odgovoren?
njegov prijazen izraz na licu, ki je znal premagati vse težave, ki jih je prinašalo vsakodnevno delo. Ob njegovem odhodu ostaja velika praznina, ki je ne bomo mogli zapolniti, še bolj pa bo njegov odhod občutila družina saj je zapustil tri majhne otroke in ženo, ki ji je usoda naložila veliko skrb in odgovornost za njihovo vzgojo in pripravo na samostojno življenje.
Velike vrzeli za njim ne bo mogoče zapolniti, obljubljamo pa, da bomo njegovo prerano končano delo nadaljevali in da se ga bomo vedno spominjali takšnega kakršnega smo poznali, iskrenega, poštenega in dobrega prijatelja.
Sodelavci
Če rečemo vsi, je tako kot da smo rekli nihče. Če izberemo ožji krog, potem je za oživitev inovatorstva v DO poleg vodstva in komisije za inovacije -najodgovornejši TIM 30 udeležencev seminarja, od katerih je lahko že na samem seminarju vsak našel svojo vlogo.
Potrebna bo torej skupna usmerjena in organizirana akcija.
Kakšne rezultate bomo dosegli v roku enega leta, bomo videli 31. marca 1985 ob priložnostnem prazniku dneva inovatorjev.
Možnosti je veliko, vsak ima priložnost, da nakaže kako je tudi z manj fizičnega ali psihološkega napora možno doseči večjo produktivnost.
Pri tem pa nas mora voditi misel, da je vsaka ideja dobrodošla in da je najbolj neumna neizrečena misel.
Predsednik komisije za inovacije
Tone ČEH
Ocena dela samoupravnih organov
V	prejšnji številki Perutninarja so predsedniki posameznih samoupravnih organov TOZD iporočald o delu odborov (škoda da ne vsi), tokrat pa povzemamo oceno dela voljenih in imenovainih samoupravnih organov na nivoju delovne organizacije. Ocena dela je bila podana na zadnji seji delavskega sveta delovne organizacije prejšnjega sestava, ki je bila dne 23. marca 1984.
Uvodno oceno je podal dosedanji predsednik konference OOZS Erih Šara, v razpravo pa se je vključil tudi predsednik KPO tov. Gojčič.
Iz uvodne ocene in razprave je razvidno, da je bil minuli mandat v obdobju z veliko spremembami in gospodarskimi težavami, s katerimi smo se srečevali. Na splošno smo to obdobje uspešno zaključili in izhajamo iz njega močnejši in zrelejši, kot smo vanj vstopili. Največ dela samoupravnih organov je bilo posvečeno gospodarjenju in uspehom le-tega Stabilizacija nas sicer ni presenetila, vendar se je za obvladanje novih pogojev gospodarjenja le bilo treba ustrezno organizirati, kar pa vedno ni bilo lahko. To se je odražalo v rahli stagnaciji v obdobju 1981—1982. V letu 1983 pa smo že beležili novo rast produktivnosti in močno rast izvoza, za kar je bilo potrebno veliko naporov in dobrega organiziranega dela.
Vsekakor so poleg pridnega dela zaposlenih, tako v proizvodnji kot v strokovnih službah pripomogli k temu uspehu organi upravljanja, saj včasih ni bilo lahko delavcem dopovedati, zakaj povečati izvoz, čeprav je pri tem zaslužek manjši. Seveda je za nas izvažati nujnost, ker smo še vedno močno vezani na uvoz.
Velik napredek je storjen tudi na področju povezovanja. Vemo, da smo podpisali več sporazumov o sovlaganju, s čemer smo si vsaj delno' zagotovili osnovno surovino, torej koruzo. Ce se ne bi povezovali bi z nabavo surovin imeli še več težav kot jih je že. Prvi uspehi pa se že kažejo v sodelovanju v okviru poslovne skupnosti perutninarjev Slovenije, za ustanovitev katere je dala pobudo prav Perutnina.
V	zadnjem obdobju smo spet okrepili investicijsko izgradnjo, s katero usmerjamo naše nadaljnje delo. Pri tem so pomembno vlogo odigrali prav samoupravni organi, zlasti delavski svet in odbor za gospodarstvo. Ob tej, za nadaljnji skladen razvoj pomembni odločitvi pa moramo končno spoznati, da ne smemo več intenzivno povečevati proizvodnje. Nujno se moramo preusmeriti v višje oblike obdelave našega piščanca. S tako obliko obdelave je na zahodnem tržišču lažje prodreti, pri tem pa odnesti tudi boljši izkupiček, za to pa je treba dodati le malo več dela, katerega pa smo v Perutnini vajeni.
Proizvodnja in proizvodna problematika je naslednje področje, o katerem so organi upravljanja veliko razpravljali, zlasti delavski svet. Šlo je predvsem za zdravstveno problematiko, bilo pa je tudi nekaj spodrsljajev. Z zaostritvijo odgovornosti in delovne discipline so te težave v glavnem odpravljene, seveda pa nas sedanje boljše stanje ne sme uspavati.
Poleg delavskega sveta je v razreševanje proizvodne problematike največ usmerjal svoje aktivnosti odbor za gospodarstvo. Posebno pozornost je odbor posvečal tudi investicijam, katerih ni ravno malo. Delegati odbora za gospodarstvo so zavzeto sodelovali, zato so predlagali premišljene in pravilne predloge in pobude, ki so bili vedno sprejeti in izpeljani s strani delavskega sveta. Treba pa je še reči, da se dobro delo tega odbora odraža tudi v skladnosti razvoja celotne delovne organizacije.
Nič manj se niso trudili v odboru za družbeni standard in stanovanjske zadeve. V mandatnem obdobju smo prak-
tično podvojili fond družbenih stanovanj, pri individualni gradnji pa je dobilo posojilo okrog 200 delavcev naše DO.
Vsem delavcem, ki so to želeli je bil omogočen dopust ob morju ali v toplicah, razen nekaj posamičnih primerov, ko ni bilo možno uskladiti želja z razpoložljivimi termini ali krajem. Uvedena pa je tudi novost in sicer zimske počitnice, za katere je velik interes in bomo to Obliko počitka še razvijali.
Čutilo se je tudi aktivnejše delo samoupravne delavske kontrole, kot je bil to primer prej. Vsekakor bi si morala še bolj prizadevati pri odkrivanju in odpravljanju napak in spodrsljajev, ki se sem ter tja še pojavljajo.
