TEDNIK
Ptuj, 30. novembra 2000, letnik LIII, št. 48 - CENA 130 SIT
TA TEDEN/TA TEDEN
Glava in vesi
kmetlistva
Kmečko puntarstvo je dolgo skoraj toliko kot zgodovina
človeštva. Skozi stoletja seje enačilo s protesti velike večine
ljudstev, ki jim je bilo obdelovanje zemlje edina možnost
preživetja. Zadnji upor proti oblasti, brez sulic in mečev,
kijev in kos, temveč s pomočjo traktorjev na cestah in mos-
tovih se je zgodil v začetku devetdesetih let, že v času
samostojne Slovenije. Sodoben čas tako skrajnih potez ne
odobrava, tudi zaradi tega ne, ker je družba razslojena, sta-
novsko organizirana in v kritičnih trenutkih za posamezno
kategorijo ljudi do njenih zahtev manj strpna in razumeva-
joča. Po načelu pregovora, da sita vrana lačni pač ne ver-
jame.
Boj za pravice kmetov, delavcev, izobražencev različnih
profilov, se je preselil na institucionalno raven. Z odloč-
nostjo in pametno presojo ter argumenti nastopajo sindi-
kati, društva in druge organizacije ter zbornice. V teh ne
gre zgolj za grozilne in stavkovne poteze v kritičnih trenut-
kih, temveč za stalno intelektualno spremljanje dogajanja
v državi, odločanja v parlamentu in vladi. Z nasprotovan-
jem, opozarjanjem in lobiranjem poskušajo posamezni sta-
novi vplivati na odločitve vseh vej oblasti tako, da bo za
njihovo članstvo najbolje. Pri tem že dolgo ne gre več za
enotno stališče množic, ki z ramo ob rami in z logiko sile
vlivajo na ureditev države, temveč za silo argumentov in
prikaza realnega stanja na nekem področju že pred spreje-
mom odločitev v državnih vrhovih. Prav s takimi cilji je
bila spomladi leta 1999 ustanovljena kmetijsko-gozdarska
zbornica: da bo ščitila interese slovenskega kmetijstva od
posameznika do kmetijskih in predelovalnih podjetij. Kot
partner vladi bo vplivala na pripravo in sprejem kmetijske
zakonodaje, na pogajanja z Evropo in posledično na stanje
v slovenskem kmetijstvu. Za prave odločitve potrebuje sig-
nale s terena, iz izpostav prek območnih enot do centrale
v Ljubljani. Kmetijsko-gozdarska zbornica postaja glava
in vest slovenskega kmetijstva, čeprav se kmetje, sodeč po
udeležbi na volitvah 9. aprila letos, y
tega premalo zavedajo. Popravni f]y-v£> e^" =
izpit je možen že to nedeljo! (J
rrgovine so na mesec praznikov že dobro pripravljene in tudi okrašene.
Martin Ozmec
PTUJ / O PRIPRAVAH NA KURENTOVANJE 2001
Kurentovanle za vsako tenol
Za skupno mizo so se v ptujski Mestni hiši 23. novembra sestali predstavniki turističnih podjetij,
institucij, gospodarskega interesnega združenja Poetovio vivat in mestne občine, da bi oblikovali
izhodišča za sestavo projekta Kurentovanja 2001.
Eno od izhodišč naj bi bila tudi diplomsiila naloga Nataše
Korenjak, diplomirane organizatorice turizma, ki se je
lotila vprašanja trženja turističnih prireditev na primeru
ptujskega kurentovanja.
Mlada strokovnjakinja na
področju turizma je bolj ali
manj odkrila že znane resnice o
tej največji ptujski prireditvi, ki
se podobno kot druge ptujske
prireditve slabo trži tudi zato,
ker ni infrastrukturne in druge
podpore, potrebuje pa tudi vse-
binsko, organizacijsko in finan-
čno nadgradnjo. Iluzorno je
pričakovati, da bo že prireditev
leta 2001 bistveno spremenjena,
ker letošnje že zaradi izdaje
monografije  o  kurentovanju.
mednarodnega simpozija o
maskah in srečanju kurentu
podobnih likov Evrope ne bo
mogoče ponoviti. Pustne prire-
ditve naj bi imele takšno vse-
bino, da bodo v večji meri
privabile goste od drugod. Poleg
tega naj bi vrnile dogajanje na
mestne ulice in trge; kot da ga
še sedaj ne bi bilo, le obogatiti
ga je potrebno. Koncept prire-
ditve naj bi bil znan že v nekaj
dneh, je bilo slišati na četrtko-
vem sestanku v ptujski Mestni
hiši. V bistvu se v tem trenutku
natanko še ne ve, kdo bo orga-
nizator (potencialnih nosilcev
projekta za karnevalsko dvo-
rano pa je veliko), glede na to,
da je vse več prizadevanj, da
GIZ Poetovio vivat, ki je bil
zadnja leta glavni organizator,
ugasne. Za prireditev pa se v
nobenem primeru ni bati, ker
je med ptujskimi podjetji bojda
veliko zanimanja, da bi jo poma-
gali organizirali.
Ptujski župan Miroslav Luci
je tudi za prireditev 2001 oblju-
bil najmanj takšno podporo iz
javnih sredstev, kot jo je bilo
deležno kurentovanje 2000, to
je 7,5 milijona tolarjev. Za njeno
boljšo tržnost pa bo potrebno
program pripraviti najmanj pol
leta pred pričetkom prireditve.
Konec novembra spletati vse
niti za prireditev, ki naj bi bila
osrednjega pomena, kar zadeva
pustne tradicije v Sloveniji, v
nobenem primeru ne more biti
v korist kurentovanja. Uspeh bo
že, če se bo 41. kurentovanje
končalo brez izgube, ker pri-
reditev bo za vsako ceno. Bis-
tvene spremembe v prireditvi
bo mogoče uveljaviti šele s pri-
reditvijo v letih 2002, 2003 in
tudi še kasneje, ko bo to okolje
v celoti sprejelo dejstvo, da se
od prireditev da v mestu kvali-
tetno živeti. Z metanjem polen
in "gasilskim" reševanjem tega
in drugih projektov na podro-
čju turizma na Ptuju rezultatov
še dolgo ne bo, zamujene prilo-
žnosti pa bodo ostale zamujene
za vedno.
MG
2
Četrtek, 30. november 2000 - TEDNIK
AKTUALNO
PTUJ / NAGRAJENCA SEJMA NEMŠKEGA lENA 2000
Slovensko znanje la svet
Na mednarodni razstavi lENA 2000 v Niirnbergu so bili
slovenski inovatorji zelo uspešni: Osvojili so 15 nagrad,
med nagrajenci pa sta bila tudi dr. Štefan Čelan, direktor
znanstvenoraziskovalnega središča Bistra Ptuj, in samos-
tojni podjetnik Janko Kolarič z obratovalnico kleparstva in
ključavničarstva v Spuhlji za univerzalno pritrdilno sred-
stvo za izolacijo fasad. Gre za tehnično novost na področju
gradbeništva, za katero v tem trenutku pridobivajo še ma-
njkajoče potrebne ateste, pred začetkom proizvodnje, ki jo
načrtujejo že v prihodnjem letu, pa želijo pridobiti še vse
certifikate, da bodo proizvod lahko uspešno tržili na slo-
venskem in tujih trgih.
"V znanstvenoraziskovalnem
središču Bistra Ptuj sodelujemo
z različnimi poslovnimi sistemi
in različnimi podjetji kot neke
vrste zunanji razvojni oddelek
teh sistemov oziroma podjetij.
Podjetniki se pogosto obračajo
na nas z željami po razvoju no-
vih izdelkov. Tako je bilo tudi v
tem primeru. V podjetju je na-
stala zamisel; avtor začetne ide-
je je žal danes že pokojni Dani
Bela, lastnik oziroma podjetnik
Janko Kolarič pa je, ker je bilo
veliko odprtih vprašanj, ki jih
je bilo potrebno v razvojni fazi
še zaključiti, poiskal strokovno
pomoč pri nas. Podpisali smo
pogodbo o poslovno-tehničnem
sodelovanju in začeli razvijati
ta izdelek. V tem trenutku smo
v končni fazi atestiranja, ker
želimo pridobiti tudi vse kako-
vostne certifikate za plasma na
domačem in tujem trgu. Za nas
so zanimiva predvsem tuja tr-
žišča, ker gre za izdelek mno-
žične potrošnje. Pri delu smo
takoj uvideli, da gre za tehni-
čno novost, zato smo proizvod
patentirali. V našem zavodu se
ukvarjamo namreč tudi s tem,
da podjetnikom pomagamo iz-
vesti celotno patentno prijavo.
Tako je bilo tudi v tem prime-
ru. Izdelek je trenutno zaščiten
samo v Sloveniji. Pred vstopom
na tuje trge bomo to tehnično
rešitev zaščitili s patentom tudi
v državah, kjer ga bomo proda-
jali.
Med samim razvojem je po-
trebno sprotno zagotoviti tudi
marketinški pristop, kar pome-
ni, ugotoviti potrebo tržišča.
Ena takih možnosti so tudi nas-
topi na tujih sejmih. V Slove-
niji se preko Centra za malo
gospodarstvo - mreže SPIM od-
pirajo možnosti za sodelovanje
na štirih svetovnih sejmih: v
Ženevi, Pittsburgu, K-lnu in v
Niirnbergu. Omenjeno tehnič-
no novost smo prijavili centru
in ta nas je med prijavljenimi
izbral kot partnerja, ki ponuja
dobro rešitev. V Niirnbergu je
sedemčlanska komisija iz sed-
mih držav pregledala in oceni-
la vrednost nove rešitve. Uspelo
nam je osvojiti srebrno medal-
jo. Za izdelek to pomeni veliko
marketinško podporo. Ko pri-
deš h kupcu in mu predstaviš
tehnično-tehnološko rešitev, ob
tem pa tudi patentabilnost in
koristnost, je prodor na trg znat-
no boljši," je ob prihodu s sejma
v Niirnbergu vidno zadovoljen
povedal dr. Štefan Čelan, direk-
tor ptujske Bistre.
Nagrajeni izdelek je novost
na področju gradbeništva. "Pred
leti se je na diisseldorfskem le-
tališču zgodila nesreča, prišlo je
do požara v notranjosti poslo-
vne stavbe. Vse dosedanje te-
hnološke rešitve za vpenjanje
fasadnih elementov vsebujejo t.
i. plastični vložek, ki drži celot-
no fasado. Ker se je stavba tako
močno ogrela, se je vsa plastika
stalila, fasada je s celotne stav-
be odpadla, ubitih je bilo 28 lju-
di. Naša tehnološka rešitev ima
štiri bistvene prednosti. Prva je
enostavna montaža: za vse vrste
in oblike fasad obstajata samo
dva sestavna elementa v primer-
javi s konkurenco, kjer jih je
tudi do sedem. Ker je izdelek
iz nerjaveče pločevine, je negor-
ljiv, pri naši tehnološki rešitvi
se torej ne more več pojaviti
primer Diisseldorfa. Ker ni ses-
tavnih delov iz različnih materi-
alov kot pri drugih tehnoloških
rešitvah, se v našem primeru
več ne pojavlja tudi t. i. galvan-
ski člen; če gre za sestavo ra-
zličnih sestavnih delov, dobite
namreč t.i. galvanski člen. Živ-
ljenjska doba takšne rešitve je
znatno krajša, kot jo ponujamo
mi. Ker je naš izdelek iz nerja-
veče pločevine se tudi čez čas
na fasadi ne pojavlja nobena
rja. Stroški beljenja fasad se v
tem primeru močno znižajo," je
nagrajeno tehnično novost po-
drobneje predstavil dr. Štefan
Čelan.
Z novim proizvodom so veli-
ke trgovske hiše že seznanjene.
Povpraševanje je pokazal tudi
avstrijski partner. Dokler pa ne
bo vseh atestov in certifikatov,
izdelka ne bodo pričeli proda-
jati. Računajo, da bodo vse do-
kumente dobili do prihodnjega
leta, ko naj bi se pričela proiz-
vodnja. Pogodbe s podizvajalci
so že sklenili.
TUDI PODJETNIKI
POTREBUJEJO
BISTRO
Janko Kolarič, ki ima obrj
tovalnico ključavničarstva in s
že 15 let ukvarja z izdelavo ij
delkov iz nerjaveče pločevin(
ki so bolj unikatni kot serijsk
pravi, da od te inovacije pri
čakuje veliko. "Na začetku I
se rad zahvalil zavodu Bistn
da smo lahko projekt spravili
v življenje. Danes je tako, da
ima lahko obrtnik še tako do-
bre zamisli, a jih brez strokov-
nih služb ni zmožen izpeljati. V
svojih firmah nimamo strokov-
njakov, resnica pa je tudi, da si
jih obrtnik zelo težko privošči.
Z novim izdelkom bomo lahko
odprli nova delovna mesta, po-
peljal nas bo v svet, ker je Slo-
venija premajhna, da bi lahko
z njim uspeli. V začetni fazi se
bo v proizvodnji novih izdel-
kov lahko zaposlilo 10 do 15
delavcev, investicija v novo pro-
izvodnjo pa bo vsaj na začetku
okrog 600 tisoč nemških mark.
Za vsakega obrtnika je izziv, če
uspe z nečim novim, brez tega
ni bodočnosti. V naši obratoval-
nici smo skušali kar se da sproti
slediti razvoju oziroma novim
tehnologijam. V kratkem bomo
kupili nov, sodoben stroj - la-
ser za razrez pločevine, ki ga na
tem koncu Štajerske še ni. Naša
želja je, da bi bili vedno med
prvimi oziroma celo prvi v pre-
delavi pločevine, zlasti še nerja-
večih tankih pločevin. Pri tem
delu smo doma, imamo tradici-
jo in dragocene izkušnje. Čep-
rav je v obratovalnici le pet
zaposlenih, zmoremo veliko."
MG
Dr. Štefan Čelan in Janko Kolarič sta vesela priznanja, ki sta ga
prejela v hudi konkurenci inovatorjev iz 29 držav. Foto: MG
■LIRIKA - BORZNOPOSREDNISKA HISA/TEDENSKI
KOMENTAR
Kdo bo kupil
SKB banko?
Rast delniških tečajev na Ljubljanski borzi je
vsaj začasno zaustavljena. Slovenski borzni in-
deks se tako že dva tedna giblje med 1710 in
1725 točkami, v petek pa je zaključil pri 1718,65
točke. Rast indeksa pooblaščnih investicijskih
družb se je sicer malce upočasnila, a še kar tra-
ja. V četrtek je s 1396,44 točke dosegel najvišjo
vrednost v zadnje pol leta, kar pa je še vedno
precej manj kot sredi januarja, ko je bila vred-
nost indeksa 1572 točk. V petek je vrednost pa-
dla na 1395,16 točke, kar je 0,84 odstotka več
kot prejšnji petek.
V časopisih so se pojavile govorice, da naj bi
Zagrebška banka kupovala SKB banko. Upra-
va slovenske banke je to zanikala; ponudbo je
namreč dala potencialna strateška lastnica Za-
grebačke banke, italijanska banka Unicredito,
ki v navezi z nemško finančno skupino Aliance
že kontrolira tretjinski delež Zagrebške banke.
SKB banka, katere delnice kotiraja tudi na Lon-
donski borzi, je že tako v večinski lasti tujega
kapitala. Te špekulacije so seveda dvignile vre-
dnost delnic SKB banke za skoraj 15 odstotkov
na 2995 tolarjev. Precej nakupov je opravila tudi
sama banka, kar lahko razumemo kot obrambo
pred nezaželenim prevzemom. Najresnejše po-
nudbe za vstop v SKB banko naj bi po nepre-
verjenih podatkih dalo pet tujih bank: francoska
banka Societe Generale, belgijska KBC, italijan-
ska Unicredito in avstrijski banki Raiffeisen Zen-
tralbank in Bank Austria.
Morebitni novi strateški partnerji največje slo-
venske zasebne banke naj bi za delnico po-
nujali med 150 in 200 odstotkov njene knjižne
vrednosti, poteg tega pa tudi svež denar za nje-
no dokapitalizacijo. Če ti podatki držijo, bi ute-
gnili tuji kupci plačati za delnico SKB banke
vsaj okoli 4.500 tolarjev. Knjižna vrednost delni-
ce namreč znaša dobrih 3.000 tolarjev Konec
lanskega leta je bila knjižna vrednost 3.179,66
tolarja, letos pa je zaradi izgube upadla za nekaj
deset tolarjev.
Na uradnem trgu razen delnice SKB banke ni
bilo delnice, ki bi vodila nadaljnjo rast. Očitno
so se vlagatelji navadili, da vsak pojast vodita
Krka in Lek, to pa jima trenutno ne uspeva.
Lek je namreč zopet padel pod 40000 tolarjev,
medtem ko je Krka padla na dobrih 26000 tolar-
jev za delnico. Padce še naprej beležita delnici
Save in Pivovarne Laško, kar je verjetno še kar
posledica prodaj delnic, pridobljenih pri prevze-
mih Radenske in Colorja. V petek pa je impulz
rasti končno pokazala delnica Mercatorja, ki je
ob velikem prometu narasla za odstotek in pol.
Dolgo napovedovan prevzem ajdovskega
Fructala se bo končno zgodit. Pivovarna Union
je tudi uradno napovedala prevzem in bo vsem
delničarjem Fructala poslala ponudbo o odku-
pu delnic po 3050 tolarjev za delnico. To pa bo
bolj formalnost, saj je Pivovarna Union ta teden
že postala lastnik 56,7-odstotnega deleža v naj-
večjem slovenskem izdelovalcu sadnih sokov
Cena delnic se je že pred objavo prevzemne
cene zaradi nakupov Pivovarne Union na borzi
povzpela do 3000 tolarjev za delnico.
Luka Koper je dobila koncesijo za upravlja-
nje sedmega pomola Tržaškega pristanišča, ki
je namenjen pretovoru zabojnikov. Načrtovani
promet na tem pomolu naj bi dosegel 25 mio
mark, medtem ko ima sama Luka Koper letni
promet okoii 15 mio mark. Zaenkrat ta novica
Še ni imela vpliva na trgovanje z delnico, mogo-
če tudi zato, ker bo do podpisa pogodbe trba
razrešiti še veliko spornih vprašanj. Luka Koper
pa že načrtuje širjenje na Reko in v Benetke.
Po podelitvi treh koncesij za GSM 1800 je za-
nimiv status obeh tujih ponudnikov. Poleg do-
sedanjih operaterjev mobilne telefonije Mobitel
in Si.Mobil je namreč koncesijo pridobil tudi
ameriški VVestern VVireiess, ki je že phsoten na
Hrvaškem, kjer skupaj z Mobitkomom trži mo-
bilno omrežje VIP Iz igre pa je izpadel Mobil-
kom, ki ima zato še večji interes, da dokonča
nakup Si.Mobila. Rok za ta nakup naj bi se iz-
tekel prejšnjo soboto, a je v ponedeljek prišla
novica, da se je podaljšal za 15 dni. Tečaji vseh
delničarjev Simobila so zato še naprej podvrže-
ni špekuliranju, saj bi s' prodajo ta podjetja do-
bita izredno velik kapitalski dobiček.
Na izvenborznem trgu so precej narasle del-
nice Cetisa. Delnice večine pooblaščenih inves-
ticijskih družb so malce narasle, največ prometa
pa je bilo z delnicami Maxime 1, ki so do srede
pridobile kar 13,26% in se je z njimi trgovalo že
nad 62 tolarji za delnico. V petek pa se je tečaj
znižal nazaj na začetnih 57 tolarjev. Nove novi-
ce o prevzemih ter ugodni poslovni rezultati bi
lahko vzpodbudili novo rast delniških tečajev.
Miha Pogačar
PTUJ / MERCATOR SVS PODARIL SODOBNO
REŠEVALNO VOZILO
Za uiinkoviteiše reševanje
v Supermestu je bila 24. novembra (istega dne so praznovali tudi rojstni dan tega cen-
tra) slovesnost ob predaji novega reševalnega vozila Mercatorja SVS, d.d., Ptuj ptuj-
skemu zdravstvenemu domu in bolnišnici. 24. novembra je celoten sistem Mercatorja
podaril sedem reševalnih vozil sedmim slovenskim reševalnim postajam. To je največja
donacija slovenskim reševalnim postajam doslej. Ptujski Mercator se je odločil, ker ima
veliko maloprodajno mrežo tudi v Mariboru, podariti dve vozili: eno ptujskim reševalcem,
drugo pa mariborskim.
Za donacijo sta se zahvalila
Henrik Žlebnik, direktor zdrav-
stvenega doma, in Lojze Arko,
direktor bolnišnice. V imenu
donatorja Mercatorja SVS Ptuj
je govoril član uprave Samo
Gorjup in med drugim povedal,
da so njihova letošnja huma-
nitarna prizadevanja usmerjena
na področje, ki zadeva vsako-
gar izmed nas. Brez zdravja ni
kakovostnega življenja, vsakdo,
ki je bil kdaj ogrožen, bo temu
brez premisleka pritrdil. Z no-
vimi reševalnimi vozili bodo re-
ševalne službe še učinkovitejše,
prevoz ponesrečencev in hudih
bolnikov ter medicinska pomoč
pa na mestu nezgode zaneslji-
vejša in hitrejša.
V kulturnem programu ob
predaji reševalnega vozila so
nastopili učenci osnovne šole
Ljudski vrt in pevka Irena Vrč-
kovnik.
MG
Ključe novega reševalnega vozila je direktorju ptujskega zdrav-
stvenega doma Henriku Žlebniku (levo) in direktorju ptujske
bolnišnice Lojzetu Arku simbolično predal član uprave Mer-
catorja SVS Ptuj Samo Gorjup (desno). Foto: MG
Darilo Mercatorja - reševalno vozilo
TESHIK je naslednik Rujskega
tednika oziroma Našega dela.
ki ga je ustanovil Okrajni
odbor OF Ruj leta 1948.
Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o.,
Ptuj.
Direktor: Franc Lačen.
Uredništvo: Jože Šmigoc
(v.d. odgovornega urednika),
Jože Bračič, Majda Goznik,
Viki Klemenčič tvanuša, Martin
Ozmec (novinarji), Slavko
Ribarič (vodja tehnične
redakcije) in Jože Mohorlč
(grafično-tehnični urednik).
Naslov; RADIO-TEDNIK,
p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj;
tel. (02) 749-34-10,
mali oglasi 749-34-15,
749-34-37; faks (02) 749-34-35.
Oglasno trženje: (02) 7493412
Celoletna naročnina 6.760 to-
larjev, za tujino 13.520 tolarjev.
Žiro račun: 52400-601-47280
Tisk: Delo Roto.
Davek na dodano vrednost je
vračunan v ceno izvoda in se
obračunava v skladu s 7. točko
25. člena Zakona o davku na
dodano vrednost. Uradni list
23. 12. 1998, št 89,
Nenaročenih fotografij in roko-
pisov ne vračamo.
Strani na Internetu:
www.radio-tednik.si.
E-pošta: tednik@amis.net
nabiralnik@radio-tednik.si
TEDNIK - Četrtek, 30. november 2000
3
»»Oi?OC4M0>, KOMCNTIKAMO
utri bo v Kliničnem ..-.it., . i,v.i, jui.., t .o tu.! r., m,> m,
j potekalo drugo držovno tekmovanje slikopleskarjev Slove-
ni|e. Nastopilo bo 34 tekmovalnih in 12 humanitarnih ekip.
Barve ptujskih slikopleskarjev bodo zastopale ekipe obrtnikov
Branka Goričana, Vilija Krambergerja in Pranja Toliča. Dr-
žavna tekmovanja so slikopleskarji pričeli po zaslugi gradbe-
ne sekcije pri Območni obrtni zbornici Ptuj oziroma njenega
predsednika Branka Goričana.
razstava ob svetovnem dnevu aipsa
Vavli ptujske gimnazije bodo danes, v četrtek, 30. novem-
bra, ob 13.15 uri odprli priložnostno razstavo ob svetov-
nem dnevu aidsa. Na ogled bo gradivo Srdana Mohoriča,
člana ptujskega Filatelističnega društva, ki je plod dolgoletne-
ga zbirateljskega dela.
sprejem za starejše mestne četrti center
Vptujskem domu upokojencev bo 30. novembra ob 13.30
uri družabno srečanje starejših mestne četrti Center, kjer
živi 366 občanov, starejših od 70 let. Ob tej priložnosti bodo
pripravili krajši kulturni program. Včeraj pa so se srečali sta-
rejši mestne četrti Ljudski vrt, kjer živi 410 starejših od 70 let.