O informiranju ste analizo z oceno lahko prečitali v prejšnji številki glasila. Vesekakor je treba storiti več pri prenosu neformalnih ustnih informacij znotraj delovnih skupin. Tak način omogoča naj pristnejšo povratno informacijo, zato take oblike ne smemo zanemarjati.
Ocena pa bi bila površna in nepopolna, če ne bi opozorili tudi na pomanjlljivosti. Medtem, ko je splošna ugotovitev, da so organi upravljanja dobro delali, še posebej delavski sveti in odbor za gospodarstvo, tega ne bi mogli reči za politične organizacije in njihovo vodstvo. Tudi te so sicer delale vendar so vodstva preveč čakala iniciative »od zgoraj«, vemo pa, da bi prav politične organizacije morale biti pobudnik vseh aktivnosti in vzor dobrega dela.
Tudi ustvarjalnega inovatorskega dela je še vedno premalo in to ni dobro. Prav bi bilo, če bi pri slehernem delu, pridnim rokam več pomagala glava. Verjetno so bile nekatere pobude deležne premalo pozornosti, morebiti tudi preslabo nagrajene. V prihodnje je torej invatorskemu razmišljanju treba nameniti več pozornosti, saj so tu še velike možnosti.
Končno je delavski svet ocenil kot zelo uspešno tudi delo kolegijskega poslovodnega organa. Nedvomno je bilo delo tega pomembnega izvršilnega organa zaupano pravim ljudem, ki so se zavedali odgovornosti in nalog, zato so vidni močni pozitivni premiki pri razvoju naše delovne organizacije. Pomemben je tudi prispevek KPO k odločanju, pri čemer so sodelovali s strokovnim usmerjanjem in premišljenimi predlogi.
Čeprav smo se za tako obliko vodenja odločili v Ptuju prvi, vidimo, da je bila odločitev povsem pravilna.
Dobra ocena dela ni samo priznanje tistim, ki so jo zaslužili, marveč tudi zahtevna naloga tistim, ki so bili izbrani v samoupravne organe za naslednji dve leti.
Naj zaključim z besedami predsednika KPO, ki je dejal: »Gospodarska situacija v Jugoslaviji in v svetu je nedvomno zelo zapletena, zato si ne smemo delati iluzij, da bo kmalu bolje. Čaka nas še veliko napornega dela, pri tem pa sem prepričan, da bomo težave prebrodili.«
Urednik
Kjub visokim letom niti sedaj ni poznal počitka. Z vso svojo odgovornostjo je vodil občinsko organizacijo zveze borcev tako, da ga je smrt zatekla sredi ustvarjalnega dela.
osnovnih šolah, kjer je Janko z žarom pripovedoval o revoluciji, o trpljenju v Dachavu, o NOV, o odgovornosti komunistov za našo lepšo prihodnost.
Če sem potreboval nasvet, sem ga poiskal pri Janku. Nikoli ni podcenjeval sogovornike, vselej si imel občutek, da enakopravno razpravlja s teboj, ni pa mnogo besedičil.
Ni bil le prijatelj
•«•
V	soboto, 31. marca smo se poslovili od JANKA VOGRINCA, delavca-proletarca, komunista, političnega aktivista, od prijatelja.
Janko Vogrinec je že v rani mladosti okusil trdo življenje na bajtarski domačiji v Ce-zanjevjcih pri Ljutomeru, kjer se je rodil 2. decembra 1910. V Ljutomeru se je izučil za mizarja, nato je služboval v raznih krajih, dokler ni v letu 1935 dobil zaposlitve v Železniških delavnicah v Ptuju.
Prišel je v osveščeno delavsko sredino, kjer so se najnaprednejši delavci že povezali v ilegalno partijsko celico, ter se takoj vključil v pohtično delo. Tu ga je zatekla vojna v kateri je prestal vse grozote od zapiranja in mučenj do zloglasnega taborišča Dachau.
Po končani vojni se je Janko vrnil na delo v železniške delavnice, vendar je kot prekaljen borec in komunist prevzemal dolžnost za dolžnostjo. Opravljal je dolžnosti predsednika okrajnega sindikalnega sveta, sekretarja občinskega komiteja ZKS, predsednika Občinskega ljudskega odbora v Ptuju, poslanca gospodarskega zbora Skupščine SRS, bil član vrste delovnih teles družbenopolitičnih organizacij .
V	vsem tem obdobju je veliko storil za razvoj naše občine, naše družbe, pa tudi za hiter razvoj naše delovne organizacije.
Za svoje delo, prizadevanja in uspehe je prejel vrsto priznanj, pohval in odlikovanj.
Ob slovesu bi težko našli primernejše besede zahvale in spoštovanja, kot jih je izrekel na pogrebni svečanosti Alojz Gojčič, predsednik KPO naše delovne organizacije, zato povzemamo nekatere njegove misli.
»Smrt ga je lahko našla le v gibanju, saj Janko ni poznal predaha v ustvarjanju, bil je nemiren duh, nikoli se ni pomiril z obstoječim stanjem.
Vem, da smo se danes zbrali vsi, ki smo Janka ne le poznali, imeli smo ga radi, bil je skromen človek, vreden vsega spoštovanja. Sam pa sem ga nekoliko bolje poznal, kot vi, saj ne zamerite, bila sva več kot le prijatelja. V življenju sva se srečala, ko je Janko bil na vrhuncu ustvarjanja, življenjskega elana, človek mu je komaj sledil, še na cesti si ga težko dohiteval, nikjer ni zapravljal časa. Malokdo mu je bil kos v prodornosti, svežini idej, moči sposobnosti razumevanja družbenega življenja pri nas.
Janko je znal razumeti delavčeve stiske, ne le, da je bil sam pravi proletarec, saj ga je življenjska pot vodila od človeka s trdimi žulji na rokah, do bridkih preizkušenj nemškega nacizma v Dachavu, do uglednega družbenega delavca, ki nikoli ni pozabil na svoje socialno poreklo.
Veste, vsi smo lahko pono sni, da smo ga poznali, da smo se lahko družili z njim.
Pionirji se ga bodo spomi-njali z neštetih srečanj po
ZAHVALA
Ob izgubi moje drage mame
Kristine Novak
se iskreno zahvaljujem Osnovni organizaciji sindikata Ptujske tiskarne za darovani venec, vsem članom kolektiva za pomoč in izrečeno sožalje.
Posebej prisrčna hvala tistim, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Kristina Kraner
Marsikateri malček pa ve, da se z Jankovim slovesom poslavlja od prenekatere njegove sladke žlice medu. To je bila ljubezen do čebel, čebele pa so mu bile vzor pridnosti. Cesto mi je pripovedoval: »Lojz, kaj če bi bili mi tako marljivi kot so čebele, a bi se nam cedil med«.
V naravo je zelo rad zahajal, razkrival nam je veščine lovstva, vzgajal in učil nas je — generacije lovcev — o plemenitih lovskih navadah.
Pa tudi v tišini in zavetju gozda, mu je misel pogosto ušla k težavam, s katerimi smo se često skupaj ubadali, ah o kakšnem podjetju, občini, družbenopolitični organizaciji.
Akcija ga je bolj zanimala, kot veliko okrasnih besed. Do zadnjega dne je hotel biti v središču arene življenja, ne le kot opazovalec dogodkov, ampak kot borec, ki se zaveda, da je potrebno svet spreminjati in si v delu, ustvarjalnosti krojiti srečo in usodo lastnega in tujega življenja.
Janko se je poslovil od nas, mi mu ostajamo zvesti, srečni, da smo lahko delali in živeli z njim.
Generacija, ki jo je Janko navdihoval s skromnostjo, poštenostjo, z delovno vnemo, ostaja zvesta njegovemu liku komunista.
Slava našemu Janku.«
Uredništvo
številni prapori so se poslednjič poklonili Janku Vogrincu
Uspešno opravljeni nalogi
Zaradi poteka mandata članom samoupravnih organov smo 13. marca 1984 izvedli volitve v:
—	delavski svet in odbor samoupravne delavske kontrole na ravni TOZD, TOK in DSSS.
—	delavski svet, odbor samoupravne delavske kontrole in skupno disciplinsko komisijo na ravni delovne organizacije.
Istega dne smo z referendumom odločali o sprejemu sprememb in dopolnitev SaS o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev skupne porabe namenjenih za stanovanjsko izgradnjo ter sprememb in dopolnitev pravilnika o reševanju stanovanjskih potreb delavcev.
Pristojni samoupravni organi, vodstva sindikalnih organizacij ter volilni organi so odgovorno opravili vse zadolžitve oziroma aktivnosti, ki so bile opredeljene z volilnim
rokovnikom. Glasovanje je bilo organizirano skupno na 17 voliščih, od tega 8 na sedežih TOZD oziroma DSSS, 9 pa izven (za Commerce in TOK).
Volilna udeležba je bila različna, od 76,07 % do 100 % ali skupno za celotno delovno organizacijo od 1776 volilnih upravičencev jih je glasovalo 1562 ali 87,95 %.
Na voliščih ni bilo nikakršnih izrednih dogodkov, ugovorov ali kršitev tajnosti. Volilne komisije so soglasno ugotovile, da so bile volitve in referendum izvedene zakonito — rezultati, ki so bili povsod pozitivni z več kot 2/3 večino, so bili objavljeni in razglašeni ter posredovani samoupravnim organom. Slednji so na konstitutivnih sejah izvolili izvršilne organe na podlagi predlogov vodstev sindikalnih organizacij.
J. Tarbuk
Medtem so se samoupravni organi že konstituirali, delavski sveti pa imenovali svoje izvršilne organe, zato objavljamo imena vseh voljenih in imenovanih delegatov v organe upravljanja
Delavski svet delovne organizacije
Zdenka Bosilj
Franc Car tl
Ivan Habjanič
Franc Kamenšak
Anica Novak
Henrik Selišek
Mirko Slana — nam. preds.
Ciril Stavbar
Mirko Bauman
Jožica Nahberger
Mirko Žgeč
Franc Čuš
Branko Kodrič
Martin Sagadin
Franc Bezjak
Miran Korošec
Branko Firbas
Anton Medved
Slavica Viraj
Angela Zelenik
Franc Kravina
Franc Brodnjak
Leopold Frešer
Peter Hajšek
Stanko Kolar
Franc Kramberger
Jože Reisman — predsednik
Janko Kosi
Marija Pešec
Odbor za gospodarstvo
Franc Selišek Franc Zagoršek Marjan Šeruga
Ivan Horvat — nam. preds.
Anton Kolednik
Alojz Auer
Šeruga Ludvik
Alojz Tovornik
Franc Kravina
Slavko Vesenjak
Erih Šara — predsednik
Kreditni odbor PFS
Erik Terglavčnik Anica Zobič
Marjana Vidovič — nam. pred.
Janko Bedenik
Dragica Vrabel
Silva Rogina
Stanko Tement
Justina Gajzer — predsednica
Jelka Drevenšek
Odbor za stanovanjske zadeve in družbeni standard —
Franc Zagoršek
Hedvika Motaln
Bojan Strmšek
Marija Horvat — nam. preds.
Kristina Cafuta
Boža Ostroško
Martin Mlakar — predsednik Branko Kodrič Zinka Bohinc
Odbor samoupravne delavske kontrole
Ivan Kolarič
Jožica Krajnc Marjana Bombek Franc Petrovič Anton Kosar Janez Lipavšek Irena Javemik Alojz Kostanjevec Katarina Beber Franc Cigula Jovan Nestorov Dušan Podgoršek Franc Bolcar Janez Šeruga Jakob Krajnc Kristina Rakuš
Skupna disciplinska komisija
Franc Ciglar — predsednik
Ivan Horvat — namestnik
Ciril Stavbar — namestnik
Dragica Kmetec
Milena Potočnik
Andrej Božič
Ema Subotič
Janez Arnuš
Bogomir Širovnik
Albin Gajser
Ivan Gavez
Magda Gorišek
Anica Zemljič
Ivan Ambrož
Jože Klemenčič
Anica Satler
Slavko Vesenjak
Franc Kodela
Katarina Kancler
Zunanji predstavniki:
Lah Avgust Plut Stanko Robar Vlado Vamberger Miro
Izdajateljski svet
Martina Sagadin Dragica Škripač Zoran Milovanovič Srečko Zavec Marija Glaser Marjan Vrtič Andrej Božič
Ivan Ambrož — nam. preds.
Marija Hentak
Nada Krajnc — predsednica
Uredniški odbor
Vida Nahberger Irena Javernik
Anton Medved — nam. preds.