6. decembra avkcija tekstil-usnje
z štaba ekološko-humanitorne akcije "Tekstil-usnje 2000" so
sporočili, da bodo avkcijo oblačil, narodnih noš, uniform
in drugega izvedli 6. decembra med 14. in 17. uro, ob 15.
uri pa bodo ponudili v prodajo nekatera še posebej zanimivo
oblačila.
klub obzorje v decembru
"Tudi decembrsko dogajanje v klubu Obzorje no Potrčevi 34
na Ptuju bo nadvse zanimivo. Jutri, 1. decembra, se bodo
srečali zeliščarji, v ponedeljek, 4. decembra, bodo na račun
prišle ljubiteljice ročnih spretnosti (na programu bo kvačka-
nje, vezenje, pletenje), v torek, 5. decembra, vabijo v tečaj
nemščine za začetnike, v sredo, 6. decembra, bodo izdelovali
voščilnice in izvedli tečaj angleščine. Ob obisku kluba bodo
udeleženci prejeli še podrobnejši program. Svoje letošnje ak-
tivnosti bodo končali s priložnostnim srečanjem 28. decem-
bra. Klub Obzorje vabi tudi v središče za samostojno življenja,
ki ponuja izpolnjevanje znanja tujih jezikov s pomočjo raču-
nalnika, nadgradnjo znanja iz računalništva (programa Word
in Excel). Dejavnosti kluba so brezplačne razen interneta. Od-
prt je vsak dan od ponedeljka do petka od 8. do 1 7. ure.
tajkonectedna^£r^£n'
Četrtek ob 21. un: V filmskem kotičku bo na sporedu film z
naslovom "Amore".
Sobota ob 21. uri in nedelja ob 1 0. uri: V sliki in besedi bo
predstavljenih več zanimivih prispevkov o najnovejšem do-
gajanju v mestu in okolici. Ptuj se je uvrstil v zaključno tekmo-
vanje "Narodi v razcvetu". Perutnina in Pokrajinski muzej sta
podpisala pogodbo o donaciji, dr Štefan Čelan in Janko Ko-
larič sta prejela srebrno medaljo v Nurnbergu na mednarodni
razstavi lENA 2000, naslovni škof Ptuja dr Anton Stres je prejel
plaketo mestne občine Ptuj, Mercator SVS Ptuj je v okviru naj-
večje donacije slovenskim reševalnim postajam podani dve re-
ševalni vozili, eno sta prejela ptujski zdravstveni dom in ptujska
bolnišnica, tudi letošnji otroški parlament je prinesel vrsto za-
nimivih razmišljanj mladih, končala se je letošnja ekološko-
humanitarna akcija "Tekstil-usnje 2000", Rudi Ringbauer je iz-
dal novo knjigo aforizmov, OS Olge Meglic je praznovala 22.
rojstni dan, o zdravju bo govor v oddaji "Kako biti zdrav in
zmagovati", o športu pa v oddaji "Svetovni moto šport".
MG
BRESNICA / PRVI ODZIVI NA NESREČO KELENČEVIH
Denarna pomoi Mertatoria
Minuli teden smo poročali o nesreči družine Kelenc, ki ji
je zemeljski plaz uničil hišo. Doslej je bilo že kar nekaj
odzivov in tudi konkretne pomoči.
Prvi so bili gasilci, ki so svo-
jemu tovarišu. Drago Kelenc
je namreč predsednik prosto-
voljnega gasilskega društva
Bresnica, pomagali s 385 prosto-
voljnimi urami dela pri preselit-
vi in 335 prevoženimi kilometri.
Gasilci gasilske zveze Ormož po
besedah poveljnika Ivana Vajde
žezbirajo prostovoljne prispev-
ke, upajo pa tudi, da bodo uspe-
li na državni ravni organizirati
pomoč za vse tovariše, ki so utr-
peli škodo pri nedavnih narav-
nih katastrofah.
Zupani ormoške, gorišniške
in dornavske občine doslej niso
obljubili kakšne konkretne de-
narne pomoči. Na ormoški ob-
čini Kelenčevim pomagajo pri
urejanju formalnosti in doku-
mentacije, ki je v takem pri-
meru ni malo. Prvo finančno
pomoč pa je prispeval Merca-
tor, ki je za Kelenčeve nakazal
300.000 tolarjev in jim podaril
tudi košarico svojih izdelkov.
Družino sta obiskala Franc Kla-
sinc, direktor maloprodaje, in
komercialistka Nives Štefančič.
V zadnjih dneh naj bi se, po
ocenah domačih, hiša na enem
vogalu pogreznila za skoraj pol
metra. Stanje na objektu pa je
vsak dan slabše in razpoke so že
takšne, da je tudi največjim op-
timistom povsem jasno, da bo
hišo potrebno porušiti. Vpraša-
nje je le še, kako to storiti s čim
manjšimi stroški. Svojo pomoč
so že ponudili gasilci. S tem,
da bo petnajstletni trud šel ne-
preklicno v nič, so se sprijazni-
li tudi prizadeti. Na srečo so že
našli streho nad glavo in bodo
prihajajočo zimo preživeli v po-
čitniški hišici sorodnice. Stano-
vali bodo le streljaj od svojega
nekdanjega doma. Kakšen pa je
občutek, ko se prebudijo v tuji
hiši in imajo čez travnik lep po-
gled na lastno hišo, ki je kmalu
ne bo več, pa je težko izraziti.
vki
Olgi in Dragu Kelencu sta v imenu Mercatorja košarico njiho-
vih izdelkov in 300.000 tolarjev izročila Franc Klasinc in Nives
Štefančič
PTUJ / USTANAVLJAJO PODRUŽNI-
CO DRUŠTVA ONKOLOŠKIH
BOLNIKOV
V petek ustanovni sestanek
v okviru Društva onkoloških bolnikov Slovenije delu-
je že 13 skupin za samopomoč, ki pomagajo ženskam
z rakom dojke pri obvladovanju težav, ki jih prinaša ta
bolezen. Program se imenuje Pot k okrevanju - orga-
nizirana samopomoč žensk z rakom dojke.
Da bi bila ta pomoč čim laže dosegljiva vsem obolelim žen-
skam, so se v okviru Društva onkoloških bolnikov Slovenije
odločili ustanoviti skupino za samopomoč tudi v Ptuju. Usta-
novno srečanje bo v petek, 1. decembra, ob 17. uri v prosto-
rih restavracije Ribič. Vsa nadaljnja srečanja bodo potekala v
REHA Centru vsak drugi četrtek v mesecu ob 17. uri.
Milan Krojne Pavlica
GOVORI SE.,.
... DA dobrotniki združuje-
jo "nesoglasne" ljudi. Na Mer-
cator jevi podaritvi reševalnega
vozila so videli skupaj celo di-
rektorja zdravstvenega doma
in bolnišnice.
... DA so bili ravnatelji OŠ
na Kitajskem. Nič posebnega,
če ne bi bil z njimi neučitelj in
neravnatelj, ki je, kot so ugo-
tovili sami na osnovi govoric,
podelil že več diplom kot vsi
šolniki skupaj.
... DA gre sedem mestnoob-
činskih ljudi v Ameriko. Ptuj
bo v IVashingtonu znova tek-
moval z mesti v razcvetu; ali
bo s tem doživel hitrejši raz-
cvet, pa še ne vemo.
... DA bodo v nedeljo kme-
'tijskozbomične volitve. Na teh
volitvah menda ni "rdečih"
kandidatov. Ne vemo, ali za-
radi tega, ker purani in biki
nikjer v svetu in tudi v SLO
rdeče barve ne trpijo.
... DA se je po dolgih letih
demografska slika Slovenije
obrnila v pozitivno smer. Stro-
kovnjaki še ne vedo, ali zara-
di preloma stoletja, sončnega
mrka, dobre vinske letine 1999
ali zaradi kakih drugih vzpo-
dbujevalnih elementov.
... DA je morda to prvi
znak, da se imamo Slovenci
po desetletju špetirov znova
radi.
... DA je med mogočimi
vzroki tudi večkratna podra-
žitev kurilnega olja. Tako je
samo še med odejami toplo
brez dodatnih stroškov.
... DA je zaradi zakonsko
vsiljene montaže zimskih gum
stanje na naših cestah tako,
kot da bi na vroči plaži nosili
zimske plašče.
... DA bo država uvedla
nov davek na premoženje. Le
zakaj, če velja splošno mnen-
je, da smo Slovenci reven na-
rod.
PTUJ / TURISTIČNA ZVEZA PREZRLA PTUJSKE USPEHE
Kristalni globus obšel Pfu/
v okviru letošnje akcije Turistične
zveze Slovenije "Moja dežela - lepa in
gostoljubna" so prvič delili tudi prizna-
nja krajem, ki so v svoji kategoriji naj-
manj petkrat zapored zmagali. Ptuju je
to uspelo med prvimi: od leta 1992 do
1998 je v kategoriji "turistični kraji" do-
segel sedemkratno zaporedno zmago,
kar doslej še ni uspelo nobenemu
kraju, a kristalnega globusa, ki so ga
prejeli nekateri za petkratno zapored-
no zmago v svoji kategoriji, ni prejel.
Kako je do tega prišlo, si Ptujčani vsaj
za zdaj ne znajo razložiti. Lpajo pa, da
jim bodo v Turistični zvezi Slovenije to
kmalu povedali.
"Vodstvo občine in meščani Ptuja, ki so
si v preteklih letih veliko prizadevali za
mesto, njegovo ureditev in olepšanje ter
sodelovali pri aktivnostih v okviru navede-
nega projekta, so upravičeno ogorčeni. Še
posebej zato, ker se je Ptuj na osnovi re-
zultatov slovenskega projekta "Moja deže-
la - lepa in gostoljubna" uspešno udeležil
podobnih tekmovanj tudi v mednarodnem
merilu. V Arabskih emiratih je bilo lani
februarja finalno tekmovanje "Narodi v
razcvetu" za leto 1998, kjer je slavil kar
dvakrat. V finale tega tekmovanja, ki pote-
ka v teh dneh v Washingtonu, pa se je uvr-
stil tudi letos. Tudi to je dosežek, s katerim
se ne ponaša nobeno drugo slovensko me-
sto, zato smo še toliko bolj ogorčeni. Gren-
ko pa je tudi spoznanje, da so naši uspehi
v slovenskem merilu res tako neznatni, da
si niso zaslužili kristalnega globusa. Morda
pa je ta rezerviran le za nekatere," je med
drugim povedal Albin Pišek, predsednik
Turističnega društva Ptuj, pred odhodom v
Washington.
Bo Turistična zveza Slovenija Ptujčane že
v kratkem seznanila, da je prišlo do napake,
oziroma vsaj pojasnila, zakaj najstarejšemu
slovenskemu mestu, ki je eno najuspešnej-
ših v vsakoletnem tekmovanju "Moja de-
žela - lepa in gostoljubna", kljub uspehom
kristalni globus ne pripada?
MG
4
Četrtek, 30. november 2000 - TEDNIK
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE
PTUJ / NEDELJSKA MATINEJA NA GRADU
Slike na sfefr/o - slike z živo dušo
Vabimo vas, da si letošnje predpraznične dneve popestrite
z ogledom razstave slik na steklu. Ta popelje obiskovalca
skozi zgodovino slikanja na steklo, pove nekaj o času in
prostoru, kjer je cvetelo, s poudarkom na obrtnih delavni-
cah, ki so nastale okoli steklarn konec 18. in v 19. stoletju
v kraju Pohoči (nem. Buchers) na današnjem Češkem in
v Sandlu na Gornjem Avstrijskem, opisuje potek dela v sli-
karski delavnici in prodajo slik. Predstavlja pri kmečkih
ljudeh najbolj priljubljene motive in nazadnje slike na ste-
klo obiskovalcem pokaže v kmečki izbi kot živopisen okras
in magičen predmet v "bohkovem kotu".
Slikanje na steklo je ena iz-
med najlepših stvaritev ljudske
umetnosti. Na steklo naslikani
motivi so krasili kmečka sta-
novanja v 18., 19. in v prvi
polovici 20. stoletja. Osvetlju-
jejo takratno mišljenje, vero in
estetske vrednote podeželskega
prebivalstva in so dokument te-
danjega načina življenja in kul-
ture.
Tehnika slikanja "za steklom",
t.j. na hrbtni strani steklene plo-
šče, ki je hkrati podlaga za slika-
nje in krovna plast, pa je mnogo
starejša. Poznali so jo že v anti-
ki, v 2. stoletju pred Kristusom,
ko so poslikavali predvsem vot-
lo steklo. Ta postopek so rimski
vojaki iz zahodnega rimskega
cesarstva prenesli na vzhod, v
Bizanc. Z zatonom rimskega ce-
sarstva v 3. in 4. stoletju je v nje-
govem zahodnem delu zamrlo
tudi poslikavanje stekla. Pono-
vno se je pojavilo šele okrog leta
1100, v času križarskih vojn, ko
se je razširilo iz Orienta v Ita-
lijo. V srednjem veku so bila
žarišča kulture predvsem sa-
mostani. Italijanski menihi so
slikanje na steklo razširili iz Ita-
lije po vsej Evropi: v Francijo,
Švico, na Bavarsko in Češko.
Na slikah so bili religiozni mo-
tivi, in ker je bilo na njih veliko
zlata, so si jih lahko privoščili le
vladarji in Cerkev. V 15. in 16.
stoletju je pričelo zlato posto-
poma izginjati s slik in se ome-
jevalo le na pomembne detajle.
Slike so postale cenejše, zato so
našle pot tudi v meščanska sta-
novanja. V mestih, npr. v okolici
Augsburga, so nastale slikarske
šole. V renesansi (v 15. in 16.
stoletju) so se zgledovali po sli-
kah in grafikah znanih umetni-
kov (npr. A. Diirerja). V času
baroka (v 17. in 18. stoletju) in
rokokoja (v 18. stoletju) je bilo
priljubljeno jedkanje na steklo,
ki so ga pred tem obložili z zla-
timi lističi, in zrcalne slike, ki so
krasile pohištvo in "zrcalne" ka-
binete. Ko se je proizvodnja ste-
kla pocenila, so slike na steklo
našle še širši krog odjemalcev.
Tudi protireformacija (v drugi
polovici 16. in prvi polovici 17.
stoletja) je okrepila željo, da bi
bile podobe svetnikov, zaščitni-
kov in priprošnjikov ne le v cer-
kvah, temveč tudi v kmečkih
izbah.
Začetke ljudskega slikanja na
steklo moramo iskati na severu
nekdanjega avstrijskega cesars-
tva, na gozdnih območjih južne
Šlezije in severne Češke. Slika-
nje na steklo je tesno povezano
s pridobivanjem in plemeniten-
jem stekla. Steklarji so poslika-
vali votlo steklo, krasili robove
steklenih ploskev za bakroreze
in pergamentne slikarije. Sčaso-
ma so se domislili, da bi si sami
ustvarili dobiček s pergament-
nimi slikami in bi sami posli-
kali dotlej prazno sredino, ki je |
bila namenjena za sliko na pa-
pirju. Prve tovrstne slike so se
pojavile okoli leta 1750 v ste-
klarskih središčih, v Hirschber-
gu v Šleziji in Boru v severni
Češki.
Okraševanje in slikanje na ste-
klene table je postalo pomem-
bna dodatna možnost zaslužka
za steklarje, ki so živeli v vaseh
v bližini steklarn. Sčasoma je
dobilo značaj domače obrti. Sti-
ki med steklarji in slikarji na
steklo so omogočili medsebojno
prenašanje oziroma izmenjavo
slikarskega znanja in risarskih
predlog.
Na območju severne Češke so
slike na steklo izdelovali izučeni
steklarji, ki so delali v bližnjih
steklarnah. Te slike so vmesna
stopnja med slikami, naslikani-
mi v mestnih slikarskih delav-
nicah, in tistimi, ki so imele že
ljudski značaj in so se prilago-
dile okusu kmečkega prebivals-
tva.
Slikanje na steklo je dobilo
pristen ljudski značaj šele v
18. stoletju zaradi premajhnega
povpraševanja po steklu. Ste-
klopihači so iskali nov vir za-
služka in so ga kmalu našli v
slikanju romarskih podob na
Sleklo.
Leta 1770 so se prvi steklarji
s severnega dela Češke preselili
na južni del. Na mejnem obmo-
čju med Avstrijo in Češko so
ustanovili nekaj delavnic, v ka-
terih so izdelovali slike na ste-
klo. Središče te domače obrti je
postala vas Pohorži (nem. Buc-
hers). V začetku so bile slike iz
kraja Pohorži podobne tistim iz
severne Češke, saj je prva gene-
racija priseljenih slikarjev - izu-
čenih steklarjev uporabljala še
tehnike žlahtnjenja stekla. Sča-
soma so te postopke opuščali in
tehniko slikanja poenostavili.
Razvili so svoj stil, za katerega
so značilne mnoge posebnosti.
Tako govorimo o "južnočeški
šoli slikanja na steklo". Te slike
so izraz čiste ljudske umetnos-
ti.
Leta 1800 se je iz Pohočija
v nekaj kilometrov oddaljeni
Sandl na območju Gornje Av-
strije preselil prvi slikar. Čez
nekaj let se je v tej gornjeavs-
trijski vasi s slikanjem ukvar-
jalo že precej družin. "Slike iz
Sandla" so ponesle sloves vasi
po vsej obdonavski monarhiji.
Obrt se je v tej vasi ohranila vse
do leta 1940.
V vrsti slikarskih krajev, kjer
so že v 18. stoletju v družinskih
obrtnih delavnicah nastajale sli-
ke na steklo, je potrebno omeniti
tudi Raimundsreut v Bavar-
skem gozdu, Aussergefield na
Češkem in Oberammergau na
Gornjem Bavarskem. V vsakem
slikarskem kraju oziroma dela-
vnici se je razvil poseben stil, za
katerega so značilne mnoge po-
sebnosti v postopku in motivi-
ki.
Slikarske delavnice so bile or-
ganizirane kot mojstrski obrati.
Na čelu je bil mojster in družin-
ski oče. Priskrbel je črtne pre-
dloge, t.j. poenostavljene kopije
priljubljenih nabožnih ali po-
svetnih umetniških slik, stekle-
ne plošče, barve in čopiče ter
organiziral prodajo. Pomagali
so mu pomočniki in vajenec, če
je bilo naročil mnogo, pa tudi
drugi družinski člani in sosedje.
Da so zadostili povpraševanju
v času največje priljubljenosti
tovrstnih slik, so na dan v de-
lavnici izdelali 50 do 200 slik.
Takšna množična proizvodnja
je zahtevala delitev dela: moj-
ster je na stekleno ploščo z vo-
denimi barvami narisal obrise,
pomočniki in vajenci pa so op-
ravljali manj zahtevna dela: pri-
čeli so z nanašanjem lazurnih
barv, ki prepuščajo svetlobo, na-
daljevali s svetlenjem in senče-
njem, z nanosom oljnih barv na
sklenjene barvne površine med
obrisi (pri čemer so pričeli z
najtemnejšo barvo) in ob koncu
sliko v celoti prebarvali še z olj-
no barvo, ki je bila ozadje, obe-
nem pa je sliko varovala tudi
pred vlago.
Slikanje na steklo torej pote-
ka v nasprotnem zaporedju kot
"normalen potek slikanja" na
platno ali katero drugo podla-
go, t.j. "od spredaj nazaj" oziro-
ma od detajlov k podlagi, kar
pomeni postopno doslikavanje,
ki ne dopušča nobenih možno-
sti za popravljanje.
Slike na steklo so prodajali
krošnjarji. V zimskih mesecih
so si na lesena nosila, ki so jih
nosili na hrbtu, naložili tudi do
sedemdeset slik in jih peš pro-
dajali od hiše do hiše, na sejmih
in v romarskih krajih. Kasneje
so jih iz slikarskih delavnic do
krošnjarjev v oddaljenih krajih
pošiljali tudi po železnici in na
ladjah, ki so plule po Donavi.
Tako so se razširile po vsem oze-
mlju takratne habsburške mo-
narhije.
Iz Bavarske, Tirolske in Gor-
nje Avstrije se je slikanje na
steklo razširilo tudi proti jugu,
na območje današnje Slovenije.
Prve slikarske delavnice so na-
stale že v drugi polovici 18.
stoletja in so delovale nekako
do srede 19. stoletja. Delavnice
so bile na območju Gorenjske,
okoli Bohinja, Škofje Loke, v
Selcah v Selški dolini in v Po-
ljanski dolini. Sprva so krasile
le "bohkov kot" v kmečkih hi-
šah na Kranjskem in Koroš-
kem, šele kasneje so se razširile
tudi na nekatera druga območ-
ja, v vzhodni in zahodni Slove-
niji pa niso bile nikoli povsem
običajen del hišne kmečke op-
reme. I
Zaton ljudskega slikanja ni
steklo ni le posledica tehnične
ga razvoja, temveč tudi sklepna
poglavje celovitega zgodovin
skega in družbenega preobrata.
Opustitev zadnjih steklarn ob
koncu 19. stoletja in nastanek
cenenih oljnih tiskov sta posto-
poma izpodrinila slike na ste-
klo, ki so dobro stoletje krasile
"bohkov kot".
V ptujskem muzeju hranimo
okrog 70 slik na steklo. Nekaj
jih izvira iz Haloz in Sloven-
skih goric, večinoma pa so za-
puščina Franza Ferka.
Razstava o slikah na steklo bo
na ogled od 3. decembra do fe-
bruarja vsak dan razen 25. de-
cembra in 1. januarja med 9.
in 17. uro v drugem nadstropju
ptujskega gradu.
Monika Simonič
Srce Marijino in Srce Jezusovo, Sandl, tretja četrtina 19. sto-
letja, iz etnološkega depoja PMP
FILMSKI KOTIČEK
Potopliene seme
(What Lies Beneath)
Ali verjamete v duhove? Skeptiki so sedaj
odkimali, toda kaj bi storili, če bi se pohištvo v
vašem stanovanju nenadoma začelo premika-
ti, od vseh strani bi prihajalo skrivnostno šepe-
tanje, kopalna kad pa bi se sama napolnila
z vodo? Ali bi pomislili, da vam skuša neka
sila kaj dopovedati? Na phmer, da potrebujete
psihiatra?
Zakonca Spencer imata po dolgem času
hišo spet zase, saj je hči edinka odšla študirat
v oddaljen kraj. Mož Norman (Harrison Ford) je
priznan znanstvenik, zato je žena Claire (Mic-
helle Pfeiffer) pogosto sama doma. Tako pos-
tane pozorna na čudne dogodke pri sosedovih,
kmalu pa še zazna, da v lastni hiši ni sama.
Kdaj vas je bilo v kinu nazadnje resnično
strah? Dvomim, da je to bilo ob gledanju groz-
ljivke Čarovnica iz Blaira, čeprav so reklame
zatrjevale, da se je nekaterim ljudem od groze
celo zmešalo. Potem pa greste v kino gledat
čisto navaden film z večnim junakom Harri-
sonom Fordom in romantično Michelle Pfeif-
fer v glavnih vlogah in nenadoma ugotovite,
da si od strahu ne upate niti dihati. Ta prilju-
bljena igralca bosta namreč nategovala vaše
živce kot strune, in ko bosta po dveh neskon-
čno dolgih urah končala svoje delo, bodo vaši
živci mlahavi kot razkuhani špageti.
Le kaj v filmu bi na vas lahko tako vplivalo?
Morda je spet usodna povezava med duhovi in
stvarnostjo — podobno kot v Šestem čutu, le
da smo takrat videvali mrliče v stanju, kot so
bili ob smrti, ne po letu dni razpadanja. Morda
pa je kriva filmska glasba, ki spominja na tisto
iz Psiha in vam bo s svojimi predirnimi toni za-
gotovo segla do kosti. Še dobro, da imamo v
kinu sistem za ušesa DDS, tako da boste vse
skupaj lahko še bolje slišali.
Če ste prepričani, da bi film radi doživeli,
vam želim obilo užitkov ob gledanju. Če pa ste
malo manj prepričani, se kinu raje izognite na
nekaj sto metrov.
IKataša Zuran
TEDNIKOVA KNJIGARNICA
Pujsa imamo za sosedal^
Vse manj je strpnosti v
naši deželi. Ljudje zavračajo
v svojem okolju prisotnost
ustanov za tjudi s posebni- :
mi ali drugačnimi potreba-
mi (zdravljenje narkomanov,
pribežališča za begunce,
verske ustanove...); v medi-
jih imajo prostor prispevki,
ki ne prispevajo k strpnosti,
ampak delujejo ravno nas-
protno.
Razumevanje in sobivan-
je z drugačnimi (pa saj smo
vsi drugačni!) je temelj spo-
dobne države, kjer bi mora-
lo veljati predvsem tisto, kar
je videti s srcem. A se zdi,
daje večina pozabila temelj-
no življenjsko pravilo: Ne de-
laj drugim tega, kar ne želiš,
da bi drugi počeli tebi.
Očitno se problemov strp-
nosti bolj zavedajo na zaho-
du, če je soditi po knjižnih
izdajah. Na knjižnem sejmu
v Frankfurtu je bilo veliko
leposlovnih in strokovnih
knjig, ki pomagajo razume-
ti in spoštovati neskončno
barvitost Zemljanov. Nekaj
tega literarnega prizadeva-
nja kaplja tudi na domače
knjižne police. Dragi bralci
Tednikove knjigarnice, za sr-
čno lepoto ne smete pre-
zreti dveh slikanic, ki sta
ravnokar izšli pri založbi Di-
dakta in založbi Epta.