Dušan Šprah
Mirko Bauman
Marija Širovnik
Jože Reisman
Joco Tarbuk
Lojze Cajnko — predsednik Ida Kozel
Glavni urednik
Lojze Cajnko
Odgovorni urednik
Joco Tarbuk
Pravilna odločitev — uspešno delo
Samoupravni organi TOZD
TOZD Tovarna krmil
Delavski svet:
Branko Babusek Albin Cafuta Cvetka Drevenšek Vlado Fras Ivan Grahi Janko Rogina
Stane Rozman — namestnik Janko Skledar
Vladimir Strelec — predsednik
Odbor za delovna razmerja:
Stane Rozman
Anica Zabič — predsednica
Kondrad Lah
Jože Bračič
Jože Bračič
Jože Žnider — namestnik Anton Horvat Janez Vaupotič Marjan Mohorko
Odbor samoupravne delavske kontrole:
Srečko Čeligo Alojz Geč Irena Javernik Alojz Kostanjevec Miran Marinič
TOZD Perutninske farme
Delavski svet:
Jakob Čuš — namestnik Marija Glaser Marija Horvat Terezija Kores Jože Marinič
Jožica Medved — predsednica
Ciril Muršič
Zdenka Plohl
Milan Šoštarič
Marija Vidovič
Moriana Vidovič
Marija Zupanič
Elizabeta Živič
Odbor za delovna razmerja
Jožica Gojkovšek Rozika Majcenovič Lojzka Malinger
Katarina Beber Anton Koledtnik Ivanka Gregorec
Odbor samoupravne delavske kontrole:
Marija Blažek Franc Cigula Anica Jeza Slavica Mlakar Ivan Valentan
Zbor delegatov TOK
Tončka Intihar Janko Dolšak Janko Valenko Janez Golob Leopold Frešer Katarina Domiter Erna Breznik Karl Brglez Ivan Levart Milan Kovač Ivan Uranek Janez Fatur Franc Kramberg Franc Pučko Anton Šafranko Anica Satler Anton Domiter
Stanko Jaušovec — predsednik Anton Štumberger Silva Brodnjak Jože Reisman
Odbor za delovna razmerja:
Slavko Vesenjak — predsednik
Andrej Tkalec
Anica Kosar
Marta Ribič
Vinko Urbanija
Nadzorni odbor:
Franc Gosnik Janez Kostanjevec Roman Pišek Ivan Dobaj Anica Fidler Franc Hanžel Simon Zajc Boža Ostroško Štefka Kampi
TOZD Mesna industrija
Delavski svet:
Anica Bedrač
Milan Breg
Marija Debeljak
Ivan Habjanič — predsednik
Katica Hajšek
Neža Klinger
Franc Kralj — namestnik
Štefan Laura
Anton Majcen
Martin Nemec
Viktor Rebernak
Stanko Slodnjak
Katica Silak
Odbor za delovna razmerja:
Franc Kolarič — predsednik
Ciril Cenfa — namestnik
Ivan Kumer
Karel Matjašič
Anton Koren
Ljuba Jakovič
Marija Vidovič
Odbor samoupravne delavske kontrole:
Ivan Kolarič Jočica Krajnc Ignac Markež Vinko Mlakar Angela Peršuh
TOZD Transservis
Delavski svet:
Franc Čuš
Marjan Drevenšek — namestnik Marjan Feguš Zlatko Grdžan Zdravko Haložan Ivan Krajnc
Janez Krajnčič — predsednik
Štefan Kampi
Anton Kolarič
Franc Ostroško
Branko Rogina
Martin Sagadin
Marjanca Tement
Odbor za delovna razmerja:
Anton Kosar
Franc Korošec — namestnik Karel Kojc Milan Purg
Dušan Šprah — predsednik Janez Cigula Edi Petek
Odbor samoupravne delavske kontrole:
Avgust Brlek Karel Kojc Janko Merc Martin Mikša Ludvik Šeruga
TOZD Commerce
Delavski svet:
Kristina Cafuta
Janez Gajser — namestnik
Marija Kampi
Terezija Kostanjevec
Ivan Kovačec — predsednik
Franc Maček
Sonja Majcen
Božo Mikolič
Najboljše urejeno volišče je bilo vsekakor na farmi Sela
Mi leva Pešterac Rajko Pignar Franc Podgoršek Franc Turnšek Janez Žnidaršič
Odbor za delovna razmerja
Stanko Markež Andrej Božič Janez Gajser Zdenka Rajh Maks Bohak
Odbor samoupravne delavske kontrole:
Mirko Bauman — predsednik Marija Jauk — namestnik Zinka Korpar Janez Nipič Martin Podpadec
TOZD Ptujska tiskarna
Delavski svet:
Ivan Ciglar — namestnik
Franc Krajnc III
Drago Cmrečnjak
Silvo Gaiser
Samo Kočevar
Franc Kravina — predsednik
Kristina Kraner
Angela Zelenik
Erika Mohorko
Danilo Krajnc
Edvard Štegar
Odbor za delovna razmerja:
Franc Krajnc II.
Erika Lepej Branko Kos Anica Mohorič Bruno Obran Boris Prelog Franc Krajnc I.
Odbor samoupravne delavske kontrole:
Dušan Podgoršek Ivan Krajšek Marija Meglič
Jovo Nestorov — predsednik Zinka Bohinc
Delovna skupnost skupnih služb
Delavski svet DSSS:
Anica Drevenšek —- predsednica
Kristina Brglez
Jože llovšek — namestnik
Ciril Mlakar
Frančka Cvetko
Feliks Polanec
Tončka Tomažič
Peter Jurkovič
Jožica Podbreznik
Justina Zajc
Julijana Špehonja
Odbor za delovna razmerja:
Drago Sok — predsednik
Rozika Lončarič
Lidija List
Živorad Marinkovič
Anton Klasinc
Majda Kuzma
Justina Gajser
Odbor samoupravne delavske kontrole:
Klotilda Letonja Albina Belšak Marija Rijavec Janko Podlesnik Marija Milošič
Predstavljamo sindikalno vodstvo naše 'DO
Konferenca OOZS Perutnine Ptuj
Anton Pišek — predsednik Marija Pešec — nam. preds. Martina Šegula — sekretar Ciril Mlakar — blagajnik Poleg gornjih sestavljajo predsedstvo še vsi predsedniki 10 OOZS iz TOZD, TOK in DSSS in sicer:
Cvetka Drevenšek Anton Šafranko Marija Glaser Miran Podgoršek Franc Turnšek ml.
Janko Bedenik Bogdan Muzek Anica Stopinšek
Nadzorni odbor konference
Franc Zagoršek Erna Subotič Branko Firbas
IO OOS TOZD Tovarna krmil
Cvetka Drevenšek — predsed.
Albin Gajser — nam. preds.
Irena Javemik
Alojz Kostanjevec
Milan Herga
Jože Žnidar
Franc Began
Franc Valentin
IO OOS TOZD Perutninske farme
Marija Glaser — predsednica Anica Jeza — nam. preds. Marija Habjanič Branko Firbas Marjan Vidovič
IO OOS TOK Kooperacija Hajdina
Anton Šafranko — predsednik Boža Ostoško Bojana Sagadin Janez Šeruga Andrej Tkalec
IO OOS TOZD Mesna industrija
Miran Podgoršek — predsed.
Ciril Centa — nam. preds.
Stanko Vaupotič
Vlado Hojnik
Vlado Kukovec
Danica Vaupotič
Angela Horvat
Boris Petek
Dragica Kmetec
Marija Rampre
Terezija Šimenko
Hedvika Motaln
IO OOS TOZD Transservis
Janko Bedenik — predsednik Ivan Rogelj Majda Jakolič Valentin Turnšek Marjanca Tement Martin Sagadin
IO OOS TOZD Commerce
Franc Turnšek — predsednik
Alojz Tovornik
Marija Jauk
Vlado Plohl
Zdenka Rajh
IO OOS TOZD Ptujska tiskarna
Bogdan Muzek — predsednik
Franc Krajnc III — nam. pr.
Darja Sluga
Marija Kumer
Vinko Širovnik
Erika Mohorko
Stanko Jakomini
10 OOS Delovne skupnosti skupnih služb
Anica Stopinšek — predsed.
Franc Ber — nam. preds.
Angela Orešek
Marija Lah
Alfred Merc
Majda Kirbiš
Anica Kurež
Konferenca OOZS in njene prve aktivnosti
Novoizvoljeno predsedstvo konference OOZS se je sestalo od izvolitve v januarju 1984 že na nekaj sejah, kjer je obravnavalo zadeve v zvezi z razpravami o zaključnih računih TOZD in DO, volitvah samoupravnih organov, predlogih izvršilnih organov DS DO, o finančnem planu konference OOZS za leto 1984, počastitvi dneva žena in še nekaterih pomembnih zadevah.
Eden važnejših sklepov konference je bil ta, da se iz sredstev konference OOZS odobri dotacija skupnosti za zdravstvo v znesku 100.000.— din, kot prispevek k akciji zbiranja sredstev za nakup mamo-grafa — aparata za odkrivanje raka na dojkah. Prepričani smo bili, da je nabava takšnega aparata zelo pomembna in naša DO, ki zaposluje veliko število žensk, ne sme pri tem ostati nema ob strani.
Na eni izmed sej so bile izvoljene tudi komisije konference in sicer:
Komisija za izobraževanje
Ambrož Ivan — predsednik Majda Kuzma Ludvik Šeruga Franc Zagoršek Andrej Božič Zdenka Plohl Anton Štumberger Cvetka Drevenšek
Komisija za kulturo
Feliks Polanec — predsednik Martin Mikša Zoran Milovanovič Marjana Bombek Anton Kolednik Anton Šafranko Albin Gajser Edi Klasinc
SLO
Mirko Bauman — predsednik Janko Podlesnik
Konrad Zemljarič Franc Kokol Ciril Muršič Milivoj Cimerman Franc Began Branko Kos
Komisija za odlikovanja
Ivan Kovačec — predsednik
Ciril Mlakar
Henrik Selišek
Anica Satler
Janez Lipavšek
Jožica Medved
Franc Began
Vinko Širovnik
Komisija za informiranje
Vlado Galovič — predsednik
Dušan Šprah
Terezija Gros
Franc Kac
Katarina Beber
Anica Kosar
Miran Marinič
Jože Klemenčič
Komisija za šport
Jakob Krajnc — predsednik Milan Purg Franc Kralj
Alojz Tovornik Miran Zorčič Anton Domiter Franc Bezjak Samo Kočevar
Nekatere teh komisij so se že aktivno vključile v delo, kar je čutiti predvsem na področju športa in kulture pa tudi komisija za odlikovanja je že dala določene pobude, ko je izdelala predloge za podelitve srebrnega znaka sindikata.
Z ozirom na kratko dobo od izvolitve komisij, doslej ni bilo možno pričakovati kaj več, smatra pa se, da bodo komisije svojo izvolitev opravičile z aktivnim delom v celotni dobi, vsaka na svojem področju.
Pred konferenco OOZS je skoraj še vsa dvoletna doba delovanja, za katero je bila izvoljena. Zavedamo se, da bo to čas, ko bodo ob sedanjih težkih pogojih gospodarjenja aktivnosti sindikata še kako potrebne na vseh področjih, prepričani pa smo, da tudi uspešne. Konferenca OOZS
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi naše drage mame in stare mame
ANE ALT
se iskreno zahvaljujem OOS Ptujske tiskarne za venec, kakor tudi vsem sodelavcem za pomoč, izrečena sožalja in cvetje. Hvala tudi vsem, ki ste jo spremljali na zadnji poti
hčerka Anica Frigl in vnuk Stanko
Pomemben strokovni seminar
V torek, dne 3. aprila je naša delovna organizacija organizirala v sodelovanju s firmo Hubbard — Europa strokovni seminar o provinienci Hubbard.
Letošnji seminar, na katerem so predavali strokovnjaki firme Hubbard, je bil posvečen problematiki prehrane pereutnine.
Predavanja so bila zanimiva in kvalitetna, popestrena z vizualnimi pomagali.
Razveseljiv je bil tudi številni obisk, saj so na seminarju sodelovali predstavniki vseh pomembnejših slovenskih proizvajalcev perutninskega mesa, predstavniki nekaterih sorodnih delovnih organizacij iz drugih krajev Jugoslavije pa tudi predstavniki strokovnih inštitucij iz Slovenije in izven nje, ki se ukvarjajo s piš-čančjerejo.
Več o tem zanimivem strokovnem seminarju bomo pisali v naslednji številki.
Polna dvorana med predavanjem
Nadaljnje izenačevanje kooperantov z delavci pri pokojninsko invalidskem zavarovanju
Kmetijska zakonodaja je, na področju Slovenije v zadnjem obdobju marsikaj uredila. Sem tudi spada pokojninsko in invalidsko zavarovanje kooperantov. Naši kooperanti so o nekaterih značilnostih tega zavarovanja bili informirani na februarskih zborih. Zadružna zveza in skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja pa sta v Kmečkem glasu najvažnejše stvari objavili.