Prva, Pujsa imamo za so-
seda!, govori o zoprnem
posploševanju in nasedan-
ju stereotipom, druga, Muca
Rozalinda, pa o nerazume-
vanju in zavračanju tistih, ki
odstopajo od ustaljenih na-
vad.
V prvi slikanici se stano-
valci v bloku sprašujejo o
novem sostanovalcu. Seve-
da si stari znanci, uglajeni
sosedje v bloku, želijo sebi
enako, po njihovem mnen-
ju fino sosedstvo. Prišleka
ne pozdravijo, le skrivaj op-
rezajo za njim. Kaj hitro se
med sabo sporazumejo, da
novinec ne sodi v njihovo
družbo, saj je umazal plo-
čnik in stopnišče. Nezado-
voljneži so presenečeni, ko
želijo svojo obsodbo sporo-
čiti prišleku. Avtorica Clau-
dia Fries je stkala odlično
živalsko zgodbico, ki razga-
lja človeško prtstranost.
Tudi Muca Rozalinda je
družbeno kritična pripoved
- o ugledni, sicer mačji dru-
žini, ki ji veljavo uniči zarod:
vsi malčki so takšni, kot so
se od nekdaj rojevali v kleni
familtji, le ena muca je pov-
sem drugačna. Ne le po vi-
dezu, tudi njeno obnašanje
ne sledi "imenitnemu" vzor-
cu. Družina je izločena iz
družabnega življenja in star-
ša se odrečeta potomki. Ta
se napoti v širni svet, ka-
mor jo vleče. Leta minejo,
starša postaneta stara star-
ša. In nekega dne uzrejo
na televiziji pozabljeno ma-
čico - zdaj slavno pevko.
Slavni muci ni tuje odpuš-
čanje, zato obišče domače.
Slikanica je mojstrovina Pi-
otra in Josefa VVilkona.
Obe slikanici si že lahko
izposodite v mladinskem
oddelku knjižnice Ivana Po-
trča, kjer vas danes priča-
kujemo na PRAVLJIČNI URI
Z JOGO. Vabimo otroke od
četrtega leta dalje, ki naj
imajo lahna športna oblači-
la in copatke Začetek prav-
ljice, ki govori o otroški jezi,
bo ob sedemnajstih!
Liljana Klemenčič
f EDNIK - Četrtek, 30. november 2000
5
KULTURA, IIOBHAZCVANIE
pTUJ / TEČAJ ORIENTALSKEGA PLESA Z JASNO KNEZ
Ples z Jufrovega
Orientalski ples kot izrazito ženska oblika gibanja je v
sodobni družbi doživel v zadnjih 30 letih pravi razcvet.
/Američankam so sledile Francozinje in Italijanke, eden
največjih festivalov trebušnega plesa pa je vsako leto no-
vembra v Frankfurtu. V Sloveniji seje Ljubljani, kjer je te-
čajev orientalskega plesa vedno več, pridružil tudi Ptuj.
Prvi del tečaja orientalskega
plesa, ki ga vodi priznana plesna
pedagoginja, plesalka in kore-
ografinja Jasna Knez iz Ljublja-
ne, je bil 4. in 5. novembra, drugi
pa 25. in 26. novembra. Potekal
je v organizaciji Kluba ptuj-
skih študentov in Plesne druži-
ne Gea. V Narodnem domu se
je zbralo več kot dvajset deklet
in žena, ki so lahko ugotovile,
da orientalski ples ni le trening
za mišice, temveč ima tudi bla-
godejen psihološki vpliv, kar je
tudi razlog, da se v zadnjem
času pogosto govori tudi o tera-
pevtskih vidikih tega plesa, za
katerega je značilno blago va-
lujoče gibanje, elegantno delo-
vanje rok pa je usklajeno s pre-
mikanjem bokov in trebuha.
Jasna Knez je študirala orien-
talski ples v času svojega biva-
nja v Sudanu, izpopolnjevala pa
se je tudi pri različnih učitelji-
cah tovrstnega plesa. Razvila je
samosvojo metodo poučevanja,
del katere so tudi dihalne vaje,
plesalke pa spodbuja k iskanju
lastnega plesnega izraza, ki so-
dobni ženski izostri občutek za
lastno notranje žensko središče
ter ji prinaša sprostitev in estet-
ski užitek.
"Trebušni ples vpliva na no-
tranje ravnovesje, vzdržuje mi-
šični tonus, blaži in odpravlja
ženske težave, sprošča napetost,
zmanjšuje stres in ob pravilni
prehrani pomaga vzdrževati pri-
merno telesno težo. Sodobna
ženska je v svetu, ki je narejen
po moški meri, pozabila na svo-
jo pravo žensko naravo," pravi
Jasna Knez. Vzravnana drža, ki
poudarja prsi, blago nihanje v
bokih med hojo in obleka, ki
poudari ženske atribute, so dan-
danes skorajda označeni za vul-
garne. Ženske se tudi oblačijo
in obnašajo kot moški. Zelo hi-
tro pozabijo na svojo žensko na-
ravo, tiste, ki so na vodilnih
položajih. V tem grobem poslo-
vnem moškem svetu bi prišlo
zelo prav marsikateri, da bi po-
novno našla svojo blago žensko
naravo in ženstvenost. Orien-
talski ples z Jasno Knez ponuja
prav to.
Strokovnjaki pogosto trdijo,
da smo se Evropejci z oriental-
skim plesom srečali v 18. stole-
tju, ko se je povečalo zanimanje
za Jutrovo, kot so imenovali da-
ljne dežele na Vzhodu. Že ne-
koliko prej pa so nastale znane
ptujske turkerije, 47 barvitih
oljnih slik velikih dimenzij, ki
so predstavljale jedro leta 1992
postavljene razstave Srečanje z
Jutrovim na ptujskem gradu.
Veliko je med njimi tistih, ki
upodabljajo orientalsko obleče-
ne žene, osmanske vojake in
motive z Jutrovega. Ena izmed
njih je tudi slika, ki nosi naslov
Turška plesalka. V okviru spre-
mljevalnega programa razstave
je Jasna Knez izpeljala svoj prvi
tečaj orientalskega plesa ravno
na Ptuju. Razen tega je kot tur-
ška plesalka oživila podobo iz
slike v okviru številnih pedago-
ških animacijskih programov za
otroke. Po ptujskih izkušnjah
je Jasna Knez nadaljevala tečaje
v Ljubljani, kjer je orientalski
ples doživel pravi razcvet. Šte-
vilne tečaje pa vodijo tudi že Ja-
snine učenke. Orientalski ples
plešejo ženske vseh starosti, ve-
liko je izobraženk, ki so ga spre-
jele kot sprostitveno dejavnost,
rekreacijo in stik z ženskimi at-
ributi svojega telesa.
Majda Fridl
Orientalski - trebušni
ples ima korenine v pra-
davnih obredih. Razvil se
je iz najstarejših tipov žen-
skih plesov plodnosti, kro-
ženje s spodnjim delom
trebuha pa naj bi simboli-
ziralo spočetje in rojstvo.
Pravijo, da so ga v Egipt in
Turčijo, kjer je najbolj poz-
nan, zanesli cigani, ki so v
S. stoletju zapustili Indijo.
Poznajo pa ga tudi v Novi
Zelandiji in na Havajih.
Jasna Knez, plesalka, plesna
pedagoginja in koreografinja,
v LJubljani že vrsto let vodi
tečaje orientalskega plesa
V Narodnem Domu na Ptuju seje skupina predvsem študentk in dijakinj večinoma prvič sre-
čala z orientalskim plesom. Foto: Majda Fridl
PTUJ / NEDELJSKA MATINEJA NA GRADU
5 pokanjem proii tod
Pokrajinski muzej na Ptuju prireja v nedeljo, 3. decem-
bra, ob 11. uri na ptujskem gradu matinejo. Oddelek za
etnologijo je pripravil dve ločeni razstavi s spremljajočima
zloženkama. V razstavišču v drugem nadstropju bodo na
ogled slike na steklo, razstavo je pripravila avtorica Moni-
ka Simonič, v palaciju pa bomo predstavili način obrambe
vinogradov proti toči od zadnjih let 19. stol. do prve sve-
tovne vojne; avtor razstave je Andrej Brence. Otvoritev, ki
bo v palaciju, bodo popestrile ljudske pevke iz Male vasi
pri Gorišnici, člani Rotar> kluba Ptuj pa bodo poskrbeli za
prigrizek. Izkupiček bo namenjen za otroke, ki jih je priza-
dela cerebralna paraliza. Z matinejo se muzej pridružuje
prireditvam ob spominu na 200. obletnico rojstva Franceta
Prešerna, ki jo bomo počastili z dnevom odprtih vrat vseh
kulturnih ustanov v Sloveniji.
Kot smo omenili, bo v pala-
ciju predstavljena nekdanja ob-
ramba vinogradov proti toči,
tej večni nadlogi vinogradni-
kov. Že od nekdaj so si prizade-
vali, da bi jo preprečili. Splošno
znana obramba je bilo zvonjen-
je s cerkvenimi zvonovi, na spo-
dnjem Štajerskem pa so proti
toči streljali s topiči in možnar- |
ji. To staro in zakoreninjeno na-
vado so prvič prepovedali že v
času Marije Terezije. V nasled-
njih letih so sledile še številne
druge prepovedi, a so bile prav
tako neuspešne. Kaznim nav-
kljub in čeprav toče mnogokrat
niso preprečili, so ljudje verjeli
v uspešnost streljanja.
Konec 19. stol. so pričeli stre-
ljati skozi poseben kovinski
nastavek, da bi povečali moč
zračnega vrtinca, ki naj bi razg-
nal oblake. Nastavek je bil visok
Več kot 2 m in je bil podoben
dimniku nekdanje parne loko-
motive ali velikemu liju. Nov
načm obrambe se je hitro uve-
ljavil po vinogradniških obmo-
čjih spodnje Štajerske, tudi v
Halozah in Slovenskih goricah.
in sosednjih pokrajinah, zlasti
pa v gornji Italiji, kjer so imeli
leta 1900 okoli 3000 strelnih
mest. Posamezna podjetja so za-
slutila ob takem razmahu strel-
janja dober zaslužek. Možnarje,
nastavke in drugo opremo so
ponujala v kompletu ali posa-
mič. Tudi okrajna glavarstva in
občine so podpirale streljanje in
so v ta namen dobivale držav-
no in deželno podporo za nakup
strelnih naprav in smodnika.
Tako je mestna občina na Ptuju
leta 1898 nabavila 500 kg smo-
dnika po znižani ceni, leta 1906
pa je 23 naročnikov kupilo 925
kg smodnika.
Čeprav znanstveniki sploh
niso potrdili, da je streljanje
učinkovito, je bilo do leta 1902
že tako razširjeno, da je moralo
c.-k. namestništvo za Štajersko
izdati naredbo o streljanju pro-
ti toči z dodatnimi navodili in
ravnanju s strelnimi naprava-
mi. Določena je bila tudi strel-
na doba, ki je trajala od maja
do oktobra. Vinograde so razde-
lili na strelne okoliše s po de-
setimi strelnimi postajami ali
hišicami. Strelna hišica je bila
lesena in pregrajena na delovni
in strelni prostor s strelno nap-
ravo, t.j. nastavkom na lesenem
ali kovinskem podstavku, kate-
rega zgornji del je molel skozi
streho. Strelec je polagal nabite
možnarje drugega za drugim
pod nastavek iz delovnega pros-
tora skozi odprtino v pregradni
steni. V delovnem prostoru so
poleg možnarjev hranili še smo-
dnik, vžigalne vrvice in drugo
opremo.
Po kritičnem proučevanju se
je izkazalo, da streljanje proti
toči ni učinkovito. Tudi stroški
za vzdrževanje postaj in stroški
za odpravo škode, ki je nastala
ob pogostih nesrečah, so prese-
gali škodo, ki jo je povzročila
toča. Če k temu prištejemo še
številne ranjene in pohabljene
strelce, je jasno, da se streljanje
ni izplačalo in so ga pred letom
1914 opustili.
Andrej Brenee
Nastavek za streljanje proti
toči, okoli 1900; fotografirano
v Halozah, marec 2000
PTUJ / TABOR ALPE JADRAN O EKOLOGIJI
v prostorih osnovne šole Olge Meglic na
Ptuju je prejšnji teden potekal letošnji
tabor Alpe Jadran, v katerem sodeluje ta
ptujska osnovna šola že od leta 1993. Prvič
letos je bil tabor zunaj Italije oziroma Mi-
lana. Posvečen je bil ekologiji - varstvu oko-
lja, s poudarkom na odpadkih in njihovem
vplivu na zrak.
Udeleženci so naredili primerjavo, kako ravna-
jo z odpadki drugod po Evropi, s poudarkom na
državah, iz katerih prihajajo (Slovenija, Hrvaška
in Madžarska), in tudi anketo o tem, kako Ptuj-
čani ravnajo z odpadki.
Cilj letošnjega tabora je bil zbrati kar največ po-
datkov, ki bodo uporabni tudi za izvajalce, glede
ozaveščanja ljudi, odlaganja in sortiranja odpad-
kov. Šestnajst mladih iz treh držav je s prizadev-
nim delom v okviru tabora pokazalo, da jim ni
vseeno, kaj bo z našim okoljem jutri, želeli pa so
tudi čim več zvedeti o tej problematiki.
Vodja tabora je bil Ervin Hojker, za koordina-
cijo je skrbel Boris Šegula, za računalništvo ob-
delavo in internet Milan Pulko, za vsebino pa
Stanko Žunec. Ptujski tabor je obenem priprava
na srečanje vseh držav na območju Alpe Jadran,
ki bo v okolici Milana v prvi polovici prihodnje-
ga leta.
MG
6
Četrtek, 30. november 2000 - TEDNIK
IMMIMIVOSTI. KEPORTAME
UUBUANA /
JUBILEJNI, 20.
MODNI BAZAR
Opazne
ptujske
kreaiiie
v sprejemni dvorani Can-
Icarjevega doma v Ljubljani
je 21. novembra potekal
20., jubilejni modni bazar,
največja predstava sloven-
ske mode, ki ostaja edina
tradicionalna vseslovenska
modna revija, čeprav jo je
vsako leto zelo težko prip-
raviti, kar ve najbolje Rok
Lasan, legenda slovenskega
manekenstva, ki je prazno-
val skupaj z bazarjem, le da
je upihnil deset svečk več:
letos namreč praznuje 30-
letnico ukvarjanja z modo.
Modeli ptujske kreatorke Barbare Plaveč - ena najbolj avtor-
sko dodelanih kolekcij letošnjega bazarja
Slovenski tekstilni proizvajal-
ci Mura, Kroj, Labod, Svilanit,
Almira, Rašica, Industrija usnja
Vrhnika, Lisca, Beti, Mik, Tro-
šport Exclusive, Modna konfe-
kcija Kroj Škofja Loka, Elkroj,
Eber krznarstvo in še nekateri
drugi so predstavili bodisi ak-
tualno sezonsko modo bodisi
modele za naslednjo pomlad in
poletje. Večerni modeli ptujske
modne kreatorke Barbare Pla-
več so bili po mnenju modnih
poznavalcev ena najbolj dodela-
nih avtorskih kreacij; po mne-
nju nekaterih je celo "rešila čast
slovenskih modnih oblikoval-
cev". Kolekcija je izdelana v to-
plih tonih starega zlata buret
Jubilejni modni bazar si je
ogledala tudi Štefka Kučan
svile. Detajle na oblekah krasijo
in bogatijo majhni delci čipke,
ki so ročno prišiti in oblikovani
v različne oblike, ki dajejo ob-
lekam poseben čar. Gre za uni-
katne modele in jih bomo v teh
dneh ugledali tudi v številnih
revijah, ki pišejo o modi; neka-
tere so jih izbrale tudi za naslo-
vnico.
Eden od vrhuncev letošnjega
modnega bazarja pa so bile štiri
manekenke, ki so bile vodilne
manekenke v Sloveniji na zače-
tku bazarja; oblekle so trenutku
primerna oblačila - krznene iz-
delke Eber. Vodila jih je Nina
Gazibara. Svojvrsten čar so mu
dali tudi plesalci plesne šole
Urška, ki so več kot odlično
predstavili športne kolekcije
slovenskih modnih proizvajal-
cev, med katerimi je bil najbolj
opazen Trošport Exklusive iz
Radelj ob Dravi.
MG
Foto: Črtomir Goznik
PTUJ / SKUPNI NOČNI PROGRAM NEKOMERCIALNIH
RADIJSKIH POSTAJ
Ptujski radijski noini ptiii
Ptujski radio je po 37 letih oddajanja sredi prejšnjega
tedna uspešno prestal tudi svoje prvo nočno oddajanje la-
stne produkcije programa. S 15. novembrom je namreč
družba Radio-Iednik Ptuj skupaj s še devetimi slovenski-
mi nekomercialnimi radijskimi postajami pričela oddajati
skupni nočni program SNOP, ki ga vsaka izmed njih odslej
oddaja po dve noči zapored.
Ptujčani so prvo noč (z 22.
na 23. november) dobro preži-
veli. Dežurno ekipo so sestavlja-
li glavni in odgovorni urednik
Radia Ptuj Ludvik Kotar, vodi-
telj Marjan Nahberger in ton-
ski tehnik Tone Topolovec,
svoje novinarske prispevke pa
so prispevali še Marija Slod-
njak ter Tatjana Mohorko in
Rado Škrjanec.
"Ni mi bilo vseeno, saj sem
se zavedal, da me posluša vsa
Slovenija," je svoje vtise nekaj
dni po "neprespani" noči strnil
Marjan Nahberger.
Veselja, prepletenega s kanč-
kom pričakovanja, pa ni skrival
niti urednik Ludvik Kotar. De-
jal je, da ptujski radijci želijo
v skupnem nočnem programu
predstaviti širšemu krogu pos-
lušalcev in se preizkusiti tudi
na področjih, ki jih v okviru
celodnevnega programa ni bilo
mogoče izpeljati na takšen na-
čin.
Prvi dve noči oddajanja ptuj-
skega nočnega programa sta to-
rej za nami. V družbi ptujskih
radijskih nočnih ptičev pa bos-
te lahko že kmalu - v noči z 12.
na 13. december ter še prihod-
njo noč. O čem bo takrat tekla
beseda, naj seveda ostane skri-
vnost. Poslušajte Radio Ptuj na
frekvencah 104,3 MHz in 98,2
MHZ in izvedeli boste.
Ob koncu le še to, ptujski ra-
dio je z vstopom v SNOP ne-
komercialnih radijskih postaj
(Radio Kranj, Radio Celje, Ra-
dio Sora Škof]a Loka, Radio
Slovenske gorice Lenart, Koro-
ški radio Slovenj Gradec, Radio
Triglav Jesenice, Radio Trbovlje,
Radio Murski val in Radio Šta-
jerski val) svoj redni program
"raztegnil" na oddajanje od 5.
ure zjutraj pa vse do 24. ure.
AK
Dežurno ekipo ptujskih radijskih nočnih ptičev so prvo noč se-
stavljali: uredni Ludvik Kotar, voditelj Marjan Nahberger in
tonski tehnik Tone Topolovec
f EDNIK - Četrtek, 30. november 2000
7
OO TOD IN TAM
pTUJ / VOLITVE v OBMOČNE IN LOKALNE ORGANE KMETIJSKO GOZDARSKE ZBORNICE
Odprtih 44 volišč
V nedeljo, 3. decembra, bo drugi krog volitev v organe
l^etijsko-gozdarske zbornice Slovenije. 9. aprila 2000 so
l,ile volitve članov sveta Kmetijsko gozdarske zbornice Slo-
venije in takrat so bili izvoljeni predstavniki najvišjega or-
gana nove zbornice, ki je bila ustanovljena v začetku leta
1999. Medtem ko je priprave na začetek dela zbornice vo-
dilo ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano, je
po izvolitvi najvišjega zborničnega organa - sveta zbornice
. ta imenoval druge organe zbornice in ti so skupaj z repu-
l)|iško volilno komisijo pripravili drugi krog volitev, takrat
v organe obm(»čnih enot zbornice.
Obveznih članov kmetijsko-
gozdarske zbornice je na obmo-
čju Slovenije okoli 175 tisoč. To
so lastniki, zakupniki, uživalci,
imetniki pravice uporabe kme-
tijskih zemljišč in gozdov v
Republiki Sloveniji, ki imajo
najmanj 20.000 tolarjev katastr-
skega dohodka, nadalje osebe,
ki opravljajo kmetijsko, gozdar-
sko ali ribiško dejavnost in so
se priglasile kot samostojni po-
djetniki, osebe, ki so lastniki,
zakupniki ali uporabniki kme-
tijskega ali gozdarskega obrata
in opravljajo dejavnost kot svoj
edini poklic, nimajo katastrske-
ga dohodka, so pa zavezanci za
davek od dejavnosti, in osebe,
ki so pokojninsko in invalidsko
zavarovane kot kmetje. Obvez-
ni člani zbornice so tudi prav-
ne osebe, ki so registrirane kot
kmetijske organizacije, zborni-
ca pa lahko ima tudi prostovo-
ljne člane.
V nedeljo bodo potekale vo-
litve članov svetov območnih
enot - na našem območju v svet
območne enote Ptuj. K obmo-
čni enoti Ptuj spadajo občine
Ptuj, Žetale, Majšperk, Podle-
hnik, Videm, Zavrč, Gorišnica,
Markovci, Kidričevo, Hajdina,
Dornava, Destrnik, Juršinci,
Trnovska vas. Sveti Andraž,
Slovenska Bistrica, Oplotnica,
Lenart, Sveta Ana, Benedikt,
Cerkvenjak in Ormož. Na tem
območju bo 44 volišč, pravilo-
ma na vsako občino po eno, le
v mestni občini Ptuj jih bo več.
Volilni upravičenci, torej člani
kmetijsko-gozdarske zbornice,
so prejeli vabila za udeležbo
na volitvah po pošti. Pripra-
vljale! tokratnih volitev si želi-
jo večje udeležbe kot v prvem
krogu, ko se je volitev članov
sveta kmetijsko-gozdarske zbor-
nice Slovenije udeležilo le dob-
rih 20 odstotkov upravičencev.
Svet Območne enote Ptuj bo
štel 15 članov; 11 jih bo izvolje-
nih na nedeljskih volitvah, štir-
je pa v naslednjem tednu prek
Zadružne zveze in Gospodarske
zbornice Slovenije, to bodo to-
rej predstavniki kmetijskih za-
drug in kmetijskih podjetij.
Poleg tega bodo v nedeljo iz-
voljeni člani odborov izpostav
območnih enot. Ptujska obmo-
čna enota kmetijsko-gozdarske
zbornice bo imela štiri izposta-
ve, in sicer v Ptuju, Ormožu,
Lenartu in Slovenski Bistrici,
odbori izpostav bodo šteli po
sedem članov.
Kmetijsko-gozdarske zborni-
ca bo imela odločilen vpliv na
razvoj kmetijstva in bo partner
slovenski vladi in parlamentu
tudi v sprejemanju kmetijske za-
konodaje. Sveti območnih enot,
ki se volijo v nedeljo (v Slo-
veniji bo 13 območnih enot),
bodo imeli številne naloge, med
drugim bodo volili predsednika
in dva podredsednika sveta ob-
močne enote, obravnavali letni
program dela in finančni plan
območne enote ter ga predla-
gali svetu zbornice, pregledali
letno poročilo o delu in o po-
rabi finančnih sredstev in ju
predlagali svetu zbornice. Na-
dalje bodo sveti območnih enot
obravnavali splošne akte zbor-
nice ter dajali nanje pripombe
in predloge. Predvsem pa bodo
pripravljali mnenja in strokov-
ne podlage, potrebne za razvoj
kmetijstva v odnosu do lokalnih
skupnosti oziroma regionalne-
ga razvoja kmetijstva. Odbori
izpostav območnih enot bodo s
približno enakimi cilji delovali
na območju upravnih enot in
bodo torej pripravljali strokov-
na mnenja in podlage razvoja
kmetijstva na območju uprav-
nih enot in posameznih občin.
Poglejmo še nekoliko podrob-
neje vlogo in organizacijo obmo-
čne enote kmetijsko-gozdarske
zbornice. Po začasnem statutu
KGZ bo za poslovanje obmo-
čne enote skrbelo tajništvo, ki
ga bo vodil vodja območne eno-
te, nadzor nad njegovim delom
pa bo opravljal predsednik sve-
ta območne enote. Z izvolitvijo
sveta območne enote bo torej
zagotovljen tudi posreden nad-
zor članov zbornice na delo-
vanje njenih območnih enot.
Vodjo območne enote in njego-
vega namestnika imenuje svet
kmetijsko-gozdarske zbornice,
predlog za imenovanje pa daje
njen direktor. V območnih eno-
tah bodo delovale strokovne slu-
žbe (Kmetijska svetovalna in
druge), zbornica bo torej iz-
vajala tudi nekatere dejavnosti
iz pristojnosti države oziroma
kmetijskega ministrstva.