Namen tega sestavka je, da se naši kooperanti seznanijo s tistimi zadevami, ki bodo vplivale pri odločitvi zavarovanja
Zavaruje se lahko kooperant
—	z dolgoročno kooperacijsko pogodbo,
—	ki proizvaja skozi vse leto, to je 5—6 turnusov,
—	biva na področju SRS Slovenije,
—	z doseženo proizvodnjo doseže osebni dohodek ki znaša vsaj 50 % najnižje pokojninske osnove,
—	redno plačuje obveznosti iz naslova zavarovanja,
—	ni v delovnem razmerju ali največ s polovičnim delovnim časom.
Iz razpredelnice je razvidno, da lahko vsak izbira eno od mož-
nosti, ki mu odgovarja z ozirom na finančne možnosti plačevanja prispevka. Seveda pa je dejanska pokojnina odvisna 'od osnove, za katero se zavarovanec odloči. Podrobnejše pravice in dolžnosti iz tega zavarovanja so opisane v STATUTU skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki je bil objavljen v Ur. listu SRS štev. 40.
Soprispevek naše organizacije:
Da bi kooperanti lažje zmogli plačati prispevek, je zbor delegatov TOK sprejel sklep o višini soprispevka za tiste kooperante, ki bodo zavarovani. Družbena usmeritev je, da bi vse kmetijske organizacije v SR Sloveniji so-prispevale 30 % od obveznosti plačevanja prispevka iz IV. razreda, to je od 85 % pokojninske osnove od prispevka 23.340 din letno. Soprispevek znaša torej letno 7.002 din. Ta višina soprispevka je za proizvodnjo v objektu z 720 m2 vzrejne površine. Preračunano na kg oddanih živih piščancev znaša soprispevek v višini din 0,059. To pomeni, da rejci z manjšo kapaciteto dobijo manjši soprispevek na leto kot din 7.002.
Kooperanti, ki imajo velike hle-
Osnove in prispevki zavarovanja za 1984 leto
Zavarovalna	Osnova za odmero pravic Plačevanje
vsota	mesečna	letna prispevkov
1.	50% najniž. pokoj, osnove
2.	60 % najniž. pokoj, osnove
3.	70 % najniž. pokoj, osnove
4.	85 % najniž. pokoj, osnove
5.	najnižja pokojn. osnova
6.	25 % najviš. pokoj, osnovg
7.	40 % najviš. pokoj, osnove
8.	60 % najviš. pokoj, osnove
9.	80 % najviš. pokoj, osnova
10.	najviš. pokoj, osnova
5.840	70.080	13.740
7.000	84.000	16.470
8.170	98.040	19.230
9.920	119.040	23.340
11.670	140.040	27.460
13.920	167.040	32.760
22.260	267.120	52.380
33.400	400.800	78.600
44.530	534.360	104.790
55.660	667.920	130.980
Obvestilo kooperantom
Obveščamo kooperante, da je možnost nabave kovinskih silosov proizvajalca EMO CEDE 25 m3 po ceeni din 262.500.— Možnost kreditiranja obstoja, interesenti se naj zglasijo na TOK Hajdina.
V mesecu aprilu ali maju bodo na zalogi elektroagregati Rade Končar, 5 KWA, 380 V, motor na diesel gorivo, poraba goriva cca 1,7 I na uro. Informativna cena 190.000.— din, dejanska cena na dan dobave. Možnost kreditiranja ne obstoja.
ve, lahko zavarujejo tudi družinskega člana in zanj tudi uveljavijo soprispevek v istem znesku. V nobenem primeru soprispevek ne more znašati več kot 14.004 din za dva zavarovanca.
Kooperant, ki sodeluje s Kmetijsko zadrugo in bi se tam zavaroval, ima iste pravice za soprispevek. V tem primeru bo višina upravičenega soprispevka nakazana KZ kjer bo zavarovan.
Vsi upravičenci bodo prejeli vabila od kadrovske službe naše organizacije zaradi skleneitve us-
treznih formalnosti. V kolikor katerikoli kooperant, ki biva na področju SR Slovenije in že piščance redi ne bi prejel vabila v 14 dneh, naj se sam zglasi na sedežu podjetji — to je Potrčeva 8—-kadrovska služba (pri tov. Mlakarju).
V sestavku ni bilo mogoče vsega zapisati, vsled česar priporočam, da si ostalo preberete iz gradiva, ki sem ga v začetku članka navedel.
Sestavil: Jože REISMAN
Izlet za kooperante
IO OOS organizira dvodnevni izlet BEOGRAD — NOVI SAD za kooperante dne, 11. in 12. maja 1984 s sledečim programom:
1.	dan: Odhod iz Ptuja (Hajdina) ob 5. uri zjutraj in vožnja z avtobusom skozi Zagreb ter po Cesti bratstva in enotnosti do BEOGRADA. Ogled kulturno-zgodovinskih znamenitosti našega glavnega mesta, ogled Hiše cvetja in muzeja 25. maj. Namestitev v hotelu, večerja in prenočišče.
2.	dan: Po zajtrku vožnja v NOVI SAD. Ogled sejmiščnega prostora. Kosilo v Novem Sadu. Po želji ogled »Dječjeg sela«. Vračali se bomo skozi Bačko Polanko, Osijek, Virovitico, Koprivnico in Varaždin.
Na poti domov postanki po dogovoru.
Cena potovanja je 3.500.— din po osebi pri polni zasedbi avtobusa. V ceno je vračunan prevoz, gostinske usluge (večerja, nočitev, zajtrk), vse vstopnice in organizacija potovanja.
Interesenti se naj prijavijo pri svojem področnem vodju in obenem vplačajo stroške izleta.	TOK Hajdina
V prejšnji številki glasila ste lahko prebrali analizo in oceno organiziranosti obveščanja v našem kolektivu. Za kritično oceno tega področja pa sem dobil potrditev nekaj dni za tem na 6. srečanju organizatorjev obveščanja, ki je bilo v Ljubljani.
Res je, da nam ni treba biti nerodno, saj imamo mnogo kje informiranje precej slabše razvito, vendar is stanjem tudi zadovoljni ne smemo biti. Nekatere naše probleme sem že navedel
(recimo uvajanje sprotnih zvočnih informacij) in neformalnih ustnih, ki naj dajejo pobudo za večje zanimanje za iskanje informacij ter za povratno informacijo).
Prav temu problemu bomo že v aprilu organizirali problemski sestanek in verjamem, da bo prispeval k boljši kvaliteti nadaljnjega obveščanja.
Urednik
Popestritev dneva žena
Eno izmed že opravljenih aktivnosti konference OO ZS in izvršilnih odborov osnovnih organizacij je bila priprava praznovanja dneva žena.