KANDIDATI ZA
ČLANE SVETA
OBMOČNE ENOTE
PTUJ
Volilna komisija Območne
enote Ptuj je potrdila sedem
kandidatnih list za člane sveta
Območne enote:
1. GOVEDOREJSKO
DRUŠTVO ORMOŽ (predla-
gatelj je UO društva): Ciril
Meško, Lahonci; Viktor Bor-
ko, Vodranci; Andrejka Keček,
Vitan; Franc Zadravec, Vinski
Vrh; Anton Marčec, Obrez;
Franc Puklavec, Obrez; Ivan
Polak, Miklavž pri Ormožu;
Ivan Kociper, Stanovno;
2. DRUŠTVO SKZ - SLO-
VENSKA KMEČKA ZVEZA
(predlagatelj je UO društva):
Franc Kuri, Cogetinci; Janez
Rajšp, Drvanja; Ivan Kelenc,
Formin; Marija Bračič Vogrin,
Zamarkova; Feliks Kocbek,
Zgornja Voličina; Franc Obran,
Zabovci; Franc Fekonja, Ihova;
Franc Sužnik, Selce; Romana
Kren, Zgornje Partinje; Jožef
Mlakar, Zamarkova;
3. SOCIALDEMO-
KRATSKA KMEČKA ZVEZA
- GIBANJE ZA RAZVOJ PO-
DEŽELJA (predlagatelj UO
zveze): Jožef Škrlec, Zgornje
Partinje; Štefan Kirbiš, Zgornja
Hajdina; Feliks Vogrin, Trojiški
trg; Boris Toš, Drbetinci; Franc
Veberič, Cenkova; Ivan Vogri-
nec, Skorba; Vojteh Gungl, Spo-
dnja Bačkova; Milan Žugman,
Ročica; Ivan Škrlec, Zgornje
Partinje;
4. LISTA VINOGRADNI-
KOV IN SADJARJEV PTUJ
(predlagatelj je UO Društva vi-
nogradnikov in sadjarjev Ptuj):
Janez Matjašič, Zagorci; Stanko
Čurin, Kog; Zvonko Arnečič,
Gradišče; Jože Brglez, Brezje;
Milan Breg, Krčevina pri Vur-
bergu; Franc Lah, Podgorci;
Marjan Kramer, Lancova vas;
Radovan Šuman, Lenart; Janez
Lovrenčič, Lovnik; Marjan Lo-
vrec, Jiršovci;
5. ZDRUŽENJE ZA MED-
SOSEDSKO POMOČ (predla-
gatelj je UO Združenja - Strojni
krožek Žetalanec): Franc Be-
zjak, Majšperk; Franc Planin-
šek, Pleterje; Izidor Štajnberger,
Žetale; Peter Munda, Gajevci;
Vincenc Lovrec, Rjavci; Janez
Horvat, Dornava; Slavko Ko-
kot. Turški Vrh; Ivan Zajšek,
Stanošina; Lučka Toplak, So-
betinci; Anton Lenart, Spodnji
Velovlek; Anton Žampa, Leva-
njci;
6. ZDRUŽENJE REJCEV
PRAŠIČEV PTUJ (predlaga-
telj je razširjeni UO združe-
nja): Franc Požegar, Bišečki
Vrh; Marjan Hameršak, Buko-
vci; Adolf Gojkovič, Staro-
šince; Štefan Brumec, Spodnja
Nova vas; Janko Šmigoc, Mure-
tinci; Frančišek Gojkošek, Lan-
cova vas; Alojz Prelog, Zagojiči;
Branko Godec, Njiverce; Janez
Kostanjevec, Nova vas pri
Markovcih; Jožefa Dominko,
Desenci; Stanislav Brumen, Za-
mušani;
7. KMEČKA LISTA -
DRUŠTVO ZA RAZVOJ
KMETIJSTVA IN PODEŽE-
LJA (predlagatelj je občni zbor
liste): Ivan Hrga, Dragovič;
Marjan Hergan, Zgornje Jabla-
ne; Milan Strmšek, Šikole; Aleš
Kotnik, Šikole; Simon Lesko-
var, Kočno pri Polskavi; Martin
Rudolf, Spodnji Ključarovci;
Otilija Kolarič, Obrez; Albin
Druzovič, Drbetinci; Jože Lah,
Pongrce; Ivan Šimenko, Pobre-
žje;
ZA ODBORE
IZPOSTAV DESET
LIST KANDIDATOV
Za člane odbora Izpostave
Ptuj je bilo vloženih in potr-
jenih 5 list kandidatov. Vložili
so jih Združenje za medsosed-
sko pomoč. Združenje rejcev
prašičev Ptuj, Kmečka lista -
Društvo za razvoj kmetijstva
in podeželja. Socialdemokrat-
ska kmečka zveza - Gibanje za
razvoj podeželja ter Lista vino-
gradnikov in sadjarjev Ptuj. Za
pet mest v odboru izpostave se
poteguje 25 kandidatov.
Za člane odbora Izpostave
Ormož se poteguje 11 kandida-
tov, ki kandidirajo na listah Go-
vedorejskega društva Ormož in
Liste Jožefa Ozmeca.
Tudi za člane odbora Izposta-
ve Lenart se bodo volivci od-
ločali o kandidatih z dveh list,
in sicer so skupaj 11 kandida-
tov predlagali Socialdemokrat-
ska zveza - Gibanje za razvoj
podeželja ter Društvo SKZ Slo-
venska kmečka zveza
Najlažje se bodo odločili vo-
livci v Izpostavi Slovenska Bi-
strica, kjer bodo izvolili samo
kandidate Kmečke liste - Druš-
tva za razvoj kmetijstva in po-
deželja, na listi je 5 kandidatov.
V odbore izpostav bodo v ne-
deljo izvolili po pet članov, po
dva pa bo dodala druga volilna
skupina (Zadružna zveza in Go-
spodarska zbornica).
Volitve v svet območne enote
in odbore izpostav bodo poteka-
le po proporcionalnem sistemu,
tako da bodo volivci glasovali
za eno od kandidatnih list, šte-
vilo glasov za posamezno listo
pa bo odločilo, koliko njenih
članov bo izvoljenih v svet ob-
močne enote oziroma v odbore
izpostav.
V imenu pripravljavcev
volitev v nedeljo, 3. decem-
bra, velja članom kmetijsko-
gozdarske zbornice Slovenije
vabilo, da obiščejo volišče, na
katerega so bili povabljeni s
pisnim vabilom in pomagajo
izbrati ljudi, ki bodo zastopali
interese kmetijstva oziroma
pomagali oblikovati njegovo
usodo v naslednjem obdobju.
Kmetijsko-gozdarska zborni-
ca, njene območne enote in iz-
postave območnih enot bodo
imele na dogajanje v kme-
tijstvu podoben vpliv, kot ga
imata Gospodarska zabornica
in Obrtna zbornica Slovenije,
vsaka na svojem področju. Gre
torej za pomembno stanovsko
in strokovno organiziranost
kmetijstva, zato ne bi bilo dob-
ro, da bi imele tokratne volitve
podoben, mlačen odziv voliv-
cev kot na volitvah 9. aprila.
J. Bračič
... PA BREZ ZAMERE ...
Dame in gospodje,
pripimite svoje denarnke
Takole. Tudi uradno se je začel najbolj vesel ter ra-
dosten čas leta. Juhuhu. Vsi se imamo radi, od po-
vsod dobivamo darila, uh, še stari komunajzarji ter
neustrašni pomladniki si, takole pod mizo, ko nihče
ne vidi, drug drugemu diskretno v roko potisnejo tisti
komplet kulijev in tehničnih svinčnikov. Okej, zakaj
pa ne. Če kdaj, je prav v tem obdobju leta najboljša
priložnost za malce bratenja ter druženja, ne? In če
kdaj, mar ni ravno mesec december, ha, veseli decem-
ber, ravno pravšnji čas za vsesplošno nakupovanje
daril, kar seveda pomeni, da je to čas, ko je vaša de-
narnica izpostavljena najhujšemu desantu na svojo
vsebino. Ja, v mesecu decembru ni nič kaj zavidljivo
biti denarnica. Vtem mesecu je odprta sezona lova na
vaše shrambe denarja. Brez milosti, streljaj, da ubiješ,
ne, da raniš! Uh, minska polja raznih razprodaj ter
"sonderpreisov" so v tem času na vrhuncu aktivnosti.
Začnejo se tako rekoč na vašem pragu. Se huje, zač-
nejo se že na vašem domačem terenu, v vaši utrdbi,
v varnem zavetju vašega doma, sovražnik se infiltrira
celo v vašo dnevno sobo, v vašo kuhinjo, huh, pomi-
slite, celo v vašo spalnico! Adijo prednost domačega
terena! Mi hočemo tvoj denar. Hočemo ga takoj in ho-
čemo ga vsega. Aha, prav imate, mašina za vlečenje
denarja iz vaše denarnice v decembru deluje najboljše,
je v vrhunski formi. Tudi če se še tako upirate temu do-
bro naoljenemu molznemu stroju, zmagati vseeno ne
morete. Slej ko prej vas dobi v svoje kolesje. Ne verja-
mete? Poglejmo.
Predstavljajte si, da se letos odločite, da pa res ne
boste v tem času zapravili niti tolarja več kot v drugih
mesecih. Kaj tolarja, niti stotina {če se ne spomnite, to
je tisti monetarni napol konstrukt, ki ga v rokah zago-
tovo niste držali več kakor petkrat v življenju) več kot
ponavadi! Sklenete, da se boste z vsemi razpoložljivi-
mi sredstvi uprli agresorju, da ne boste zavili v nobe-
no drugo trgovino razen v špecerijo, da ne boste niti
pod razno prebrali niti enega samega prodajnega ka-
taloga raznih marketov in centrov, da ne boste gledali
absolutno nič televizije, razen morda poročil, za konec
pa še vsem sorodnikom in prijateljem naročite, da naj
vam strogo ne prinašajo nobenih daril, saj tudi vi njim
ne mislite kupiti absolutno ničesar Heh, še voščilnice
jim ne mislite poslati. Predstavljajte si, da se po kak-
šnem čudežu tega tudi dejansko držite in že kaže, da
vam bo ta podvig tudi uspel. Ampak pozabljate ven-
dar na človeški faktor! Četudi se svojega dela pogod-
be držite, se vedno najde kakšen šibek člen verige. Ali
res mislite, da se bodo tudi vaši prijatelji in sorodniki
držali vaših napotkov ter vam res ne bodo kupili ni-
česar, ampak prav ničesar, niti ene same čokoladice?
Eee, štos je ravno v tem, da ne smete dobiti nič, niti
bonbončka, saj lahko že en sam bonbonček, pa če se
sliši še tako patetično ter neverjetno, povzroči verižno
reakcijo. Predstavljajte si, da vam sorodnik da en sam
samcat bonbonček - to pomeni, da ste potemtakem tudi
viprimorani vrniti to gesto, ne? In če obdarujete enega
sorodnika, jih morate potemtakem vse, če ne želite tve-
gati velike zamere pri vseh drugih. Vidite, kakor hitro
dobite karkoli, se vam poruši ves sistem. Hasta la vi-
sta, bejbi! Od vseh vaših dobrih ter krepostnih namer
ne ostane nič, nula. Tako vidite, da dejansko nimate
možnosti. Ni izhoda. Finančno neproblematični (vsaj
za večino) ter nestresni december je fikcija, znanstve-
na fantastika. Kar sprijaznite se s tem.
Torej, zdaj, ko ste se odpovedali takšnim in podo-
bnim iluzijam ter se sprijaznili z dejstvom, da nega-
tivni decembrski bilanci ne morete ubežati, pa lahko
premislite, kakšne so vaše možnosti v boju z raznimi
prodajnimi katalogi, reklamami po pošti, heh, konec
koncev tudi z božičnim venčkom. Po pravici poveda-
no, ne ravno velike. Četudi se odločite razni propa-
gandni material, ki ga dobite po pošti ali pa vam ga v
roke porinejo v kakšni štacuni, marljivo metati stran,
vaše možnosti niso kaj prida večje. Vzemite na primer
prejšnjo soboto ter Katarinin sejem. Ja, prav imate, ta
prireditev, katere rahlo načetega imidža ne rešijo niti
tisti še preživeli prodajalci suhe robe, je en sam velik
prodajni katalog. Na vsakem koraku. Eee, težava je
le v tem, da se Katarininega sejma, če vam po kakšni
čudni logiki toliko kiča na enem mestu ne ustreza, ne
da zmečkati in vreči v smeti kot navadnih katalogov.
Ne morete se mu niti izogniti, saj okupira celotno staro
jedro mesta. Huh, si mislite, tako rekoč popoln prodaj-
ni katalog. S popolno ponudbo. Uh, zdi se, da bi člo-
vek z malo iskanja na Katarininem lahko kupil tudi
ves december z vsemi prazniki vred. Ti se spomni, mi
to imamo. Samo za vas. Heh, roko na srce, treba je
priznati, da resda gredo najbolj v promet metle in stare
cote, ampak tudi to je nekaj. Stos vsega skupaj itak
ni v tem, kaj kupuješ, ampak koliko kupuješ. In de-
cembra kupujejo vsi. In vse. In dosti vsega. Če obsta-
ja verjetnost, da boste kakšno stvar prodali, potem jo
boste prodali decembra ali pa nikoli. In če obstaja ver-
jetnost, da boste v življenju kupili kakšno popolnoma
nekoristno stvar, vam s precejšnjo gotovostjo napove-
dujem, da se bo to zgodilo nekega idiličnega dne v me-
secu decembru.
Dame in gospodje, pripravite svoje denarnice, zlo-
ščite kreditne kartice, dirka se je začela!
Gregor Alič
LISTA VINOGRADNIKOV IN SADJARJEV
Lista vinogradnikov in sadjarjev se bo posebej zavzemala za:
- pomoč vinogradnikom in sadjarjem
- višjo dodelitev sredstev za obnove vinogradov in sadovnjakov
- za ohranjanje vinogradnišdkih površin
- višje cene pri odkupu grozdja, vina ter sadja
- za zaščito domačih vin
3. decembra 2000 bomo imeli priložnost na voliščih oddati
glasove za člane svetov območnih enot in odborov izpostav
območnih enot kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije.
Vinogradnikom in sadjarjem nam ne sme biti vseeno, kdo nas
bo zastopal. 3. decembra 2000 imamo priložnost, da oddamo svoj
glas listi vinogradnikov in sadjarjev.
Svet območne enote Ptuj:
1. Janez Matjašič, roj. 12. 5. 1928, Zagorci 53, Juršinci,
2. Stanko Čurin, roj. 6. 11. 1929, Kog 15, Ormož,
3. Zvonko Arnečič, roj. 19. 1. 1959, Gradišče 116/b, Girkulane,
4. Jože Brglez, roj. 24. 5. 1939, Brezje 9, Oplotnica,
5. Milan Breg, roj. 29. 8. 1961, Krčevina pri Vurbergu 116, Ptuj,
6. Franc Lah, roj. 21. 2. 1938, Podgorci 26, Ormož,
7. Marjan Kramer, roj. 23. 11. 1962, Lancova vas 85/a, Videm
pri Ruju,
8. Radovan Šuman, roj. 12. 9. 1973, Rujska c. 18, Lenart,
9. Janez Lovrenčič, roj. 27. 4. 1959, Lovnik 11, Poljčane,
10. Marjan Lovrec, roj. 6. 7. 1960, Jiršovci 24. Destrnik.
Odbor izpostave:
1. Janez Matjašič, roj. 12. 5. 1928, Zagorci 53, Juršinci,
2. Zvonko Arnečič, roj. 19. 1. 1959, Gradišče 116/b, Gorišnica
3. Marjan Kramer, roj. 23. 11. 1962, Lancova vas 85/a, Videm
pri Ruju,
4. Milan Breg, roj. 29. 8. 1961. Krčevina pri Vurbergu 116, Ptuj.
5. Marjan Lovrec, roj. 6. 8. 1960, Jiršovci 24, Destrnik.
Naročnik oglasa: Društvo vinogradnikov in sadjarjev Ruj
8
Četrtek, 30. november 2000 - TEDNIR
NASI KRAJI IN UUDSE
PTUJ / GRADNJA GIMNAZIJE GRE H KONCU
DrioU so se
obljubljenega roka
Gradnja sodobnega objekta nove ptujske gimnazije gre h
koncu. Izvajalec del SCT Ljubljana je v pismu javnosti za-
pisal, da bo kljub številnim zapletom, ki so spremljali gra-
dnjo, to končal v predvidenem pogodbeno dogovorjenem
roku, torej do 30. novembra. Veliki zastoji so nastali za-
radi nepredvidenih arheoloških izkopavanj, zaradi katerih
so morali delo prekiniti kar za 65 dni. Največje povečanje
stroškov pri gradnji pa je povzročila zamuda investitorja
pri predaji projektne dokumentacije.
Ker so bili načrti za učilniški
del objekta pomanjkljivi, še po-
sebej v delu za izvedbo temel-
jev, armature, sidranja in sten,
poleg tega so bili izvajalcu do-
stavljeni prepozno, je bilo iz-
gubljenih 93 dni. Pri športni
dvorani je bilo zamud za 49 dni,
nastala je zaradi prepozno do-
stavljenih armaturnih načrtov,
ker je prišlo do sprememb te-
meljev športne dvorane. Pre-
pozna prestavitev visokonape-
tostnega kabla pa je povzročila
62-dnevno zamudo pri zunanji
ureditvi objekta. Težave so med
gradnjo nastale tudi zaradi ptuj-
skega gradbenega podjetja, ki je
na objektu delalo kot podizvaja-
lec, ker ni v celoti izpolnilo do-
govorjenih del. Na koncu znaša
seštevek dodatnih stroškov in
škode, ki ni nastala zaradi iz-
vajalca dela, 90 milijonov tolar-
jev in jih bo moral investitor -
naročnik skladno z določili po-
godbe in posebnih gradbenih
uzanc tudi plačati izvajalcu del.
Pri tem pa v SCT odločno za-
nikajo, da bi v tem primeru šlo
za kakšno pomoč SCT, kot je
na 20. seji mestnega sveta obči-
ne Ptuj njegov zahtevek inter-
pretiral ptujski župan Miroslav
Luci, niti za kakršnokoli izi-
gravanje investitorjev. Sicer pa
imajo na državnem ministrstvu
za šolstvo in šport že od febru-
arja letos zahtevek SCT za pov-
račilo škode, ki je nastala zaradi
zastojev, in rekapitulacijo za več
in dodatna dela.
Tudi pri opremljanju novega
objekta ne gre gladko. Ker se
je eden od udeležencev razpisa
pritožil, so ga morali ponoviti.
Po optimističnih napovedih bo
oprema vgrajena februarja ozi-
roma marca prihodnje leto, so
povedali v oddelku za družbene
dejavnosti mestne občine Ptuj.
MG
Športna dvorana pri novi gimnaziji. Fotografije: Črtomir Goznik
Nova gimnazija iz Vollonerjeve strani       j
.... _!......_ .   . .--^.^_____ ... ..... ._.        ___   .    _____-i
PTUJ
iuii še kar padajo
Samo dober teden so na novo postavljene luči ob Grajeni
do Tihe poti (namestili so jih 13) ostale nepoškodovane, po-
tem pa so padle štiri, da o tistih, ki so predmet stalnih napa-
dov v "županskem parku" za ptujsko mestno lekarno, niti ne
govorimo. Pred kratkim so znova obnovili tudi luči v Me-
stnem parku od mostu za pešce navzdol, žal pa tudi te niso
dolgo ostale cele. V oddelku za okolje in gospodarsko infras-
trukturo mestne občine Ptuj počasi izgubljajo voljo, denarja
pa že tako in tako primanjkuje, da bi luči nonstop zamenje-
vali. Kaj pomagajo na eni strani prizadevanja za lepo in ure-
jeno okolje, če vandali na drugi strani uničujejo. Morda bi
bila rešitev, da bi jim prepustili vzdrževanje uničenega, le iz-
slediti bi jih bilo treba. To pa je že druga zgodba.
MG
PTUJ / 22. DAN OSNOVNE SOLE OLGE MEGLIC
V pritakovanju nove šole
V avli ptujskega Šolskega
centra so učenci in kolektiv
osnovne šole Olge Meglic
24. novembra svečano pros-
lavili 22. dan šole. V imenu
mestne občine Ptuj jih je
pozdravil ptujski župan Mi-
roslav Luci, ki se je javno za-
vzel za to, da ta šola čim prej
pridobi ustreznejše prostore
za svoje delo. Gre za šolo, ki
dosega kvalitetne rezultate
na vseh področjih življenja
in dela tudi s pomočjo no-
vosti, ki omogočajo inovati-
vno delo. Za to je zaslužen
celotni kolektiv, ki ga vodi
prizadevni ravnatelj Ervin
Hojker.
Slavnostna govornica je bila
mag. Vera Bevc, predstojnica
Zavoda za šolstvo Republike
Slovenije, organizacijske eno-
te Maribor. Olgica je mlada
šola, je med drugim poudarila,
vendar se kljub mladosti po-
naša z dosežki, ki jih pripi-
sujemo dolgotrajni tradiciji in
močnim zgodovinskim temel-
jem. Šole ne krasijo le cvetlič-
na okna in okrašeni hodniki,
krasijo in bogatijo jo predvsem
številne spodbude, razumeva-
nje, spoštovanje, medsebojno
zaupanje, pohvale in medse-
bojna pomoč.
22. dan šole je obogatil tudi iz-
bran nastop učencev, ki so pred-
stavili dosežke enega šolskega
leta. Praznik šole je bil tudi pri-
ložnost, da so se zavedli svojih
korenin, med katere sodi tudi
sodelovanje z osnovno šolo iz
Koprivnice, je med drugim po-
vedal ravnatelj Ervin Hojker, s
katero začenjajo novo poglavje
sodelovanja. Učencem in kole-
ktivu se je zahvalil za ves trud
pri pripravi prazničnega pro-
grama.
Tekst in foto:
MO
Mag. Vera Bevc, slavnostna govornica na 22. dnevu OŠ Olge
Meglic Ptuj (na sliki skupaj z ravnateljem šole Ervinom HoJ-
kerjem), Je bila navdušena nad nastopom učencev
Nastopajoči so bili iz vseh razredov, od prvega do osmega.
Skupina na sliki si Je dajala delo z abecedo.
TEDNIK - Četrtek, 30. november 2000
9
PO NAŠIH KRAJIH
SVETI ANDRAŽ V SLOVENSKIH GORICAH / KONEC TEDNA DRUGI PRAZNIK OBČINE
lefos astalt, kmalu še nova šola
Konec tedna bodo v Vitomarcih, ki veljajo za središče obči-
ne Sveti Andraž, proslavili drugi občinski praznik. Kot do-
mala povsod po Slovenskih goricah se bodo spomnili novih
pridobitev, med katerimi izstopajo nove asfaltne prevleke.
Asfalt za prebivalce Sloven-
skih goric žal še vedno pred-
stavlja nujni korak na poti k
razvitosti. V preteklosti so bili
slovenjegoriški kraji na robu
ptujske občine nemalokrat iz-
vzeti iz kratkoročnih, dolgo-
ročnih ter še kakšnih načrtov
razvijanja podeželja, nič bolje
pa se območju današnje andra-
ške občine menda ni godilo
tudi v prejšnji skupni občini
Destrnik-Trnovska vas-Vito-
marci. A občina je še mlada kot
njihov župan Franci Krepša,
zato načrtov in zaleta ne zmanj-
kuje. V Vitomarcih so prepriča-
ni, da bodo uspešno rešili tudi
najbolj pereče probleme, pove-
zane z gradnjo nove šole, za kar
so SE lani odločili občani.
tednik: Leto je naokoli in
pred vrati je 2. praznik občine
Sveti Andraž. Kako ocenjuje-
te delo vaše občine v zadnjem
letu?
Franci Krepša: "Praznik naše
občine je pomaknjen v drugo
polovico leta, zato lahko ocen-
jujemo koledarsko letos hkrati
z občinskim letom. V zadnjem
letu smo veliko sredstev name-
nili za ceste, javno razsvetljavo
in obnovo Hrgove domačije v
Vitomarcih. Če sem konkretnej-
ši, moram reči, da je bila ob-
čina Sveti Andraž v preteklem
letu uspešna. V letu, ki se izte-
ka, smo posodobili skupaj 1,5
kilometra lokalnih cest in jav-
nih poti v Drbetincih, Koboša-
ku in Gibini, prav toliko cest
pa smo tudi preplastili. 15 mi-
lijonov tolarjev nam je uspelo
"pripeljati" s posameznih mi-
nistrstev, 15 milijonov tolarjev
smo prispevali sami, kar pome-
ni, da smo za ceste porabili oko-
li 30 milijonov. V Vitomarcih
smo dobili javno razsvetljavo,
ki je stala 16 milijonov tolar-
jev; iz občinske blagajne smo
primaknili dobre tri, kar pa je
več, kot smo načrtovali. Ena vi-
dnejših naložb leta je obnova
Hrgove domačije v Vitomarcih.