Kot je to pri nas že v navadi, so tudi letošnji praznik žensk naše sodelavke le skromno proslavile. Pomembnejše kot slavje pa je bilo to, da se je za njihov praznik zavzela komisija za kulturo pri konferenci sindikata, ki je za naše sodelavke organizirala ogled Cankarjeve drame Pohujšanje v dolini Šentflorjanski v izvedbi ptujskega amaterskega gledališča.
Polna dvorana je dokaz, da si naši delavci želijo podobnih predstav, kar bo vsekakor nova pobuda za še aktivnejše delo komisije za kulturo.
Omeniti je treba, da so bili obiskovalci nad doživeto in dobro pripravljeno predstavo zelo navdušeni, za kar gre vsa pohvala igralcem, ki so se resnično potrudili in obiskovalcem pripravili prijetno doživetje.
Ne smemo pozabiti, da je v organizacijo vložil največ truda predsednik komisije za kulturo Feliks Polanec.
Delegacija Smučarskega kluba Ptuj je s ponosom propagirala »PP« na olimpiadi v Sarajevu
Pri naših novogradnjah je nemalo težav povzročila dolga in ostra zima. Zaradi zastoja v zimskem času je bilo nujno dopolniti operativni plan gradnje. Sedaj dela normalno tečejo po novem operativnem planu. Pričakujemo, da bo farma Formin nared do junija. Objekti, ki jih prikazuje fotografija, so že pod streho.
Za kvaliteto, pravočasnost in pravilnost gradnje je potreben nenehni strokovni nadzor
Na farmi v Novi vasi (zgoraj) med tem že rastejo nosilni stebri. Tudi gradbišče v Stojncih (spodaj) je že dobilo drugačni izgled. V času obiska so navažali gramoz za »gradbeni plato«, sedaj pa že gradijo temelje
ŠPORT - REKREACIJA - ŠPORT - REKREACIJA - ŠPORT - REKREACIJA - ŠPORT - REK
Smučanje
V sklopu tekmovanj ob dnevu perutninarjev je bilo pri Treh kraljih na Pohorju tekmovanje v veleslalomu. Tekmovanja se je udeležilo 30 tekmovalcev in tekmovalk, ki so bili razvrščeni v tri skupine. Uvrstitve po skupinah so bile naslednje:
Ženske
1.	Janja Toplak
2.	Barbara Jurkovič
3.	Tatjana Rogelj
4.	Albina Belšak
5.	Marija Lah
Moški nad 35 let
1.	Erih Šara
2.	Milivoj Cimerman
3.	Peter Jurkovič
4.	Martin Mlakar
5.	Feliks Polanec
6.	Alojz Tovornik
Moški do 35 let
1.	Roman Šegula
2.	Zdravko Turnšek
3.	Marjan Ferčec
4.	Ivan Rogelj
5.	Stanko Jakomini
6.	Gorazd Jeromel
7.	Zvonko Merc
8.	Franc Polanec
9.	Franc Brodnjak
10.	Franjo Bezjak
11.	Franc Kokol
12.	Janko Merc
13.	Marjan Vrtič
14.	Marjan Vidovič
15.	Bojan Vilčnik
16.	Ivan Rajh
17.	Bogdan Muzek
18.	Danilo Krajnc
Mamizni tenis
Skupina veselo razpoloženih smučarjev	Foto: Živorad Marinkovič
V mesecu marcu inaprilu so bila izvedena tekmovanja v namiznem tenisu. Tekmovanja so bila odigrana v počastitev dneva perutninarjev.
Najprej so se pomerile ženske—posamezno. Prijavile so se štiri tekmovalke, ki so odigrale dvoboje vsaka z vsako! Lanska zmagovalka je tudi letos uspela premagati vse konkurentke in s tem ponovila lanski uspeh.
IZIDI ŽENSKE POSAMEZNO:
1.	SLUGA Darja Tiskarna
2.	RUS Marija DSSS
3.	KAISERSBERGER Sonja DSSS
MOŠKI POSAMEZNO DO 35 LET
1.	STAJNKO Anton DSSS
2.	MERC Alfred DSSS
3.	ROGELJ Ivan Transservis
MOŠKI POSAMEZNO NAD 35 LET
1.	MARINKOVIČ Živorad DSSS
2.	TOVORNIK Alojz COMMERCE
3.	MLAKAR Ciril DSSS
Šahovske novice
MOŠKI EKIPNO:
1.	DSSS	I.
2.	DSSS	II.
3.	Transservis
Mesec marec je bil izredno bogat s šahovskimi tekmovanji. odigrani sta bili ekipno prvenstvo DO in prvenstvo za posameznike, ekipa Perutnine pa je uspešno nastopala tudi v Tekmovanju za pokal maršala Tita.
Rezultati ekipnega prvenstva
točk
1.	Transservis I	18
2.	DSSS	15,5
3.	Transservis II	8,5
4.	Mesna industrija I	8,5
5.	Commerce	7,5
6.	Mesna industrija II	2
Rezultati posameznikov
1.	Boris Žlender	9
2.	Branko Sedlašek	7
3.	Mirko Gavez	6,5
4.	Franc Vrbnjak	6,5
5.	Alojz Rakuš	4
6.	Bernard Jug	4
7.	Franc Ciglar	3
8.	Mirko Žgeč	3
9.	Andrej Prelog	2
10.	Milan Purg	0
V tekmovanju za pokal maršala Tita se je Perutnina uspe-
la uvrstiti med osem najboljših moštev na področju mariborske šahovske regije. V prvem kolu tega tekmovanja je perutnina premagala ekipo Frama II, za katero so nastopali kar trije mojstrski kandidati in en prvokategorik. V drugem kolu ni bilo več sreče in Perutnina se je s porazom proti ekipi Carinarnice poslovila od tekmovanja. Poraza ne gre jemati tragično saj je Carinarnica že v prvem kolu izločila mariborskega Kovinarja, ki je pred tem veljal za glavnega favorita v tem tekmovanju. Perutnina pa je z uvrstitvijo med osem najboljših, v tako množičnem tekmovanju kot je pokal maršala Tita, svoj cilj prav gotovo dosegla. Še rezultata:
Fram II : Perutnina 1,5 : 2,5 Carinarnica : Perutnina 2,5 : 1,5
Za ekipo Perutnine so nastopali Milan Šeruga 1(2), Branko Sedlašek 1(2), Boris Žlender 1,5(2), Mirko Gavez 0,5(1) in Samo Bezjak 0(1).