Poudariti moram, da sta do-
sedanjo obnovo v vrednosti 5
milijonov tolarjev pokrili mini-
strstvo za kulturo in ministrs-
tvo za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano. Se letos pa naj bi po
slabih dveh letih priprav sani-
rali plaz v Drbetincih, za kar
sredstva prispeva ministrstvo za
okolje in prostor."
tednik: Vaši občani pa so
seveda veseli tudi manjših in-
vesticij in pridobitev.
Franci Krepša: "Gasilcem
smo sofinancirali nakup gasil-
skega vozila v višini 2,5 milijo-
na tolarjev, ostalo so prispevali
občani. 25 gospodinjstev iz Dr-
betincev, Vitomarcev in Slav-
šine se je priključilo na javni
vodovod, 1,5 milijona tolarjev
pa smo v tem letu namenili še
obnovi mrliške vežice v Vito-
marcih. Nekaj sredstev pa je šlo
za ureditev prostorov društva
upokojencev, ki ga bomo odprli
v soboto."
OBČINA IN
OBČANI ZA NOVO
ŠOLO
tednik: Občina se je v za-
dnjem letu v medijih pogoste-
je pojavljala tudi zaradi težav,
povezanih s šolstvom. Kako
kaže pri pridobivanju državnih
sredstev za gradnjo nove šole?
Franci Krepša: "Šolstvo je
naša največja rakasta rana. Na-
sledili smo katastrofalno sta-
nje. Sedanji destrniški župan
Franc Pukšič je kot župan
občine Destrnik-Trnovska vas-
Vitomarci dosegel, da so se zdru-
žili šolski okoliši v okvire ob-
čine. Letos smo se prijavili na
razpis za investicije v osnovno šol-
stvo. Po prvi objavi prioritetne
liste smo bili na 11. mestu, nato
pa je ministrstvo objavo, ki je
bila nekaj dni na njihovi sple-
tni strani, umaknilo kot neve-
ljavno. Osebno sem prepričan,
da je k temu med drugim pripo-
mogel tudi gospod Pukšič, ki se
neprestano trudi, da bi učenci
višjih razredov pristali na De-
strniku, verjetno želi, da bi tja
zahajali tudi mlajši, vendar pa
občina Sveti Andraž tega ne bo
dovolila."
tednik: Zakaj ne?
Franci Krepša: "Tako jaz kot
vsi občani si želimo, da imamo
v občini svojo osnovno šolo.
Prepričan sem, da nam bo v pri-
hodnjih letih to tudi uspelo. Po-
udariti moram, da so to željo
občani izrazili tudi na lanskem
referendumu za uvedbo samop-
rispevka. Žalostno je, da nekdo,
ki je bil v teh krajih izvoljen za
našega poslanca, ne dela v prid
nam, temveč bolj v korist lastne
občine."
tednik: Gospod Krepša, ali
pričakujete, da bo te težave ne-
mara odpravila nova sloven-
ska vlada?
Franci Krepša: "Problemi so
dejansko vedno bili in bodo. Po
novi objavi prednostne liste in-
vesticij na področju osnovnega
šolstva je naša načrtovana no-
vogradnja pristala na 35. mestu.
Po zagotovilu državnega sekre-
tarja to naj ne bi pomenilo nič
hudega, sami pa vemo, da je vr-
stni red včasih pomemben tudi
pri določanju terminskega pla-
na financiranja. Po zagotovilih
ministrstva naj bi naša inve-
sticija šla v realizacijo v letu
2002, kar sovpada z načrti obči-
ne, ki mora za gradnjo zagoto-
viti 30-odstotni delež naložbe,
to je 150 milijonov tolarjev. To
pomeni, da bomo v naslednjih
treh letih morali preložiti dru-
ge investicije. Že v proračunu
za prihodnje leto bo okoli 40
milijonov tolarjev namenjenih
gradnji nove šole, vrtca in več-
namenske telovadnice."
SUŠA POBRALA
DOBRŠNI DEL
PRIDELKA
tednik: Občina Sveti An-
draž ostaja pretežno kmetij-
ska. Kmetijstvo je, kot vemo,
tudi v vaših krajih letos zelo
prizadela suša. Kako ocenju-
jete odnos države do reševanja
posledic suše?
Franci Krepša: "Res je tudi
našo občino letos zelo prizade-
la suša - nekatere kulture bolj,
druge malo manj. Občina na do-
gajanje ni imela velikega vpliva,
mislim, da je pri tem odpoveda-
la država oziroma resorno mi-
nistrstvo, saj vemo, da so bile
obljube dane hitro, že ko se je
suša bolj. kot ne začenjala. Nato
so se stvari birokratsko zavlekle
in zakomplicirale. Ker je bilo
in je še več nejasnosti, moram
ob tej priložnosti povedati, da
je bilo od občine odvisno le, da
smo popisali kulture in priza-
dete površine, kar smo dobili s
strani pristojne državne komi-
sije. Po prvi oceni je škoda za
našo občino znašala 106 milijo-
nov tolarjev. Ministrstvo je poz-
neje to znižalo na 73 milijonov,
mi pa smo morali iz popisa iz-
brisati tiste kulture, pri katerih
je bila nastala škoda nižja od
30 odstotkov. Nadalje so prišli
z idejo, s čimer se osebno ni-
sem strinjal, da mora posamez-
na kmetija 30 odstotkov nastale
škode nositi sama, kar pomeni,
da je bilo od prvih obljub drža-
ve izpolnjenih bolj malo. Naši
občani bodo za odpravo posle-
dic nastale škode tako dobili le
20 milijonov tolarjev državne
pomoči. Poudariti moram, da
lahko vsak občan preveri obra-
čun na občini ali na ministrstvu
za kmetijstvo, saj je po prepri-
čanju nekaterih občina ta sred-
stva delila 'na lepe oči'."
tednik: Dve leti samostoj-
nosti sta zagotovo že prinesli
zagon za nove razvojne načrte.
Kako se bo vaša občina razvi-
jala v bodoče in kako bi ocenili
delovanje lokalnih skupnosti
v Sloveniji in Slovenskih gori-
cah?
Franci Krepša: "Naša občina
je pretežno kmetijska, drugih
gospodarskih panog praktično
ni. Vsi vemo, da je v kmetijstvu
kriza in da so cene kmetijskih
proizvodov nizke, po merilih
Evropske unije pa previsoke.
Prav zato se bojim novih soci-
alnih problemov, saj vemo, da
povprečne kmetije ne bodo pre-
nesle nastalih razmer in priti-
skov. Možnosti razvoja vidim
v razvoju intenzivnega kmeto-
vanja, tako v pridelavi vrtnin,
grozdja in drugega sadja, mogo-
če tudi živine, za kar morajo biti
dani pogoji - tako dovolj velike
kmetijske površine kot ustrez-
na mehanizacija. Glede lokal-
nih skupnosti menim, da imajo
veliko vlogo pri razvoju lokal-
ne samouprave. Manjše lokalne
skupnosti lahko v okviru obči-
ne dosežejo več kot v večjih ob-
činah."
tednik: Možnosti so tudi
v dopolnilnih dejavnostih na
kmetijah. Se vaši kmetje odlo-
čajo zanje?
Franci Krepša: "Mislim, da
bo to v prihodnje nujno. Od
samega kmetovanja se več ne
bo dalo normalno živeti. Eno je
preživetje, drugo pa je normal-
ni standard, ki bi ga moral ime-
ti sleherni občan, ki se trudi in
dela po svojih močeh. Mislim,
da bi morali mnogo postoriti še
na področju turizma, vendar pa
je vse odvisno od denarja. Drža-
va bi morala imeti na področju
turizma večjo vlogo, saj vemo,
da sosednje države s turizmom
veliko zaslužijo."
Vse najboljše ob drugem pra-
zniku občine Sveti Andraž v
Slovenskih goricah, bi lahko
zaključili ta pogovor, v upan-
ju, da bo že prihodnje leto ob
podobni priložnosti manj te-
žav ter da bodo časi morda bolj
naklonjeni razvoju Slovenskih
goric, ki s težavami dohitevajo
razvite.
Anemari Kekec
Vitomarški prvošolčki ne vedo, kam bodo v bodoče zahajali v
šolo
Obnovljena Hrgova domačija - ponos občine
Franci Krepša, župan občine Sveti Andraž v Slovenskih gori-
cah
Asfalt so letos dobili tudi v Gibini. Foto: Jožef Kocuvan
Prireditve ol> 2. ohiinsliem prazniltu Sv, Andraža v
Slovensliili goriiali:
sobota - 2. decembra:
9.00 - otvoritev občinske ceste v Gibini
10.30 - otvoritev občinske ceste Kobošak-Rojko
12.00 - otvoritev občinske ceste v Drbetincih
14.30 - otvoritev prostorov društva upokojencev
18.00 - osrednja proslava v domu krajanov
nedelja - 3. decembra:
8.00 - 13.00 nastop godbe na pihala Sv. Jurij ob Ščavnici
10.00 - slovesna maša v počastitev farnega patrona sv. An-
draža
11.00 - družabno srečanje občanov
spoštovane občanke in občani,
ob 2. občinskem prazniku
občine sveti andraž v slovenskih goricah
vam čestitam in želim prijetno praznovanje.
Franc KREPŠA
župan občine Sv. Andraž
10
četrtek, 30. november 2000 - TEDNIK
OO TOD IN TAM
GORIŠNICA / SREČANJE OBČANOV S POSLANCEM
ALOJZOM SOKOM
Regijski odbor Hove Slovenije
v Moškanjcih so predsedniki občinskili odborov in pred-
stavniki stranke Nova Slovenija - krščanske ljudske stran-
ke iz občin ptujsko-ormoškega območja z novoizvoljenim
poslancem Alojzom Sokom iz Ormoža v ponedeljek zvečer
ustanovili strankih regijski odbor Ptuj-Ormož. Za predse-
dnika so izvolili Francija Krepšo, župana občine Sv. Anraž
v Slovenskih goricah. Poslanec A. Sok je tokratni obisk v
gorišniški občini izkoristil tudi za srečanje s člani stranke
in simpatizerji s tega območja, od koder sicer izhaja.
Alojz Sok je uvodnem delu na |
kratko ocenil letošnje parlamen-
tarne volitve, na katerih je zma-
govalec levica, v parlamentu pa
po njegovem ostaja zelo šibka
opozicija.
"Obžalujem, da je SLS stopila
v vlado Janeza Drnovška, saj ga
je še pred meseci pomagala raz-
rešiti. Če pogledam volilni rezul-
tat Nove Slovenije, lahko povem,
da sem zadovoljen, saj je stranka
nastala le kratek čas pred volit-
vami, v slovenski parlament pa
smo dobili osem poslancev. Ose-
bno nisem pričakoval, da bom
izvoljen, čeprav že dobrih deset
let delam v politiki na področju
občine Ormož.
Doslej sem se že srečal z neka-
terimi poslanci, največ iz SLS,
pa tudi znotraj koalicije s pos-
lanci SDS, s poslanci Nove Slo-
venije pa se šele spoznavamo, saj
prihajamo iz različnih koncev
Slovenije. Izvoljen sem tudi že
v dva parlamentarna odbora: za
kmetijstvo ter za infrastrukturo
in okolje. Pričakujem, da bo vla-
da izvoljena v potek in da bo
državni zbor potem pričel nor-
malno delati.
Poznam probleme z našega ob-
močja, še posebej s kmetijstva,
želim pa so sodelovati pri odlo-
čanju za hitro cesto Slovenska
Bistrica-Hajdina-Ormož, kjer se
počasi premika, bo pa to zagoto-
vo največja pridobitev za ta ko-
nec Slovenije."
V razpravi je bilo slišati, da
je največja težava občin na Ptuj-
skem in Ormoškem slaba demo-
grafska struktura, saj mladi vse
preveč odhajajo s podeželja in
doma ostajajo starejši. A. Sok je
opozoril, da se področja Haloz in
Slovenskih goric preveč zarašča-
jo, da je potrebno poiskati naj-
boljšo rešitev in na to bo vedno
znova opozarjal. Dejal je, da bo
opozicija težko kaj storila, bo pa
rad prisluhnil težavam ljudi s
"svojega" območja in tudi zato
bo v kratkem v Ormožu odprl
vrata poslanske pisarne. A. Sok
je še obljubil, da bo občino Go-
rišnica kmalu obiskal tudi pred-
sednik stranke dr. Andrej Bajuk,
stranka pa bo kmalu na Ptuj-
skem pridobila še tri občinske
odbore, enega od teh v občini
Markovci.
TM
OD TU IN TAM
VOLIČINA / Novi metri
asfalta
v lenarški krajevni skupnosti Veličina bodo v
petek, 1. decembra, ob 15.30 odprli nove odseke
asfaltiranih cest v Črmljenšaku in Zavrhu. Slove-
snost ob novih pridobitvah bo v završkem kultur-
nem domu, kjer bosta zbrane pozdravila lenarški
župan Ivan Vogrin in predsednik sveta krajevne
skupnosti Veličina Zvonko Čuček.
ak
LENART / Knjižnica to
nedeljo odprta
Lenarška matična knjižnica v decembru pripra-
vlja pester program najrazličnejših dogodkov. To
nedeljo, 3. decembra, se bodo spomnili poeta
Franceta Prešerna ter ob 200. obletnici njegove-
ga rojstva med 9. in 12. uro pripravili dan odprtih
vrat. Obiskovalci si bodo lahko ogledali prostore
knjižnice, se vanjo včlanili in na ta dan vrnili knji-
ge, ne da jim zaračunali morebitno zamudnino.
Ob 10. uri bo predstavitev avtomatizirane računal-
niške izposoje in možnosti uporabe. Člani bodo
v nedeljo dobili nove izkaznice za računalniško
izposojo, za otroke pa bo odprta pravljična soba.
V torek, 5. novembra, ob 18. uri pa bo v lenarški
matični knjižnici na obisku pesnica, domačinka
Manja Žemljic. Predstavila bo zbirko Žali lok.
ak
OPRAVIČILO
v tekstu pod naslovom "Dobro znanje mladih",
v katerem smo v 47. številki Tednika poročali z
državnega tekmovanja v znanju o sladkorni bo-
lezni, smo žal v delu teksta, kjer navajamo najbo-
ljše, pomotoma izpustili Urško Kolednik iz OŠ
Cirkulane - Zavrč (mentorica Darka Korošak).
Obema se za napako opravičujemo in jima želi-
mo še več podobnih rezultatov na državnih in
drugih srečanjih.
MG
PTUJ / NEODVISNI SINDIKATI ZA DRUGAČNO EVROPO
Froff E}froD$ki mm m g/eboKMaaji
Medtem ko imamo v Sloveniji v glavnem polna usta Evrop-
ske unije, kjer naj bi se cedila med in mleko, v Evropski
uniji že obstajajo politične, parlamentarne, neparlamen-
tarne in civilne organizacije, ki so proti njej in so v so-
delovanju s sindikati že ustanovile zvezo zoper takšno
Evropsko unijo, globalizacijo in militarizacijo. Po njiho-
vem mnenju ima pravo prihodnost drugačna Evropa, ki
naj bo skupnost suverenih, demokratičnih in sodelujočih
držav.
To je povsem razumljivo, saj so
nekatere države, ki so v Evrop-
sko unijo že vključene, namesto
na boljše, naletele na slabše raz-
mere. Ugotavljajo, da se bogatijo
le posamezne elite, ki prevzema-
jo lastnino in zemljiško posest,
na drugi strani pa se pojavlja
vse več revežev, življenjski stan-
dard in pravice delavcev pa se
nižajo. Vse manj je tudi povpre-
čnega srednjega sloja prebivals-
tva, torej tistega, brez katerega si
ni mogoče zamišljati razširjene
reprodukcije. In tudi zaradi tega
je razumljivo, da so se gibanja
proti EU razširila tudi v države
kandidatke za vstop v Evropsko
unijo.
Prav o tej manj znani proble-
matiki so razpravljali udeleženci
22 evropskih držav na mednaro-
dnem kongresu, ki je potekal od
17. do 19. novembra v madžar-
ski prestolnici. Iz Slovenije se je
trodnevnega kongresa v Budim-
pešti udeležila delegacija pred-
sedstva Neodvisnih sidnikatov
Slovenije, v kateri sta bila pred-
sednik Rastko Plohi in član
predsedstva Erland Kosec.
Kot je povedal Rastko Plohi,
je bilo to mednarodno srečanje
zanimivo predvsem z vidika so-
ciale, saj so jih seznanili s tem,
kako živijo delavci v EU in v dr-
žavah, ki so kandidatke za vstop
v EU. Bolje obveščeni bomo lah-
ko tudi bolje pripravljeni na vse,
kar nas v EU čaka. Do sedaj smo
bili namreč po Plohlovem mne-
nju v Sloveniji o EU obveščeni le
enostransko, na omenjeni kon-
ferenci pa so pridobili dragocene
informacije in mnenja predstav-
nikov drugih 21 držav in si s tem
evropsko obzorje bistveno razši-
rili. Zelo je pomembno, da se pri
tem povezujejo tudi sindikati, ki
so najzanesljivejši zaščitnik in-
teresov delavcev v vseh državah
in jim delavci tudi najbolj zau-
pajo.
Tudi zaradi tega sta kongres
v Budimpešti organizirala mad-
žarski sindikat metalurških de-
lavcev in madžarska delavska
partija v sodelovanju z evropsko
protimaastrichtsko zvezo (The
European Anti - Maastricht Al-
liance - for a Europe of Indepen-
dent Democratic Cooperating
States).
Prvi kongresni dan je potekal
v duhu socializma in konstitu-
cije socializma oziroma socialne
države. Slovenska predstavnika
Rastko Plohi in Erland Kosec
sta se med drugim pogovarjala z
Zoltanom Hodo, predsednikom
sindikata madžarskih metalur-
ških delavcev VASAS, o EU sta
se pogovarjala s predstavnikoma
angleške sindikalne organizacije
TUCS Heello Hagenau in Ben-
tom Laugensenom, s sekretar-
jem danskega sindikata Perom
Sorensenom in drugimi.
Drugi dan kongresa je potekal
v duhu delovnega sestanka, ki se
ga je udeležilo več kot 100 pred-
stavnikov iz 22 držav. Vsi po vr-
sti so bili kritični do razmer, v
katerih živijo njihovi državlja-
ni, in večina je razočarana nad
življenjem v evropski skupnos-
ti, pa tudi nad potezami, ki jih
narekuje EU. Na popoldanskem
skupnem prosvetu, o katerem
je podrobneje poročala madžar-
ska televizija, pa so se udele-
ženci pogovarjali s predstavniki
madžarske oblasti, predvsem mi-
nistrstva za zunanje zadeve in
sekretariata za evropske zadeve.
Zelo kritična je bila predstavni-
ca madžarske tekstilne industri-
je Magda Caracs, ki je povedali
da je večji del te panoge že un
čen ter da pričakujejo ob vstop
v EU njen popoln propad. Opo
zorila je tudi na dejstvo, da tujci
ki so na Madžarskem že prec<
prisotni, v podjetja ne investira
jo, izkoriščanje delovne sile p
povečujejo. Predstavnik sindika
tov Tomas Vittic pa je ugotovil
da delavci nimajo socialnega di
aloga, da madžarski delavci za
služijo le 10 odstotkov tega ko
drugod v Evropi in da se delavc
po 45. letu zelo težko zaposluje
jo.
Tretji in zadnji dan kongresi
pa so razglabljali o poročilu re
ferenduma na Danskem, na ka-
terem so državljani odklonili
sodelovanje z Evropsko unijo.
Poglobili so se v pripravo do-
kumenta o človekovih pravicah,
ki ga je treba čimprej sprejeti,
saj se človekove pravice v Evropi
vztrajno zmanjšujejo, vedno več-
ja pa je tudi bojazen, da bi se EU
spremenila v policijsko in voja-
ško skupnost. Predstavili so jim
tudi vsebino pogodbe iz Niče,
ki naj bi bila naslednica maas-
trichiske, podpisali naj bi jo v
začetku decembra, za občane in
delavce v uniji pa naj bi bila nad-
vse neugodna.
Ob tem so razpravljali tudi o
negativnih straneh globalizacije,
pri čemer je Plohi poudaril, da
je bila posebej prepričljiva pred-
stavnica Finske, ki je povedala,
da odkar je Finska članica EU, še
nikoli ni bilo toliko bogatašev in
na drugi strani ne toliko revežev,
socialni sistem pa so popolno-
ma razgradili. Zaključek kongre-
sa je izzvenel kot dogovor, da
bodo vsi udeleženci nadaljevali
aktivnosti za drugačno Evropo.
Takšne Evropske unije, kot jo
imamo, po mnenju večine ude-
ležencev ne potrebujemo. Pravo
prihodnost ima po njihovem
mnenju drugačna Evropa - Ev-
ropa suverenih, demokratičnih
in resnično sodelujočih držav
Bodo o tem uspeli prepričati vse
tiste, ki imajo drugačne politič-
ne in komercialne interese?
M. Ozmec
SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI

Balkan čakajo nove preizkuš-
nje. Pravkar končana zagrebška
konferenca najvišjih voditeljev dr-
žav Evropske unije in (balkan-
skih) držav jugovzhodne Evrope
vsekakor predstavlja izjemno po-
membno prelomnico v pogledih
na skupno življenje in sodelova-
nje na tem nemirnem (in še pred
kratkim v vojne in splošno sovraš-
tvo in nezaupanje) zapletenem
območju. Pravzaprav bi lahko go-
vorili o nepojmljivih preobratih, o
znamenjih povsem nove filozofi-
je sobitja. Že zgolj to, da so se
v Zagrebu za skupno mizo zbrali
predstavniki držav, ki se doslej
med seboj niso normalno (in
miroljubno) pogovarjali, predsta-
vlja velik dosežek. Zelo pomem-
bno je, da so se poenotili glede
skupnih principov medsebojnih
odnosov, soglasno opredelili za
vključevanje v Evropo in za spre-
jemanje njenih demokratičnih me-
ril in vrednot.
Seveda je pomembno, kako
se bo zdaj na nadaljnja dogaja-
nja na Balkanu odzivala Evropa.
Balkanske spremembe so vseka-
kor spodbudne,vendar pa še ne
dopuščajo nikakršne preuranje-
ne evforičnosti in prehitrih skle-
panj in potez. Balkan namreč tudi
poslej ostaja - tako kažejo tudi ra-
zlični dogodki, ki so spremljali za-
grebški vrh - skrajno zapleteno
in nepredvidljivo območje. Vsa-
kršno nenačelno ravnanje, takti-
ziranje z enimi na račun drugih
ima lahko nepredvidljive negativ-
ne posledice.
DVOJNA MERILA
ZA BALKAN
v nekem smislu bi lahko rekli,
da začenja zahod uporabljati ne-
kakšna dvojna merila, ko gre za
ocenjevanje trenutnih razmer v
posameznih balkanskih državah,
za neenake kriterije in zahteve pri
pogojevanju sodelovanja in po-
moči. Splošen vtis je, da izkazuje-
jo Evropska unija in mednarodne
organizacije izjemno, včasih ne-
kritično naklonjenost do novega
vodstva Zvezne republike Jugos-
lavije. To se kaže v izjemni hitrosti
pri sprejemanju ZR Jugoslavije v
posamezne mednarodne asocia-
cije in pri vsesplošnem "razume-
vanju" izjemnih notranjepolitičnih
razmer v Jugoslaviji, ki naj bi ter-
jale drugačno ravnanje in bolj oh-
lapne zahteve glede izpolnjevanja
nekaterih kriterijev za mednarod--
no sodelovanje, ki sicer striktno
veljajo za druge. Tako je nenor-
malno, da za Srbe sodelovanje s
haaškim mednarodnim sodiščem
za vojne zločine na tleh nekdanje
Jugoslavije ni prioritetna obvez-
nost in pogoj za njeno vključe-
vanje v mednarodno sodelovanje
ter za prejemanje mednarodne
pomoči, za Hrvaško, denimo, pa.
Seveda takšna politika ne more
ostati brez negativnih odmevov in
posledic v posameznih (prizade-
tih) državah. Vsekakor ne bi sme-
li ustvarjati vtisa, da je katerakoli
država zaradi svoje "posebne po-
membnosti" posebej protežirana
in posebej tretirana. Ni naključje,
da se je uradna Hrvaška hitro in
ostro odzvala na izjavo jugoslo-
vanskega predsednika Koštunice
po povratku z vrha v Zagrebu,
da ima ZR Jugoslavija med vse-
mi (balkanskimi) kandidatkami za
sprejem v Evropsko unijo največ
možnosti, da bo sprejeta prva,
saj je sugerirala nekakšno izjem-
no pozicijo in poseben tretma Sr-
bije v EU.
STRAH ALI
POMANJKANJE
VOLJE
Srbija vsekakor zasluži maksi-
malno pozornost vse evropske in
svetovne demokratične javnosti.