B. Ž.
V mesecu aprilu planiramo še tekmovanje v malem nogometu moški in pikado ženske. Torej nam za mesec maj ostane še kegljanje za ženske in moške, streljanje za ženske in moške ter mini golf. Apeliram na vodje športa, da pripravijo in pravočasno prijavijo svoje udeležence v posameznih predstoječih športnih zvrsteh.
Predsednik športne komisije Aco Krajnc
Skupina sicsr ne predstavlja športnikov, vendar je treba reči, da že vrsto let sodelujejo v Ptujskem karnevalu delavci iz TOZD Mesna industrija. Za sodelovanje zaslužijo udeleženci in vodstvo sindikata priznanje in pohvalo.
SODELOVANJE BRATSKIH OBČIN
Z željo, da bi se čimveč naših dleavcev vključevalo tudi v aktivnosti bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije, objavljamo program aktivnosti v naši občini in tiste, na katerih bo občina Ptuj aktivno sodelovala.
1.	Oddaje »Iz naših bratskih občin« — Radio Ptuj
2.	Sodelovanje mladine bratskih občin SRH in SRS na pohodu »Po poteh revolucije — Mostje ’84« v aprilu 1984
3.	Gostovanje RKUD Varaždin ob 1. maju v Ptuju
4.	Gostovanje KUD iz občine Krapina ob Dnevu samoupravljalcev v Kidričevem
5.	Posvetovanje »Informiranje delavcev v združenem delu — in razstava tovarniških glasil delovnih organizacij bratskih občin SRH in SRS« ob Dnevu samoupravljalcev v Ptuju
6.	Dnevi Zagorske kuhinje v Ptuju v organizaciji gostinskega podjetja »Varaždin« iz Varaždina in TOZD Gostinstvo »Haloški biser« Ptuj
7.	Delovno srečanje članov likovnih sekcij »Radnička likovna sekcija »Podravka '72« iz Koprivnice in prosvetnega društva »Alojz Arnuš« Rogoznica na Rogoznici pri Ptuju
8.	7. ženski rokometni turnir bratskih občin SRH in SRS v Ptuju ob prazniku občine Ptuj, avgusta 1984
9.	Sodelovanje 3. osnovne šole Koprivnica in osnovne šole Olga Meglič Ptuj
10.	Sodelovanje osnovne šole »Gustav Krklec« Cestica in osnovne šole »Franc Osojnik« Ptuj
11.	Sodelovanje osnovne šole »Ivan Markovič« Vinica in osnovne šole »Martin Kores« Podlehnik
12.	Sodelovanje osnovne šole »8. maj« Varaždin in osnovne šole »Tone Žnidarič« Ptuj
13.	Srečanje slušateljev Sindikalne šole občine Čakovec z delavci v mesokombinatu Perutnina Ptuj
14.	Srečanje kovinarjev občine Ptuj in občine Varaždin.
Svečani trenutek, ko je predstavnik Občinskega sveta ZSS Maribor - Tezno prevzel od Občinskega sveta ZSH Pregrada stol — simbol domicila bratskih srečanj
V drugih bratskih občinah v SR Hrvatski bodo sodelovali:
1.	Komorni moški pevski zbor Ptuj v Varaždinu 27. junija
2.	Ženski pevski zbor prosvetnega društva »Aloj Arnuš« Rogoznica in Tamburaški orkester DPD »Svoboda« Ptuj v Krapini
3.	Mladinski pevski zbor osnovne šole Maksa Bračiča Cirkulane na Reviji mladinskih pevskih zborov osnovnih šol bratskih občin SRH in SRS, ki bo v eni izmed občin v SR Hrvatski
4.	Pihalni orkester TGA »Boris Kidrič« Kidričevo na Reviji pihalnih orkestrov bratskih občin SRH in SRS, ki bo v občini Lendava ali v občini Šmarje pri Jelšah
5.	Sodelovali bomo v ostalih skupnih aktivnostih, ki bodo v posameznih bratskih občinah SRH in SRS
6.	Osrednja vaja enot in štabov civilne zaščite bo v Varaždinu
7.	V Varaždinu bo srečanje Koka — Podravka — Perutnina
O vseh pomembnejših akcijah vas bomo sproti obveščali
Nosilka organizacije sodelovanja bratskih občin je v tem letu občina Maribor - Tezno.
Želimo si uspešnega sodelovanja ter vas tovariško pozdavljamol
Edi Kupčič
SBMVIL
EDI
kcfisiNe

iTARE
Ts§v
StreKLi Pes v/b HAHSsoU
ruje no-
recesiVA
PnŠUM
AiesrooB
itAlii-
ME7I
V
CELJU
EERf) k
±vxr£i2L
■SPLIT
EREž-
MA-
AEŽUA
OSIUTi
ižlcčb:
ztež v
UiTIH
CecothiA
VSoTA
OTOK
ALSerf
pun le
ŽElJEC
LLf.ATtJ
SlHlTE-
TiEKiO
veALmo
Tesrfi
p&itoK
\ioLat
KotJic.fi
cmr/tr
TOfopNI
VAfeoN
Pjt/PKAVft
‘žA-PPejf
KAM?«
v/mA
teKA
SKOžl
0PAVO
IVZUiTP-
hAcruuA
A o'
_ KORI-* tAsta “dolina,
lSt6oRe-
VAN?e&
PtAMEfll
PSfiVišbl
' Publicist
Mlfb
(angl.)
| DOPISUJ
fij SLAšlio
CHATE-
AUBRI-
ANDOV
ROMAN
FILMSbP
I&RAUP
NIElSfH
V
GUMO
PTUJSKI PERUTNINAR, glasilo delovnega kolektiva in kooperantov Mesokombinata Perutnina Ptuj, Izdaja delavski svet OZD. Glasilo ureja uredniški odbor: Mirko Bauman, Lojze Cajnko, predsednik), Irena Javernik, Ida Kozel, Anton Medved, namestnik predsednika, Vida Nahberger, Jože Reisman, Marija Širovnik, Dušan Šprah, Jovo Tarbuk. Glavni urednik Lojze Cajnko, odgovorni urednik Jovo Tarbuk. Naklada 2000 izvodov, uredništvo in uprava Ptuj, Potrčeva 8. Rokopisov In fotografij ne vračamo. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka, na podlagi mnenja Sekretariata za Informacije pri IS SR Slovenije, štev. 421-1/72, z dne 5. 12. 1977.
Tiska TOZD Ptujska tiskarna, Ptuj.