Prav je tudi, da se jo kar najhitreje
vključuje v mednarodno življenje
in radikalno potiska iz dosedanje
tragične izolacije. Seveda pa vse
to še ne pomeni, da mednarodna
skupnost ne bi smela (enako kot
v vseh drugih mednarodnih od-
nosih) izražati interesa za potek
jugoslovanske demokratizacije in
kritičnega odnosa do posame-
znih notranjepolitičnih dogajanj
v ZRJ. Neodzivanje na nekatere
pojave (ne izjave) novih vodilnih
predstavnikov ZRJ včasih dišijo
po nerazumljivem oportunizmu,
ki ga ni moč opravičiti z ničimer,
še najmanj pa s pripravami na
bližnje srbske volitve. Ravno te
volitve bi morale biti priložnost za
jasnejšo razmejitev z osebnostjo
Slobodana Miloševiča, predvsem
pa tudi s politiko, ki jo je vodil.
Tako pa se zdi, kot da se novo
vodstvo boji (ali pa za to sploh
nima volje), da bi - če že ne
sprožilo, pa vsaj iniciralo proces
kritičnega preverjanja srbske (vla-
dajoče in prevladujoče) politike
zadnjega desetletja in pol. Pred-
sednik Koštunica je v svojih prvih
televizijskih intervjujih - še v urah,
ko so se Srbi na ulicah bojevali
za prevzem oblasti od Miloševiča
- nekako relativiziral Miloševičevo
krivdo in odgovornost za politi-
ko, ki je pripeljala do štirih naj-
novejših balkanskih vojn in do
sovraštva Srbov z vsemi narodi
in državnimi strukturami, ki so
nekoč sestavljali jugoslovansko
federalno zvezo. V glavnem so
Srbi tudi skozi oči Vojislava Koš-
tunice izpadli nekakšna žrtev dru-
gih, njihovih napačnih ocen in
napačnih ravnanj. Takrat je Koštu-
nica tudi skrajno kritično in pod-
cenjevalno ocenil vlogo in delo
haaškega sodišča za vojne zloči-
ne in dejal, da je to sodišče prav-
zaprav velik anahronizem in zanj
nekaj povsem nepomembnega -
"poslednja luknja na piščali". Zdaj
je svoje mnenje sicer nekoliko
spremenil, vendar še vedno go-
vori, da Haag zanj ni med pred-
nostnimi nalogami.
POVRATEK
MILOŠEVIČA
Morda bo kdo dejal, da je Ko-
štunica v tistih dramatičnih tre-
nutkih za Srbijo in Evropo pač
taktiziral. Toda ravno takratne ra-
zmere, ko je tudi "veliki" Miloševič
v skrivališču trepetal za svojo uso-
do in golo življenje, ko je bilo ne-
zadovoljstvo z dotedanjo oblastjo
na vrhuncu, je bila pravzaprav
enkratna (in verjetno neponovlji-
va) priložnost za jasno srbsko ka-
tarzo, za samokritičen obračun z
lastno preteklostjo in lastno (poli-
tično) prakso. Očitno za to ni bilo
dovolj volje.
Tudi zaradi tega najbrž ni nak-
ljučje, da se komaj nekaj tednov
po beograjskem in srbskem pre-
obratu na oblasti na politični sce-
ni z vso aroganco znova pojavlja
Slobodan Miloševič. Nekateri si-
cer njegov nastop na izrednem
kongresu Socialistične partije Sr-
bije in njegovo ponovno izvolitev
za predsednika stranke ironizira-
jo in minizirajo kot nekakšno far-
so oziroma Miloševičev "labodji
spev". Vendar pa je dejstvo, da
je Miloševič z demokratičnimi vo-
litvami izvoljeno oblast označil za
prevaro, aktualne voditelje za iz-
dajalce srbskih interesov, sodišče
v Haagu za gestapo, spremem-
bo oblasti v Srbiji in ZR Jugosla-
viji pa za državni udar Za vse te
svoje kvalifikacije je doživel veli-
ko publiciteto, brez kakršnihkoli
resnejših ugovorov. Vsekakor je
paradoksalno, da človek, ki je
"ponarejal" nekaj zadnjih srbskih
in jugoslovanskih volitev, ki je za-
dnje volilne rezultate priznal šele
po strahovitem pritisku množic,
zdaj povsem neovirano "demo-
kratično" spet diskvalificira odloči-
tev ljudstva in vse skupaj proglaša
za nekakšno igro tujih in doma-
čih zarotnikov, ki ne sme ostati
nekaznovana.
Srbija bi nesporno dokazala
svojo demokratično moč in narav-
nanost, če bi se brez kakršnihkoli
predsodkov in strahov lotila ugo-
tavljanja Miloševičeve odgovorno-
sti. Ohranjanje Miloševičevega
političnega življenja pa iz različ-
nih razlogov vzbuja čudne obču-
tke in nelagodnost. Za Srbijo bi
bilo kratkoročno (in dolgoročno)
slabo, če bi skušala ohranjati
Miloševiča kot sredstvo in pomoč
za različne notranje- in zunan-
jepolitične kombinacije in igre.
Aktualna srbska politika bo na-
pravila nepopravljivo napako, če
bo Miloševiču iz oportunističnih
razlogov omogočila, da še naprej
ostane simbol različnih srbskih
ekstremizmov in nezadovoljstev.
Jak Koprive
TEDNIK - Četrtek. 30. november 2000
11

MIKLAVŽ/VISOKO PRIZNANJE GASILCEM
Najlepši gasilslii dom v državi
pri Miklavžu so gasilci up-
ravičeno ponosni na visoko
priznanje, ki so ga nedavno
prejeli. Po sodelovanju v ak-
ciji turistične zveze Slove-
nije IMoja dežela lepa in
gostoljubna je bil njihov
gasilski dom razglašen za
najlepšega v Sloveniji, v
kategoriji domov, zgrajenih
pred letom 1930.
Na priložnostni tiskovni kon-
ferenci so jim ob veseli prilo-
žnosti čestitke izrekli različni
gostje, med drugimi poveljnik
GZ Ormož Ivan Vaj da, pred-
sednica lokalnega turističnega
društva Marjeta Štampar in v
imenu občinske komisije Alojz
Jaušovec. S kratkim programom
pa so veselje nad tem, da imajo v
svoji soseščini tako lep gasilski
dom, izrazili tudi otroci iz vrt-
ca, ki sta jih pri pesmi spremlja-
la Ljuba Fišer in Leon Lah.
V ocenjevanju je sodelovalo
vseh 21 gasilskih domov ormo-
ške občine. Najprej jih je oceni-
la občinska komisija ter izbrala
za vsako izmed kategorij po en
dom in ga predlagala za tekmo-
vanje na državni ravni. Ocenje-
vali so videz, orodjišče, kroniko
in druge zapise ter celotno ure-
jenost objekta in stvari v domu
in okrog njega. Komisija je bila
navdušena predvsem nad origi-
nalnim stolpom, ki krasi dom,
in zasnovo vasi, saj se v naj-
ožjem središču nahajajo šola,
vrtec, cerkev, gasilski dom in
gostilna. Dom je bil zgrajen leta
1927, blagoslovil pa ga je škof
Tomažič. Ker je imel le orodji-
šče in so potrebovali še prostor
za sestanke, ga od leta 1985 do
danes nenehno obnavljajo in so
v obnovo vložili veliko lastnega
dela, da pa pri tem niso nikoli
bili lačni, je skrbela veteranka
Milica Šnajder. Da je v zadnjih
letih dom še posebej urejen in
se na njem bohotijo rože, pa z
veliko elana skrbi hišnik Boš-
tjan Kosanjč.
V PGD Miklavž je zbranih 73
članov in 20 pionirjev iz šestih
vasi. Spadajo v drugo kategori-
jo enot in imajo z občino pod-
pisano pogodbo o opravljanju
javne službe. Poleg tega pa se
financirajo tudi iz krajevnega
samoprispevka, iz katerega jim
namenjajo 4 odstotke. Nekaj
denarja jim prinese tudi tra-
dicionalna prodaja koledarjev.
Posebnost društvenega delova-
nja pa je vsakoletno zbiranje
mošta, ki ga zbirajo pri vseh
vinogradnikih v rajonu. Zani-
mivo je, da so prva sredstva
ob ustanovitvi leta 1921 dobili
prav z zbircem. Letošnjega bodo
uporabili za posebej svečan na-
men, saj prihodnje leto praz-
nujejo 80-letnico delovanja in
bodo ob tej priložnosti izdali
spominske buteljke. Pohvalijo
se lahko tudi s številnimi še
ohranjenimi originalnimi pre-
dmeti iz zgodovine delovanja
društva. Za njih med drugim
skrbi tajnik in blagajnik Mirko
Fekonja, ki jih veliko veselja do
tovrstnega dela zbira in hrani
pred pozabo. Povedal je, da za
prihodnje leto načrtuje izdajo
društvene kronike. V originalu
imajo ohranjene tudi najpo-
membnejše knjige - od kronike
društva, ki so jo pričeli pisati
1921, preko blagajniške knjige,
knjige požarov, delovodnikov,
plakata za ustanovitveno slav-
nost, številnih čelad, pasov, se-
kiric iz tistega časa, pa vse do
starih instrumentov, ki so jih
uporabljali v ljudski godbi Slav-
ček. Se posebej so zadovoljni,
da so se ohranili vsL dokumenti
iz medvojnega časa. Med pose-
bej zaslužnimi za lep uspeh je
predsednik društva Emil Trste-
njak, tudi sam zelo prizadeven
gasilec, izpostavil dolgoletnega
predsednika Janeza Štrucla in
poveljnika Antona Kerenčiča.
Letno so na njihovem obmo-
čju dva do trije požari. Seveda
gredo pomagat gasit tudi dru-
gim društvom. Opremljeni so z
dvema bolj skromnima vozilo-
ma, čeprav bi jim po merilih
pripadalo večje. Glede tega si ne
delajo pretiranih srbi, nekoliko
pa jih moti, da nimajo okrog
doma lastnega zemljišča in jim
tako primanjkuje prostor za ga-
raže. Sicer pa so miklavževski
gasilci letos kupili nov dihalni
aparat, redno se usposabljajo in
izobražujejo tudi na področju
operative.
vki
Miklavževski gasilci so lahko upravičeno ponosni na .svoj dom
Priznanje za miklavževske gasilce. Foto Hozyan \
JUROVCI / POMEMBNA INVESTICI-
JA DRUŽINSKEGA PODJETJA BRAČIČ \
i
Od stAofe
"nova Malolka"
Pravzaprav bo znano gostišče Majolka v Jurovcih ohranilo
vse stare, znane značilnosti, ki že leta vabijo v njene pro-
store številne goste. Dodaja pa nove pomembne prostore in-
bogati svojo ponudbo s pripravo vseh vrst jedi in s prostori <
za zaključene družbe do 70 ljudi s posebnim vhodom. Slo-|
Vesna otvoritev nove pridobitve, ki je veljala okoli 70 mili-j
Jonov tolarjev, bo v soboto ob 13. uri. !
Zgodba o poslovnem uspehu družine Bračič se začenja leta 1987,'
ko je Friderik na mestu nekdanje gramoznice v Jurovcih odprl av-'
toličarsko delavnico. Dve leti kasneje je žena Julijana ob delavnici]
odprla bistro Majolka. V očetovi delavnici se je pozneje zaposlil sini
Renato, pri materi v bistroju pa sin Mirko. Tako je nastalo družin-j
sko podjetje, ki danes zaposluje že 13 ljudi, zadnja investicija pa'
odpira še dve delovni mesti.
Kjer je bila nekoč opuščena gramozna jama, je danes sodoben!
poslovni center z okoli 1200 kvadratnimi metri uporabnih površin.;
Avtoelektričarski delavnici so dodali še trgovino z ustreznim mate-i
rialom in prodajo plina v jeklenkah, nekdanji bistro pa je prerasel!
v okrepčevalnico z bogato ponudbo pizz, malic in vseh drugih jedi;
po naročilu, za posamezne in skupinske goste. V gornjih prostorih'
bo v kratkem na voljo še 13 apartmajev s 33 ležišči, kar bo dobro-'
došla ponudba ob prometni cesti Ptuj - Zagreb. ;
JB]
Avtoelektrika v zelenem in okrepčevalnica Majolka v rjavem
delu sodobnega poslovnega objekta v Jurovcih
PRIHODNJI PETEK
AVDICIJA ZA
NOVE
MANEKENKE IN
MANEKENE
nagrade
m
naibolje
oienjene
Najbolje ocenjeni udeležen-
ci letošnje avdicije za nove
manekenke in manekene, ki
bo 8. decembra v prostorih fir-
me Tenzor, bodo prejeli lepe
nagrade: Darja Koren jih bo
povabila v manekensko šolo,
kozmetični studio Olimpic jih
bo nagradil s kozmetičnimi
storitvami, prav tako Športni
studio Olimpic, prvouvrščena
med tekmovalkami bo prejela
kreacijo Barbare Plaveč, ptuj-
ske Terme bodo prispevale
vstopnice za kopanje, ptujski
župan pa denarne nagrade.
Praktične nagrade, darilo Mer-
catorja SVS, pa bodo prejeli
vsi udeleženci avdicije, ne gle-
de na rezultat.
MG
12!
četrtek, 30. november 2000 - TEDNIK
OD TOD IN TAM
PRAZNIČNI MESEC JE PRED NAMI
Petarde že poirci/o
čeprav je do božičnih in novoletnih praz-
niliov še slab mesec, je v Ptuju že čutiti
predpraznični utrip. Pa ne le po praznično
urejenih prodajalnah in izložbah, predvsem
po vse pogostejših pokih petard in najraz-
ličnejših prirejenih pirotehničnih sredstev,
ki so glasnejši in bolj moteči predvsem v ve-
černem in nočnem času.
Na to so nas prvi opozorili stanovalci v novem
naselju v bližini Doma učencev in Šolskega cen-
tra, kjer je vznemirjujočih pokov menda največ,
zadnje čase pa nas na to opozarjajo tudi stano-
valci starega mestnega jedra. Ker gre pri tem za
kršenje 11. člena zakona o javnem redu in miru,
opozarjamo občane, da lahko kršitelje prijavijo
na policijski postaji, saj je pokanje kaznivo. Vsa-
ka kazen pa je od nekdaj predvsem vzgojna. Se
posebej če bodo petarde pokale tudi po 22. uri
zvečer, ko stopi v veljavo zakonska uredba o hru-
pu v javnem in življenskem okolju. To, da ob tem
trkamo tudi na zavest staršev (tistih, ki jo ima-
jo), pa je samo po sebi umevno. Le kdo neki daje
otroku denar za take nevarne in moteče igrače?
V lanskem letu so se na območju Policijske up-
rave Maribor pri uporabi pirotehničnih sredstev,
predvsem pokanju petard, pripetile sicer le tri te-
lesne poškodbe, kar je relativno malo. Neobičaj-
no pa je, da so se vse tri poškodbe pripetile prav
na območju policijske postaje Ptuj. Seveda pa v
policijskih zaznamkih kar mrgoli prijav o poško-
dovanih koših za smeti, poštnih nabiralnikih in
celo o začetnih požarih, ki so jih povzročile pet-
arde ali napačno izstreljene svetlobne rakete. Da
bi bilo letos manj takih in podobnih neprijetno-
sti, so vodje policijskih okolišev dobili nalogo,
da v predprazničnih dneh obiščejo vse osnovne
šole in da učence pravočasno opozorijo na nevar-
nost pri nestrokovni uporabi pirotehničnih sred-
stev. Prepričani smo, da bodo to tudi storili. V
imenu starejših in bolnih pa mlade in tudi neko-
liko manj mlade "pirotehniške zasvojence" prosi-
mo, naj bodo uvidevni vsaj v večernem času, ko
je čas za počitek. Naj bodo prazniki res prazniki -
in to za vse!
M. Ozmec
PTUJ / Z 21. SEJE MESTNEGA SVETA
la grajensko šolo 130 milijonov mani
24 od 25 navzočih svetnikov mestnega sveta je na torkovi
21. seji, na kateri so razpravljali o 15 točkah dnevnega
reda, dalo zeleno luč za pripravo dokumentov za pridobi-
tev gradbenega dovoljenja za pričetek gradnje podružnične
šole Grajena, ki jo v tem okolju rešujejo že več kot 20 let
Glasovali so za racionaliziran
projekt; od prejšnje seje se je in-
vesticija pocenila za skoraj 134
milijonov tolarjev, vendar kot
poudarjajo, bo to še vedno šola
v okviru standardov in norma-
tivov. Prihranki so doseženi z
združevanjem nekaterih prosto-
rov. Podružnična šola Grajena
bo enovzporednična šola za 225
učencev v 9 oddelkih. Gradnjo,
ki bo po novem stala nekaj nad
366 milijinov, naj bi pričeli ju-
nija 2001, skupaj s telovadnico
bo imela 2130 m- uporabnega
prostora, sedaj pa ga ima 972
m^.
Sklep o potrditvi sofinancer-
skega deleža mestne občine Ptuj
za rekonstrukcijo fasade mino-
ritske cerkve na Ptuju pa bodo
sprejeli na prihodnji seji. Čep-
rav so imeli za odločanje na vo-
ljo veliko številk, so jih ravno te
zmedle, ker se računi preprosto
ne izidejo, tudi zato ne, ker so
bila dosedanja vlaganja mestne
občine v ta projekt večja, kot
je to zabeleženo v gradivu, ki
so ga dobili in o katerem naj
bi odločali. Potrditi bi namreč
morali, da mestna občina Ptuj
prevzema sofinanciranje rekon-
strukcije baročne fasade mino-
ritske cerkve na Ptuju v višini
50 odstotkov. Tako dogovorje-
ne obveznosti bodo zapadle v
plačilo v prihodnjih letih, koli-
ko pa bo v resnici letna obveza
za plačilo, se bo določilo vsako
leto na novo glede na možnosti
proračuna. Sicer pa bo takšen
sklep, ko ga bodo mestni sve-
tniki izglasovali, pričel veljati
šele, ko bo svoj delež potrdilo
državno ministrstvo za kulturo.
Po izračunih na dan 30. junija
letos naj bi bila vrednost rekon-
strukcije fasade 402 milijona
tolarjev. Predvsem so svetnike
begale številke, ki so enkrat pri-
kazane z davkom, drugič ne, in
to, da ima mestna občina Ptuj
pri tem projektu, ki ga v celoti
podpira, še obveznosti pri zu-
nanji ureditvi cerkve in drugih
delih, tako da je skupni vložek
čez 305 milijonov tolarjev. Zato
želijo, da jim na vsa trenutno
še odprta vprašanja pred skle-
panjem o 50-odstotnem deležu
pri sofinanciranju rekonstruk-
cije baročne fasade odgovorijo
pripravljale! gradiva oziroma
strokovnjaki. Verjetno se da še
kakšna stvar racionalizirati, po-
dobno kot je to bilo mogoče
pri grajenski šoli, so še na glas
razmišljali. Sklep o sofinancer-
skem deležu mestne občine pri
baročni fasadi pa bo treba slej
kot prej sprejeti, saj se bo kma-
lu pričela bitka tudi za sredstva
državnega proračuna.
Svetniki mestne občine Ptuj
so v torek sklepali o nadaljnjih
postopkih delitvene bilance.
Tako so iz lanskega sklepa črta-
li besedilo, ki govori o tem, da
se sredstva, ki jih bodo občine
pridobile iz delitvene bilance v
letu 1999, namenijo za gradnjo
reševalne postaje na Ptuju. Ve-
čina občin s tem ni soglašala,
in ker do izvedbe investicije
reševalne postaje ni prišlo, je
bilo potrebno besedilo lanskega
sklepa o nadaljnjih postopkih
delitvene bilance ustrezno pop-
raviti oziroma spremeniti. V ve-
ljavi pa ostaja še prvi del sklepa
z lanskega aprila o tem, da bo
mestna občina Ptuj v okviru po-
stopkov delitvene bilance vsem
osmim novonastalim občinam
zagotovila sredstva v višini dve-
sto milijonov tolarjev, in sicer v
petih letih, kar pomeni, da bo
morala mestna občina Ptuj le-
tno zagotoviti v proračunu 40
milijonov tolarjev za ostale ob-
čine. Za leto 1999 bo to mestna
občina storila, brž ko bo delit-
veno bilanco oziroma sporazum
o delitvi premoženja podpisal še
majšperški župan. S tem bo de-
litev premoženja med občinami
na Ptujskem, ki so nastale prve-
ga januarja leta 1995, končana.
MG
PTUJ / NOVO VODSTVO KPS
Študentie - viden delUvljenia
Na sobotnem občnem zboru in volitvah so ptujski študentje
dobili novo vodstvo v organih svojega kluba. S tem je prenehal
mandat starega vodstva, katerega delovanje v preteklem letu
lahko ocenimo kot zelo uspešno. Klub je na novo zaživel in skr-
bel za študentsko dogajanje na različnih področjih - od športa do
kulture. Kot osnovni proces delovanja so je uveljavilo projektno
delo, kar je prineslo veliko preglednost in dobre rezultate.
Nedvomno je dosedanje vodstvo postavilo dobre temelje za raz-
voj ptujskega študentskega gibanja, hkrati pa postavilo nove stan-
darde, ki jih bodo novoizvoljeni vodje morali doseči. Okvirne
načrte za nadaljnje delo so ti že predstavili, podrobneje pa bodo o
njih razpravljali na prvi seji novega upravnega odbora.
Kratka predstavitev novih članov vodstva: predsednik Aleksan-
der Kraner, študent socialne pedagogike; podpredsednik Roman
Križanič, študent sinologije in bibliotekarstva; blagajničarka Moj-
ca Horvat, študentka fakultete za gradbeništvo; tajnica Sergeja
Zebec, študentka specialističnega študija visoke zdravstvene šole;
vodja odbora za šport Peter Ladič, študent ekonomije; vodja odbo-
ra za kulturo Mihael Toš, študent germanistike, in vodja odbora za
informiranje Mitja Učakar, študent ekonomije.
Hkrati z zamenjavo vodstva upravnega odbora so študentje na
novo izvolili predstavnike v drugih organih kluba. V nadzorni od-
bor so bili izvoljeni Samo Bauman, Mitja Muršič in Leonida Le-
dinek, v disciplinsko komisijo pa Mojca Zupanič, Nina Milošič in
Tanja Novak.
Udeležitev na volitvah je bila zadovoljiva, v vodstvu pa si želijo,
da delovanje ne bi bilo omejeno samo na izvoljene člane, temveč
so k sodelovanju vabljeni vsi, ki želijo v okviru kluba zadovoljevati
svoje interese. V klubu je združena večina študentske populacije iz
Ptuja in okoliških občin, pod njegovim okriljem pa izvajajo svoje
projekte, ki brez močne podpore ne bi bili uresničljivi. Ptujski štu-
dentje tako postajajo viden člen ptujskega mestnega življenja.
MU
OD TOD IN TAM
MARKOVCI / Seja regijskega in
obiinskega štaba CZ
Včeraj popoldne so se v veliki dvorani ob-
čine Markovci sestali na skupni seji člani re-
gijskega štaba civilne zaščite za Podravje,
ki mu poveljuje Drago Klubučar, skupaj s
člani občinskega štaba Civilne zaščite obči-
ne Markovci, ki ga vodi Marjan Mislovič. Na
skupni seji so prisluhnili predstavitvi organi-
ziranosti občinskega štaba ter funkcionira-
nju zaščite in reševanje v občini Markovci.
Podrobneje so analizirali oceno ogroženosti
pred naravnimi in drugimi nesrečami in pri
tem izpostavili predvsem ogroženost pred
poplavami zaradi objektov hidroelektrarne,
pa tudi pred razlitjem nevarnih snovi in poža-
ri. Ob koncu so se dogovorili o popolnitvi ne-
katerih enot regijskega štaba Civilne zaščite
za Podravje ter prisluhnili poročilu regijske-
ga centra za obveščanje o naravnih in dru-
gih nesrečah v letošnjem letu.
-OM
MAJŠPERK / Jutri dan šole
Pod geslom Kdor jih bere, vsak drugače
pesmi moje sodi bodo na osnovni šoli v Maj-
šperku v petek, 1. decembra, proslavili dan
šole. Učenci in učitelji se bodo zbrali skupaj
s starši in gosti ob 16. uri v šolski telovadnici,
kjer bodo s pesmijo, besedo in glasbo pos-
krbeli, da bo ob šolskem prazniku vsem pri-
jetno.
-OM
MARKOVCI / Danes seja sveta
Svetniki občine Markovci, ki se bodo ses-
tali danes, v četrtek, 30. novembra, ob 17.
uri, naj bi po pobudah in vprašanjih razprav-
ljali o spremembi oziroma rebalansu občin-
skega proračuna za leto 2000, lotili naj bi se
odloka o zimski službi, o plakatiranju, pre-
dloga sklepa o merilih in postopkih za do-
ločitev dežurnih prodajaln v občini, sklepali
naj bi o spremembah pravilnika o finančnih
intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetij-
stva ter pravilnika za pridobitev sredstev za
pospeševanje razvoja malega gospodarstva
in kmetijstva, dogovorili naj bi se o imenova-
nju komisije za tehnični sistem in programski
del kabelske televizije ter komisije za poko-
pališče, sklepali pa naj bi tudi o predlogu za
znižanje cen za prodajo ali najem novih pro-
storov
-OM
5T0JNCI / Prvi frizerski salon
V Stojncih so od konca oktobra bogatejši
za prvi zasebni moški frizerski salon. Na
svojem domu v Stojncih 118 ga je uredila
zasebna frizerka Danica Černivec. Zaenkrat
striže, pere, brije in frizira sama, če pa bo
potrebno, pa bo zaposlila še koga.
-OM
1. DECEMBER - SVETOVNI DAN AIDSA
ljubi Življenje - moški lahko vplivamo
že od leta 1988 pomeni svetovni dan aidsa
mobilizacijo vseh preventivnih prizadevanj
z namenom, da se zagotovi komuniciranje
v najširšem pomenu besede, poveča pretok
informacij in izkušenj ter izpostavi vzdušje
socialne tolerance, je ob letošnjem prvem
decembru med drugim zapisala Evita Le-
skovšek, dr. med., nacionalna koordina-
torica za zdravstveno vzgojo na državnem
inštitutu za varovanje zdravja. Letošnja ci-
ljna skupina so predvsem moški, geslo pa:
"Ljubi življenje - moški lahko vplivamo."
Z letošnjim svetovnim dnevom aidsa se priče-
nja dvoletna kampanja, ki ima tri cilje: motivira-
ti moške in ženske za odkrit pogovor o spolnosti,
uživanju drog in HlV/aidsu, motivirali moške,
da bolj poskrbijo zase, svoje družine in partnerje
oziroma partnerice, ter vzpodbujati programe, ki
ustrezajo potrebam moških in žensk.
Z letošnjim svetovnim dnevom aidsa se priče-
nja tudi kampanja bele pentlje, ki je simbol nas-
protovanja moških nad nasiljem nad ženskami. S
tem, ko si moški pripnejo belo pentljo, sporočajo,
da ne bodo nikoli nasilni do žensk in da ne bodo
nikoli spregledali ali zatajili nasilja nad ženska-
mi. Rdeča pentlja pa je že od samega začetka sim-
bol osveščenosti o aidsu.
Po podatkih inštituta za varovanje zdravja je
bilo v letošnjem letu do 20. novembra prijavlje-
nih 5 primerov aidsa, od leta 1986, ko se je pričelo
spremljanje, pa je bilo skupaj v Sloveniji prijav-
ljenih 89 primerov aidsa; večina bolnikov je po-
kojnih, živi jih še 28. Odkritih primerov okužbe
s HIV brez razvitega obolenja aids pa je bilo letos
8, od leta 1986 do 20. novembra letos pa je bilo
prijavljenih 77 primerov diagnosticirane okužbe
s HIV, kjer se aids do danes še ni razvil. Zaradi
aidsa je letos v Sloveniji umrl le en bolnik.
Kot kažejo podatki, je v Sloveniji še vedno rela-
tivno malo ljudi okuženih s HIV, po ocenah manj
kot eden na tisoč prebivalcev, morda celo samo
eden na deset tisoč. Po podatkih inštituta za va-
rovanje zdravja pa v Sloveniji trenutno živi naj-
manj 100 ljudi, okuženih s HIV. Med prizadetimi
so najpogosteje moški, ki imajo spolne odnose z
moškimi, izstopajo pa tudi moški, ki so se okužili
z nezaščitenimi spolnimi odnosi v državah, kjer
je okuženih že zelo veliko ljudi.
MG
PTUJ / DRUGO FINALE TEKMOVANJA »NARODI V
RAZCVETU«
Nova priloinost la Ptui
Ptuj se je že drugič uvrstil v finale svetovnega tekmovanja
"Narodi v razcvetu", ki bo od 30. novembra do 4. decembra
v Washingtonu. Že petič ga organizira Mednarodno zdru-
ženje parkov in rekreativnih površin (IFPRA); gre za ne-
profitno organizacijo, ki ima sedež v Veliki Britaniji. Na
prvem tekmovanju je bil Ptuj nagrajen za prizadevanja pri
ohranitvi naravnih in kulturnih danosti, majhno posega-
nje v okolje in skrb za kvalitetnejše življenje vseh občanov.
Sedemčlanska delegacija, ki jo
bo vodil ptujski župan Miroslav
Luci (v delegaciji so še Albin
Pišek, Tanja Ostrman Renault,
Simona Kašman, Vilko Pešec,
Miran Senčar in Jože Cvetko),
se bo po najboljših močeh tru-
dila, da bi tudi letos prepričala
strogo komisijo, čeprav so na
petkovi tiskovni konferenci po-
udarili, da uspeh na samem te-
kmovanju ni na prvem mestu,
kljub temu da so pripravili nad-
vse dobro pisno predstavitev, ki
jo bo potrebno na predstavitvi
še "zagovarjati" (Tanja Ostrman
Renault), podprto s filmom Tin-
čka Ivanuše in diapozitivi Stoja-
na Kerblerja, Aleša Gačnika in
Marjana Petka v okviru celovi-
to zastavljenega projekta "Ptuj -
mesto na križišču evropskih ci-
vilizacij". Pomembnejši so dru-
gi učinki - ob promocijskih
tudi navezava stikov z drugimi
mesti, udeleženci tekmovanja,
ameriškimi podjetji in druge
priložnosti, ki lahko pomembno
vplivajo na predstavitev Ptuja
in Slovenije nasploh v svetu
ter utrjevanje njene podobe, je
med drugim pred odhodom v
Washington poudaril član dele-
gacije iz podjetniške sfere Mi-
ran Senčar. Ptujčani se bodo v
Washingtonu namreč udeležili
tudi mednarodnega simpozija,
na katerem se bodo predstavila
mesta, v katerih se da prijetno
živeti. To bo nova priložnost, da
se Ptuj predstavi s svojimi da-
nostmi, kar pa ne bo vplivalo
na predstavitev v okviru samega
tekmovanja, ki je bolj okoljske-
ga značaja oziroma predstavlja
kvaliteto življenja v nekem me-
stu. Člani delegacije se bodo
srečali tudi s slovenskim velepo-
slanikom v Ameriki dr. Davori-
nom Kračunom in predstavniki
enega od slovenskih društev, v
načrtu pa imajo tudi obisk Bele
hiše.
Največ dela pa člane delega-
cije čaka po vrnitvi, da bodo
izkušnje iz Amerike vtkali v
razvojne strategije tega okolja,
tudi v turistično, so napoveda-
li, in da bo predstavitveni film o
Ptuju dobil tudi slovensko bese-
dilo. Pričakovati pa je tudi kon-
kretnejše rezultate, kot je sama
napisna tabla ob minoritskem
samostanu, ki spominja na us-
peh v Emiratih.
MG
TEDNIK - Četrtek, 30. november 2000
13
PO NAŠIH KRAJIH
lALADI IN ALKOHOL / STARŠI, ZBUDIMO SEI
Ko se ga 'nažreš' do nezavesti
KRAJ DOGAJANJA: PEDIATRIČNI ODDELEK PTUJSKE BOLNIŠNICE. SOGOVORNIK: NJEN ŠEF, PRIMARIJ DR. KOLARIČ
"Plastično cev skozi požiral-
nik uvedemo v želodec in tako
dolgo črpamo, dokler ne začne
pritekati čista, bistra tekočina.
Če je otrok oziroma mladolet-
nik nezavesten, ga najprej in-
tubiramo in šele nato začnemo
izpirati želodec. Vsi, ki jih sprej-
memo, pa so podhlajeni. Njiho-
va telesna temperatura se giblje
med 34 in 35 stopinj C. Ogre-
vamo jih in jih z infuzijo glu-
koze malce 'podpremo'. Ves čas
spremljamo dihalne funkcije in
nadzorujemo stanje zavesti. Ko
so spet v človeku primernem
stanju, se z otrokom poskušam
pogovoriti. Včasih se nočejo niti
spomniti, kje so bili, predvsem
pa kaj in kako so to nekaj poče-
njali, da so končali na oddelku."
To je kratek in jedrnat opis do-
godka: reševanje z alkoholom
in/ali z drugimi snovmi omam-
ljenega nezavestnega mladolet-
nika.
Pač. Kratko in jedrnato. Vsa-
ko stvar se da poenostaviti in
ogoliti do same srži. In če člo-
vek - to je lahko tudi mladolet-
nik — popije toliko alkoholnih
pijač, da ga ima v krvi tudi do 2
promili, so to gola dejstva, ki za-
htevajo nujno ukrepanje - hitro
in strokovno. Če bi tako opitega
otroka prijatelji pustili obleža-
ti, je velika verjetnost, da se ne
bi izvlekel. Pred desetletjem je
bilo takih primerov zelo malo,
pred štirimi leti so jih sprejeli
deset, pred letom dni je število
naraslo na 22 pacientov.
Starostna meja opijanjanja je
vse nižja. Nobena redkost ni
srečati pijanega trinajstletnika.
Seveda ne samo v Ptuju. Tudi
drugod po Sloveniji. Morda je
odstotek teh pri nas nekoliko
višji.
"Mnenja, s kakšnim pristo-
pom naj se lotimo problema, so
različna. Niso redka tudi taka,
ki pravijo, naj počakamo do ot-
rokovega osemnajstega leta, ta-
krat pač bo, kar bo; itak je
alkoholizem pri mladostnikih
svetovni trend," razlaga dr. Ko-
larič, sam pa meni, da nikakor
ne bi smeli vreči puške v ko-
ruzo in da je potreben siste-
matičen pristop, predvsem pa
povezanost vseh, ki lahko ka-
korkoli vplivajo na mladostni-
ka in otroka; to so šola, socialni
centri in seveda — starši.
"Jedro težav je tem, da je šola
izgubila vzgojno funkcijo, in to
me zelo moti. Doma pa se otroci
nimajo na koga opreti. Njihov
dnevni urnik je dostikrat bolj
podoben švicarskemu ementa-
lerju kot pa strnjenemu izobra-
ževalnemu programu. Šolarji se
v tisti eni ali dveh prostih urah
nimajo kam dati in ne kaj po-
četi. Pa zavijejo na morda naj-
prej sok ali kolo, kaj kmalu pa
osvežilne napitke zamenjajo al-
koholne pijače."
V šolskem letu 1994/95 je dr.
Kolarič ptujskim srednješolcem
predaval o škodljivosti alkoho-
la, cigaret in drog. "Presenečen
sem bil nad odzivom, vprašanja
so kar deževala. Uvidel sem, da
mladostnike ta tematika zani-
ma in da so pripravljeni prislu-
hniti."
Vsem prizadevanjem števil-
nih služb, ki skrbijo za men-
talno higieno mladih, navkljub
pa pediatrični oddelek ptujske
bolnišnice sprejme vsako let več
nujnih primerov. "Včasih smo
letno dobili le nekaj intoksicira-
nih primerov - na smrt pijanih,
danes pa ni več tako. Statistič-
ni podatki o številu mladostni-
kov, ki so precenili svoje pivske
zmožnosti, pa veljajo le za tiste,
ki so jih prijatelji 'dostavili' do
bolnišnice. Takih, ki so se z al-
koholom zastrupili ali pa so bili
na njeni meji, pa so si pomagali
kar sami, je zagotovo še veliko
več. Staršem novico o tem, da je
njihov otrok 'na črpanju' v bol-
nišnici, ponavadi sporoči bol-
nišnično osebje ali pa policija.
Včasih tudi prijatelji.
Kakšna je njihova reakcija?
Večinoma se sesedejo in ne-
jeverno poslušajo. S starši se
vedno pogovorim v odsotnosti
bolnika, tudi če je pacient mor-
da že polnoleten. Nekateri sta-
rejši mladoletniki — od 16. do
18. leta - se včasih sklicujejo
na svojo z zakonom določeno
pravico, do pravice zasebnosti.
Radi bi, da staršev ne obvesti-
mo, da je njihova pijanost pač
samo njihov problem!' Sam me-
nim, da starši morajo zvedeti
oziroma da je to njihova pra-
vica! Po odpustu iz bolnišnice
mladostnika napotim k pedop-
sihiatru, kliničnemu psihologu
v dispanzer za mentalno zdra-
vje. Zal povratne informacije
o pacientu potem več ne do-
bim. Včasih se zgodi, da starše
obvestimo, pa se ti sploh ne
prikažejo. Seveda pa je veliko
vprašanje, ali je tak, sam sebi
prepuščen otrok, ki smo mu
v roko potisnili napotnico, tja
tudi odšel.
Zadnja leta pa je tudi vse več
takih 'primerov', pri katerih za-
gotovo vemo, da niso uživali
samo alkohola. Vsakemu vza-
memo vzorec krvi in urina, v
katerih s pomočjo testov ugo-
tavljamo prisotnost drog. Letos
smo v urinskem testu prvič
dokazali prisotnost opiatov. V
našem laboratoriju smo uspo-
sobljeni za ugotavljanje priso-
tnosti canabisa, morfija, opija,
kokaina, ko pa sumimo, da je
pacient zaužil sintetične droge,
pošljemo vzorec urina in/ali krvi
v mariborski laboratorij."
Kaj žene mlade, da si na vse
pretege in vse mogoče in ne-
mogoče načine prizadevajo do
omamljenosti tudi s tabletnimi
koktajli, marihuano, hašišem,
in če imajo dovolj globok žep,
tudi s trdimi drogami, je kom-
pleksno vprašanje, na katerega
pozna vsak morda le delček od-
govora. Prisluhniti je treba vsa-
kemu posamezniku, najprej pa
je sploh treba opaziti, da mla-
dostnik išče pomoč, nekoga, ki
bi mu prisluhnil...
Sanja Švajger
Test za dokazovanje prisotnosti opiatov v urinu ni ravno poce-
ni, a je dostopen vsakemu; dobite ga v apoteld brez recepta
Moj otroli tega pat ne dela!
Mulca, stara največ 14 let, porivata pred seboj velik nakupo-
valni voziček. V njem se osamljeni kotalita steklenica vodke in
tetrapak pomarančnega juica. Spet druga dva, včasih tudi več 'fan-
talinov', seveda je zraven kdaj tudi kakšno dekle, nesejo pod pa-
zduhami 'flašo' ruma, za zraven pa plastenko ali dve coca cole.
Različic je več. Včasih je v igri 'samo' vino ali pa pivo. Vsi pa imajo
en sam cilj. Napiti se ga: malo, srednje ali pa kar do nezavesti.
Neka srednješolka je dr. Kolariču na vprašanje, zakaj (in kako)
to počne, odgovorila: 'Najprej sem popila kavo, v katero sem si
vlila rum, pol sera skadila joint, za zraven pa sem popila še tore-
can. Pa sem bla zadeta, pa se mi jebe za vse 'Pol' pa se je dekle
vrnilo k pouku. Razen nekaterih sošolcev ni njenega stanja opazil
nihče.
Zdi se skoraj neverjetno, pa vendar je res, da nihče od odraslih
ni 'opazil', da otroci in mladostniki dobijo alkohola v trgovinah,
kolikor in kadarkoli si ga hočejo privoščiti. Prepoved prodaje, pa
še ta le za mlajše mladoletnike — do 16. leta— velja le za cigarete.
In mladi v Ptuju to opcijo s pridom izkoriščajo. Redki posamezni-
ki, pa večina šolskih zdravnikov se strmo naraščajočega problema
popivanja pri mladih zaveda in poskuša po svojih močeh ukrepa-
ti. Od tega tedna naprej se bo prizadevanjem za boljši in predvsem
bolj zdrav vsakdan naših mladih pridružil tudi Tednik.
Fran/u Žmau€u v slovo
živel je pošteno in skrom-
no, bil dober mož in skrben
oče. Veliko in uspešno je delal,
razultati njegovega dela so na
marsikaterem področju vtka-
ni v našo novejšo lokalno zgo-
dovino. S tema stavkoma je
v bistvu povedano vse najpo-
membnejše o Pranju Zmaucu,
upokojencu iz Gregorčičevega
drevoreda 7 v Ptuju, ki ga ja te-
žka bolezen prezgodaj iztrgala
iz našega okolja. Na ptujskem
pokopališču je bilo v torek, 14.
novembra, zadnje slovo od po-
kojnika, slovo, kot ga je želel -
v ožjem krogu svojcev, znancev
in prijateljev, zaslužil pa si je,
da se z njegovim življenjem in
delom seznani širša javnost.
V kmečki družini, pri "Župa-
novih" po domače, v Oblakih
pri Juršincih mu je 4. junija
1926 stekla zibelka. Že v rani
mladosti je moral cesto prijeti za
težaška dela na kmetiji. Po kon-
čani osnovni šoli v Juršincih ni
bilo možnosti za nadaljnje izo-
braževanje. Prišla je vojna in z
njo nemška okupacija. Narodno
zavedni organizatorji narodno-
osvobodilnega gibanja na jur-
šinskem območju so ga že leta
1942 pridobili za sodelovanje,
opravljal je predvsem kurirske
dolžnosti. Uradno mu je bil pri-
znan status borca šele od januar-
ja 1944, ko je bil redno povezan
v partizanskih enotah. V skle-
pnih bojih druge svetovne voj-
ne je bil pri Gornji Radgoni
težje ranjen. Po ozdravitvi je bil
odpuščen iz jugoslovanske ar-
niade, doma pa se je vključil
v narodno zaščito in delo v
mladinski organizaciji. V juni-
ju 1946 se je zaposlil v Strnišču
pri gradnji bodoče tovarne gli-
nice in aluminija. Sodeloval je v
prvi slovenski mladinski delov-
ni brigadi pri regulaciji Pesnice,
za tem v MDB na zvezni akciji
pri gradnji proge Doboj-Banja
Luka. Delo v mladinski orga-
nizaciji je z enako vnemo na-
daljeval tudi po letu 1949, ko
se je zaposlil pri takratni Posre-
dovalnici za delo v Ptuju, ki je
pozneje prerasla v Zavod za za-
poslovanje. Delal je predvsem
kot referent za zaposlovanje in-
validnih in za delo manj zmo-
žnih oseb. S svojim delom je
pomembno prispeval k ustano-
vitvi zavoda za usposabljanje
invalidnih in drugih oseb, iz ka-
terega se je pozneje razvilo po-
djetje Olga Meglic Ptuj.
Sočasno je bil družbeno in
društveno dejaven na več pod-
ročjih, predvsem v sindikatu in
zvezi borcev NOV. Ob vsej svoji
skromnosti je bil najbolj pono-
sen na svoj delež pri ustanovitvi
Aerokluba Ptuj, bil je tudi prvi
sekretar tega kluba. Vrsto let je
organiziral in neposredno vodil
ognjemete s ptujskega gradu ter
pokanje z možnarji v počastitev
praznika dela - 1. maja.
Vzgleden je bil tudi v oseb-
nem življenju. Žena Anica je
bila učiteljica, vzgojila sta sino-
va Andreja in Tomaža, ki uživa-
ta ugled in spoštovanje. Prava
opora v družini mu je dajala
moč, da je v letih 1966/67 uspeš-
no premagoval težave v zavodu,
kjer je delal. Iz svoje načelne
poštenosti se ni strinjal z ne-
katerimi odločitvami in je pri
tem vztrajal, zato pa je nenado-
ma ostal brez zaposlitve. Potrt
in razočarana se je umaknil iz
javnega življenja. Z novim le-
tom 1968 se je zaposlil v podje-
tju Petovia Ptuj, kjer je vestno
delal kot vodja avtoparka do ju-
nija 1984, ko je bil upokojen.
Po upokojitvi se je predvsem
posvečal svoji družini, osreče-
vala ga je tudi vnučka Urška. V
veselje mu je bil tudi košček ze-
mlje v zaselku Oblačjak, kjer je
obdeloval vinograd vse do pred
dveh let, ko mu tega od bolezni
načeto zdravje ni več dopušča-
lo. Upal je, da bo težki bolezni
še dolgo kljuboval, vendar je bil
to boj brez upa zmage. V ptujski
bolnišnici je tiho in mirno zas-
pal z zavestjo, da njegovo življe-
nje in delo ni bilo zaman. Slava
njegovemu spominu!
Franc Fideršek
KARITAS / DOBRODELNI KONCERT
Ob Tednu Kmitas
14. novembra so se na rednem mesečnem srečanju pri
sv. Lovrencu v Juršincih zbrali predstavniki župnijskih
Karitas ptujske in završke dekanije. Zraven rednih točk
dnevnega reda so tokrat namenili največjo pozornost ak-
tivnostim, ki bodo potekale v Tednu Karitas od 26. novem-
bra do 3. decembra pod geslom Sprava in mir med nami.
Karitas tudi letos ob Tednu Ka-
ritas organizira dobrodelni kon-
cert in akcijo zbiranje hrane.
Dobrodelni koncert bo 1. de-
cembra ob 19. uri v refektoriju
minoritskega samostana na Ptu-
ju. Nastopili bodo: Mladi vesel-
jaki iz Cirkulan, Plave zvezde iz
Podlehnika, MPZ Jezero Društva
upokojencev Budina Brstje, sku-
pina Spoznanje, Oktet iz Dor-
nave, Karmen Ivančič, Ptujski
nonet Območne obrtne zbornice
Ptuj, vokalna skupina Liguster
in vokalna skupina varovancev
Zavoda dr. M. Borštnarja Dorna-
va. Program bo povezoval Frenk
Muzek.
Vstopnice po ceni 1000 SIT
lahko kupite pred koncertom,
kjer bodo zbirali tudi prostovolj-
ne darove.
Prostovoljne darove bodo zbi-
rali tudi na žiro računu župnij-
ske Karitas Ptuj št. 52400-621-16
05 12 70117-6467/4, s pripisom
"za koncert".
Sredstva, ki bodo zbrana s pro-
dajo vstopnic za dobrodelni kon-
cert, in prostovoljne prispevke,
zbrane na žiro računu, bodo po-
rabili za pomoč ljudem v stiski.
V Tednu Karitas bodo zbirali
tudi hrano; v ta namen bodo po
trgovinah postavljene košare z
oznako "Darovi za Karitas".
Že v naprej se zahvaljujemo
vsem, ki se boste našim povabi-
lom odzvali. Hvala za pomoč!
Predstavniki Karitas
ptujske in završke dekanije
In memoriam mr, phr. Juliji Doplihar
Tišina, tišina jesenska, tišina.
Ostala z menoj je samo bole-
čina,
ostale z menoj so besede slo-
vesa,
ko listje rumeno, ki pade z
drevesa.
22. novembra smo se na ptuj-
skem pokopališču žalostni za-
dnjič poslovili od spoštovane
kolegice mr. phr. Julije Dopli-
har.
Julija Dplihar se je rodila
1931. leta v Grabah pri Ormo-
žu. Šolala se je v Središču ob
Dravi, Ormožu in Ptuju. Študij
farmacije je 1959. leta končala
v Zagrebu in se hitro potem za-
poslila v ptujski bolnišnici kot
predstojnica lekarne ter v njej
delala, lahko rečemo, vse do
svoje prehitre smrti.
Kadar se utrne življenje člo-
veku, kot je bila naša Julija,
vemo, da smo izgubili nekoga,
ki je v svojem prekratkem živ-
ljenju sejal ljubezen in dobroto,
zato smo jo spoštovali in jo ime-
li radi.
Julija je bila pridno in delav-
no bitje. Delo, vztrajnost, volja,
pokončnost, korektnost in dis-
ciplina so bile njene kvalitete.
Odšla je tiho in brez slovesa.
Njen tako hitri in boleči odhod
nas sili k razmišljanju, kako je
skrivnost življenja nerazložlji-
va, kako razum pred njo onemi
in zaman pričakuje logični od-
govor za nešteto krat izrečeni
ZAKAJ.
Rojstvo, življenje in smrt -
usoda vseh živih bitij je do enih
pravična, do drugih pa ne. Juli-
ja je hudo zbolela in kot človek
stroke si gotovo ni delala laž-
nih iluzij, upov, gotovo je vede-
la, kakšen bo konec.
In kaj naj povemo še naza-
dnje ob slovesu? HVALA mr.
phr. Juliji Doplihar za vse, kar
je s svojim delom in ugledom,
ki ga je imela, storila za farma-
cijo in za dvig strokovnosti far-
macevta v naši sredini, hvala ji
tudi za tisto, kar je med nami,
ki smo se dolga leta poznali in
smo si marsikaj povedali, os-
talo nedorečeno ter odhaja z
njo v grob in ostaja del večne
skrivnosti.
Naj bo zato teh nekaj besed
v njen spomin skromna svečka
spomina in hvaležnosti za vse,
kar je dala nam in stroki v svo-
jem bogatem, a žal prekratkem
življenju.
Vsi, ki smo jo poznali in z njo
delali, jo bomo ohranili v lepem
spominu.
Julija, počivaj mirno v svoji
domači grudi!
Ptujski farmacevti
14
Četrtek, 30. november 2000 - TEDNIK
PO NAŠIH KltAJIH
PTUJ / DVODNEVNA HUMANITARNA PRIREDITEV
ZA LJUDI V STISKI
Skromen obisk
Itumanitarnilt sfo/nlc
V okviru letošnje ekološko-humanitarne akcije Tekstil -
usnje 2000, ki so jo organizirali in izvedli v Območnem
združenju Rdečega križa Ptuj, podjetju Čisto mesto in
Karitas, so na območju mestne občine Ptuj, Kidričevega,
Markovcev in Starš zbrali 2079 vreč z uporabnimi oblačili
in čevlji ter 1336 z neuporabnimi.
Po sortiranju so našteli 16387
uporabnih delov oblačil, ki jih
bodo razdelili med pomoči po-
trebne na Ptujskem oziroma na
območju delovanja Območnega
združenja RK Ptuj in med pri-
zadete prebivalce Novega Tra-
vnika v Bosni in Hercegovini.
Dvodnevna humanitarna prire-
ditev, ki je potekala v petek in
soboto na Slovenskem trgu, pa
je bila neke vrste sklepno deja-
nje letošnje akcije zbiranja tek-
stila in usnja.
Ob tej priložnosti so zbirali
denarna sredstva za ljudi v stis-
ki, skozi kulturne nastope pa so
udeleženci izražali solidarnost z
vsemi trpečimi in pomoči pot-
rebnimi ljudmi. Kdor je želel,
si je lahko kupil še kakšno pose-
bno staro in zanimivo oblačilo,
da je "potešil" svojo zbirateljsko
strast.
Kakorkoli že, stojnice na hu-
manitarni akciji, niso bile naj-
bolje obiskane, kot tudi vsi niso
držali obljub, da se bodo ude-
ležili kulturnega dela akcije. Se
dobro, da se je večina izkazala
že prej, ko je oddala še uporab-
na oblačila in usnjene izdelke.
MG
S programom je na humanitarni prireditvi sodelovala
tudi OS Olge Meglic. Na sliki Vesna Forštnerič, ki je pre-
brala razmišljanje Mateje Prevolšek na temo humani-
tarnosti, in harmonikar Vojko Vidovič. Foto: MG
KITAJSKA / SVETOVNO PRVENST\/0 V RADIOGONIOMETRIJI
Gaber€ mdliien ietrti
Nedavno je na Kitajskem potekalo 10. svetovno pnenstvo v
radiogoniometriji. Udeležila se ga je tudi slovenska reprezen-
tanca, ki jo je sestavljalo le pet članov; nastopili so vsak v svoji
kategoriji a le posamično, saj za skupinski nastop štejeta vsaj
dva tekmovalca v isti kategoriji. Morda bi bilo bolje, da bi se-
stavili eno ali dve ekipi, saj bi bile skupinske uvrstitve v tem
primeru lahko prav pri vrhu. V posameznih kategorijah je na-
stopilo od 33 do 55 tekmovalcev, ki so na prvenstvo prišli iz 27
držav. Najboljši Slovenec je bil Niko Gaberc iz Ormoža, ki je
na UKV frekvenci zasedel četrto mesto.
Radiogoniometrija je v številnih
državah šport, ki ga sponzorira
država preko svojega ministrstva
za obrambo in številni tekmovalci
so poklicni vojaki. Tako ni čudno,
da so najboljše rezultate na sve-
tovnem prvenstvu dosegali pred-
stavniki Rusije, Češke, Kitajske
in tekmovalke Ukrajine. Pri nas
za tovrstne športnike država še ni
poskrbela, zato so si denar za pot
zbirali preko sponzorjev, s prispe-
vki radioklubov, en član pa je mo-
ral denar zbrati kar sam. Toliko
bolj veselijo dobri rezultati.
Na Kitajsko so odpotovali Ivan
Lazar in Niko Gaberc iz ormoške-
ga kluba, Jože Onič iz Slovenskih
Konjic, Cvetka Mauser iz Krške-
ga in Boris Horvat iz Domžal.
Naš najuspešnejši predstavnik je
bil 16-letni Niko Gaberc, ki je v
kategoriji juniorjev med 42 tek-
movalci na UKV frekvenci dose-
gel četrto, na kratkem valu pa 21.
mesto. Niko je z uvrstitvijo seve-
da zadovoljen. Teren je bil zelo te-
žaven in neprehoden, pri tekmi
pa jih je oviral tudi dež. Takoj na
začetku druge tekme si je pri teku
skozi bambusov gozd poškodoval
nogo, kar ga je še dodatno ovira-
lo. Dijak drugega letnika elektro
šole na Ptuju se z radiogoniome-
trijo aktivno ukvarja tri sezone.
Ima pa že kar precej izkušenj, saj
je lani nastopil tudi na evropskem
prvenstvu. Odlični učenec se po-
leg športa ukvarja tudi z glasbo.
Ivan Lazar je najrazličnejših ra-
diogoniometrijskih tekmovanj že
navajen, saj nastopa pri oldti-
merjih. V konkurenci 54 tekmo-
valcev je bil na prvenstvu na
UKV frekvenci 32., na kratkova-
lovnem frekvenčnem območju pa
40. Predvsem na prvi tekmi je pri-
čakoval malo boljšo uvrstitev, am-
pak na koncu je bil zadovoljen.
Reprezentanti so si v prostih
dneh med tekmama ogledali tudi
znamenitosti Nan Kinga. Lazar je
bil navdušen nad urejenostjo oko-
lja in kitajsko delavnostjo, vendar
v nobenem primeru ne bi za kitaj-
sko zamenjal domače kuhinje.
Odlično so se odrezali tudi dru-
gi člani ekipe: Jože Onič je bil
med 33 tekmovalci 11. in 24., Cve-
tka Mauser med 43 udeleženkami
27. in 32., Boris Horvat pa med 55
tekmovalci 26. in 43.
vki
Slovenska reprezentanca si je v prostih trenutkih ogle-
dala tudi znamenitosti mesta Nan King. Foto: J. Onič
MAJŠPERK / ZAKLJUČEK AKCIJE PUSTITE NAS ŽIVETI
Zmaga ekip iz Žetai
in Podieltnika
Da bi izboljšali stanje na področju prometne varnosti, so
na policijskem oddelku v Podlehniku izvedli prometnopre-
ventivno akcijo pod naslovom Pustite nas živeti. Kot je po-
vedal pomočnik komandirja Borut Štok, so po vseh šolah
izvajali predavanja o prometni varnosti, pripravili zložen-
ke, plakate in različne izdelke s prometnopreventivno vse-
bino ter ugotavljali in odpravljali nepravilnosti oziroma
pomanjkljivosti na cestah in ob njih. Ob zaključku akcije
pa so minulo soboto, 25. novembra, v Tovarni volnenih iz-
delkov v Majšperku izvedli še kviz tekmovanje.
Na kvizu se je pomerilo 13
tročlanskih ekip iz vseh mati-
čnih in podružničnih šol. Od-
govore je ocenjevala posebna
7-članska strokovna žirija, ki so
jo sestavljali vodje policijskih
okolišev Podlehnik, Majšperk
in Videm ter predstavniki posa-
meznih občin.
Med razredno stopnjo je na
dokaj zahtevna vprašanja najbo-
lje odgovarjala ekipa OŠ Žetale
pred drugouvrščeno ekipo iz
Majšperka in ekipo iz Podlehni-
ka, četrta je bila ekipa s Ptujske
Gore, peta OŠ Stoperce, šesta
OŠ Sela, sedma OŠ Videm in
osma OŠ Leskovec.
Med ekipami predmetne sto-
pnje pa se je najbolje odrezala
OŠ Podlehnik pred OŠ Les-
kovec in OŠ Majšperk; 4. OŠ
Videm, 5. OŠ Žetale. Vsem
najbolje uvrščenim sta vodja
tekmovanja Borut Štok in majš-
perški župan Franc Bezjak izro-
čila priznanja, pokale in bogata
praktična darila sponzorjev. Iz-
stopala so predvsem štiri kolesa
s čeladami, ki so si jih mladi za-
gotovo zaslužili.
V isti dvorani so pripravili
tudi razstavo najrazličnejših in
izredno zanimivih izdelkov
učencev osnovnih šol na temo
varnost v prometu. Zanimivo je,
da je komisija za izvrstne risbe,
prometne znake in različne iz-
delke vsem šolam prisodila ma-
ksimalno število točk.
Ob koncu naj dodamo, da
bodo na OŠ Podlehnik obsežen
in nedvomno uspel projekt Pu-
stite nas živeti z razstavo izdel-
kov v ponedeljek, 4. decembra,
predstavili tudi v svoji šolski
avli. Na ogled so poleg učiteljev
in staršev povabili tudi vse poli-
ciste.
M. Ozmec
Kviz tekmovanje o znanju cestno prometnih predpisov in
znakov je bilo izredno zanimivo in predvsem poučno.
V dvorani tovarne volnenih izdelkov so pripravili tudi raz-
stavo izdelkov učencev vseh šol s prometno-preventivno
vsebino. Foto: M. Ozmec
TIBOLCI / PRAZNOVALA S SVOJIMI DVANAJSTIMI OTROKI
Dvanajstkratna mama iliiabeta
Prejšnjo soboto, 18. novembra, je bilo pri Golobovih v Ti-
bolcih zelo živahno. Mama Elizabeta je praznovala 66. roj-
stni dan, ob tem pomembnem prazniku se je ob njej zbralo
dvanajst otrok.
Elizabeta nam je povedala, da
je le dvakrat rodila v bolnišnici,
ostalo pa doma. Enkrat je bila
pri porodu sama, ko se je vrača-
la s travnika. Ob tem doda, da
porodi niso bili naporni ali zah-
tevni.
Ko so bili otroci majhni, je
bilo potrebno opraviti veliko
dela, poskrbeti pa je bilo tudi
za prehrano in obleko. Ker ili
želela, da bi otroci živeli v po-
manjkanju, je vseh sedem sinov
šlo služit k premožnejšim dru-
žinam. Še sreča, da tega niso za-
merili in se radi vračajo, pove
Elizabeta Golob. Ob tem sicer
doda, da če bi bila še enkrat
mlada, prav zaradi tega ne bi
imela toliko otrok, toda v nje-
nih časih žal še ni bilo ustrezne
kontracepcije. Elizabeta se rada
pohvali tudi, da ima 25 vnukov
in vnukinj ter pravnuka.
Marija Slodnjak
Elizabeta Golob s svojimi 12 otroki
TEDNIK - Četrtek, 30. november 2000
19;
PO NAŠIH KRAJIH
MARIBOR / ZDRUŽENJE ZA INTEGRIRANO PRIDELAVO ZELENJAVE
preverimo, kal kupujemo!
prejšnjo soboto, 18. novembra, je po vsej Sloveniji (na trž-
nicah v večjih krajih, v akcijo pa so se vkljnučila tudi večja
trgovska podjetja) potekala promocija integriranega pri-
delovanja zelenjave. V IVIariboru deluje /druženje /a inte-
grirano pridelovanje zelenjave in njegovi člani se s pridelki
pojavljajo že na številnih prodajnih mestih po Sloveniji.
Integrirano pridelana zelenjava je sveža, z visoko biološko
vrednostjo, ne vsebuje prekomernih ostankov sredstev za
varstvo rastlin in nitratov, gnojena je na osnovi analize tal,
ne obremenjuje okolja in pomeni novo kakovost na tržišču
zelenjave. Z nakupom te zelenjave skrbimo za svoje zdravje
in obenem prispevamo k ohranjanju zdravega okolja.
V integrirani pridelavi zele-
njave je glavna skrb posvečena
celostnemu obravnavanju kme-
tije in uravnoteženemu krožen-
ju snovi. To pomeni, da poteka
gnojenje izključno na podlagi
analize tal in potreb rastlin. Med
celostno obravnavanje kmetije
sodi tudi ohranjanje in dviganje
rodovitnosti tal, kolobar, izbor
odpornih rastlin v kolobarju in
izbor okolju prijaznih načinov
pridelave. Poleg pridelave zdra-
ve zelenjave visoke notranje in
zunanje kakovosti in varovanja
okolja je v integriranem pride-
lovanju pomembna tudi varčna
uporaba surovin.
Varstvo rastlin je v integri-
ranem načinu pridelave name-
njeno izključno zagotavljanju
kakovosti in se izvaja na osnovi
zakonskih predpisov, ob upo-
števanju specifičnih priporočil
za posamezne vrste rastlin. Pre-
dnostno se uporabljajo biološki,
mehanski in drugi ukrepi, upo-
raba kemičnih sredstev pa je
zmanjšana na minimum. More-
bitna uporabljena kemična sred*
stva morajo delovati specifično
in ne smejo škodovati koris-
tnim organizmom. Tak način
pridelave zelenjave poteka pod
strogim nadzorom, ki vključuje
tudi analizo pridelkov oziroma
ostankov pesticidov v njih ter
zagotavlja potrošniku njihovo
zdravstveno neoporečnost.
Sicer bi bilo potrebno tudi v
običajni pridelavi upoštevati za-
kon o zdravstvenem varstvu ra-
stlin, žal pa se v praksi dogaja
nekontrolirana uporaba gnojil
in sredstev za varstvo rastlin,
pa tudi nespoštovanje karence,
zato mnoga navidezno lepa živi-
la notranje kakovosti ne dose-
gajo.
Integrirana pridelava zelenja-
ve je razširjena v večini zahod-
noevropskih držav in je postala
standard v tržni pridelavi zele-
njave. V času sezone, ko so na
trgu presežki zelenjave, lahko
evropski pridelovalci prodajajo
prek velikih trgovskih sistemov
zgolj integrirano pridelano ze-
lenjavo in take trende lahko
v prihodnjih letih pričakujemo
tudi pri nas. Pri tem bo odi-
gralo pomembno vlogo zagoto-
vilo potrošniku, da je zelenjava
pridelana pod kontrolo in je
resnično neoporečna ter ne vse-
buje zdravju škodljivih ostan-
kov sredstev za varstvo rastlin.
KASNA
ZAGOTOVILA IMA
POTROŠNIK
Integrirano pridelana zelenja-
va pomeni za kupca zagotovilo,
da ima poleg zunanjega lepega
videza tudi notranjo kakovost.
To pomeni, da v njeni pridelavi
niso bile presežene dovoljene
vrednosti ostankov fitofarma-
cevtskih sredstev in nitratov, da
pridelava ne obremenjuje okol-
ja, da je bilo gnojenje opravljeno
na osnovi analize tal. Taka zele-
njava je bila pridelana v skladu
s smernicami za okolju prijaz-
nejšo pridelavo in pomeni novo
kakovost na našem tržišču zele-
njave. Pridelana je pod strogim
strokovnim nadzorom in kupec
z njenim nakupom skrbi za svo-
je zdravje. Zelenjava, pridelana
v bližini mesta prodaje, je sveža
in ima večjo biološko vrednost
v primerjavi z zelenjavo ki je
bila dalj časa v transportu. So-
lata namreč že po enem dnevu
hranjenja pri 20 stopinjah Cel-
zija izgubi 34 odstotkov vita-
mina C, po dveh dneh že 41
odstotkov. Pomembno je torej
uživati čim bolj svežo zelenjavo,
najbolje kar s svojega vrta, lah-
ko pa se z njo oskrbimo tudi na
bližnjih kmetijah, ki so vklju-
čene v integrirano pridelavo ter
se lahko s tem izkažejo.
NADZOR
KMETIJSKEGA
ZAVODA MARIBOR
Kmetijski zavod Maribor je
začel leta 1997 uvajati postopke
integrirane pridelave zelenjave
na izbranih kmetijah v Podrav-
ju. Izbrana skupina prideloval-
cev je v letu 1998 upoštevala
avstrijske smernice na tem po-
dročju, ki se neprestano dopol-
njujejo, integrirana pridelava
zelenjave pa je v okviru razis-
kovalne naloge potekala na de-
vetih posestvih oziroma na 19
hektarjih. Lani je potekala že na
116 hektarjih oziroma 43 pose-
stvih, letos pa je vanjo vključe-
nih že 111 posestev, ki zelenjavo
pridelujejo na 333 hektarjih.
Skoraj polovica teh kmetij je iz
Podravja, vsi vključeni pridelo-
valci pa predstavljajo že šestino
vseh tržnih pridelovalcev v Slo-
veniji.
Na vseh omenjenih površinah
je bila narejena analiza tal, ki
so jo pridelovalci upoštevali pri
gnojenju, podatke o tem pa za
vsako parcelo posebej vodili na
posebnih obrazcih. Približno z
desetih odstotkov pridelave je
Kmetijski zavod Maribor zbral
vzorce pridelkov in jih dal v
analizo, ki je glede na ostanke
sredstev za varstvo rastlin po-
kazala njihovo neoporečnost. V
prihodnje bo analiza zajela tudi
vsebnost nitratov v pridelkih
solatnic in korenovk, ki ob pre-
tiranem gnojenju z dušikom
hitro dosežejo povečane vseb-
nosti.
Ob vsaki kontroli izdela stro-
kovna služba zapisnik, v kate-
rem so s točkovnim sistemom
ocenjeni posamezni elementi
pridelave, ocenjujejo pa kolo-
bar in nego, gnojenje na podlagi
analiz, namakanje, varstvo ras-
tlin, izobraževanje pridelovalca,
spravilo in skladiščenje pridel-
kov, varstvo pri delu, higieno in
tako naprej.
Kot poudarja dr. Martina Ba-
vec, specialistka za zelenjadar-
stvo, poljedelstvo in ekološko
kmetijstvo s kmetijskega zavoda
Maribor, se bo lahko integrira-
na pridelava zelenjave v prihod-
njih letih uveljavila v primeru,
da bomo potrošnike seznanili
z razlikami v načinu take pri-
delave v primerjavi z običajno.
Integrirano pridelana zelenjava
bo v prihodnje nosila zaščitno
znamko z grafično podobo si-
ničke, ki je že uveljavljena v
sadjarstvu. Pri osveščanju pot-
rošnikov ima pomembno nalo-
go tudi Združenje za integrirano
pridelavo zelenjave Slovenije,
ki je bilo letošnjega januarja
ustanovljeno v Mariboru. Ker
je interes potrošnikov kupovati
zdravo in neoporečno hrano, bo
njihov pomemben prispevek k
vzpodbujanju integrirane pri-
delave tudi ta, da se bodo ob
vsakem nakupu pozanimali za
poreklo zelenjave, ki mora biti
napisano na deklaraciji na vsa-
kem zabojčku ali pakiranju. Pri-
delovalci pa bodo potrošnike
za njihovo vzpodbudo nagradili
z visoko kakovostjo v Slovenji
pridelane zelenjave.
JB
Zdrava zelenjava mora biti sveža, lepa na pogled in mora imeti tudi visoko notranjo kakovost
GOBARSKA SEZONA GRE
H KONCU
Poiasi in iikiak
skom gozd
Zvonko Cafuta z Gorce je tri "jurčke", ki skupaj tehtajo skoraj
2,5 kg, našel prejšnji petek pod bukvijo v Rodnem Vrhu. Največja
goba tehta 1,5 kg. Na istem mestu jih najde večkrat. Pravi, da so
v Halozah gobe pričele rasti šele v oktobru. Vsak popoldan se od-
pravi na sprehod v gozd, domov pa prinese najmanj 1,5 kg "pra-
vih" gob. Letos jih je nabral že okoli 30 kg. Nekaj jih posuši doma
na peči ali pa kar na soncu, večino gob pa podari, s prodajo se
ne ukvarja, kajti
upošteva prego-
vor svoje babi-
ce, ki je rada
po haloško po-
vedala: "Če gobe
hudo prodavleš,
jih malo najdeš."
Kljub strastne-
mu gobarjenju
pa jih kot hrano
nima najrajši. V
gobovi juhi se
jim izogne, z
jajčko pa ima
rad samo lisičke
in gobe, ki jim
po domače re-
čejo "mavličke".
Pravi, da najde
vsako gobo, vča-
sih jih pobira
kar za gobarji, ki
drvijo skozi goz-
dove. Njegov re-
cept je: "Počasi
in cikcak."
Majda Fridl
BOGATA GOBJA BERA /
3,6 KG TEŽKI ČRNI TROJČKI
V Halozah nimaio
le dobrega vina
Da je letošnja jesen še posebej radodarna, smo že nekaj-
krat poročali in vam v Tedniku tudi predstavili. Poleg vin-
ske in sadne pa je neobičajno bogata tudi gobja letina.
Glavna gobja sezona je sicer za nami, a kljub razmeroma
hladnim nočem je po naših gozdovih še zmeraj precej sivk,
štorovk in celo nekaj jesenskih - črnih jurčkov, ki so zara-
di svoje čvrstosti in čudovito žametne temno rjave barve za
gobarje največja poslastica.
Stanku Večeriču iz Paradiža 45 pa se je gobja sreča še posebej
nasmehnila, saj je na Martinovo nedeljo na obronku Haloz našel
skupaj zraščene kar tri velike črne jesenske jurčke. Čvrsti in popol-
noma zdravi gobji trojčki so tehtali kar 3,62 kg, kar je zagotovo
svojstven gobji rekord, vsekakor pa posebnost, vredna objave v Te-
dniku. Mimogrede: isti dan je Stanko našel na drugem mestu še 6
podobnih, a manjših črnih lepotcev, a to ga še zdaleč ni vznemirilo
kot tile trojčki. Naj se jih naužijejo tudi vaše oči. -OM
Stanko Večerič iz Paradiža s svojimi 3,62 kg težkimi gobjimi
trojčki. Foto: M. Ozmec
KIDRIČEVO
Gobarska sreia
Letošnje gobarsko leto se počasi izteka in marsikateri gobar
se lahko pohvali s kakšno "trofejo". Med take sodi Drago Arnuš
iz Kidričevega, znan tudi kot kegljač ptujske Drave. Zraven po-
diranja kegljev ima Drago še en hobi - gobarstvo. In tako se mu je
nasmehnila sreča, saj je na zelo majhnem prostoru v Halozah našel
štirinajst zdravih gob. Tekst in foto: Danilo Klcynšek
Drago Arnuš s svojim rekordom
20
Četrtek, 30. november 2000 - TEDNIK
ZANIMIVOSTL REPORTAŽE
DECEMBRSKI SVETNIKI
Med Barbaro in Tomažem
Veliko navad in verovanj je v decembru, adventnem času,
povezanih s posameznimi dnevi, ko godujejo nekateri de-
cembrski - adventni svetniki, kot so sv. Barbara (4. grud-
na), sv. Miklavž (6. grudna), sv. Lucija (13. grudna) in sv.
Tomaž (21. grudna). Številne med njimi se prepletajo od
enega do drugega godovnika.
Legenda o sv. Barbari nam po-
jasnjuje le del šeg in verovanj, ki
jih veže naše ljudstvo na njen go-
dovni dan. Za drugi del se mora
zahvaliti času, v katerem go-
duje, to je dobi pred zimskim
kresom in poganskim kresovanj-
skim izročilom. Svetnica je zna-
na našemu ljudstvu po številnih
podobah, ki jo kažejo s stolpom,
kelihom in hostijo. Sv. Barbaro
so že zgodaj prištevali k štirinaj-
stim pomočnikom v sili. Najde-
mo jo v ženski trojici, kjer se
je pridružila sv. Katarini in sv.
Marjeti. Iz njene legende izvira
njeno zavetništvo. K njej so se
zatekali vojaki, zlasti topničarji,
rudarji, zidarji, ranjenci, skrat-
ka vsi, ki jim je grozila nagla,
nepredvidena smrt, in njej se še
danes priporočajo za srečno zad-
njo uro. Tako razumemo obilico
ljudskih pesmi iz vseh sloven-
skih pokrajin, ki govore o sv.
Barbari, "pomočnici ob smrti".
Znane so legende, da je sama
prihajala obhajat zasute rudarje.
Sv. Barbari so na Slovenskem
posvečali predvsem podružnice,
samo na Štajerskem je zavetnica
dveh župnij, sicer pa ima v la-
vantinski škofiji pet podružnic,
v ljubljanski sedem in v goriški
tri. Nam najbližja župna cerkev
sv. Barbare je v haloških Cir-
kulanah, podružnica z bogatim
okrasjem pa v Malahorni pri
Oplotnici. Svoje dni rudarji na
god sv. Barbare sploh niso delali,
ta dan so praznovali celo z vese-
licami. V Prekmurju praznujejo
barbarinje krojači, ki na ta dan
odložijo sleherno šivanje.
Okoli sv. Barbare so pri nas
znane šege, ki s svetnico nimajo
nič skupnega. Tako so konec
osemdesetih let prejšnjega stole-
tja v Središču ob Dravi na pre-
dvečer sv. Barbare majhni dečki
vadili voščila, da bi jih prihodnji
dan lažje izrekli. Na Barbarino
zjutraj so potem hodili od hiše
do hiše. Ko je takšen pobič, tudi
sicer namazan z vsemi žavbami,
stopil v sobo, je najprej pozdra-
vil domače. Potem je šel k mizi
in okoli nje ter govoril voščilo:
"Bog vam daj žrebičke, teličke,
prešičke, goščice, purice, piščan-
ce, račiče in vsega v obilnosti,
enkrat pa tudi dušno zveličanje
in dosti kruha pa malo otrok."
To šego ali tudi koledo so pred
nekaj leti pod vodstvom Tilike
Kolarič lepo prikazali pri KUD
Obrez. Izzvala je veliko zanima-
nja, pa tudi smeha in veselja, saj
želje marsikdaj niso bile najbo-
ljše, še posebej če je gospodinja
pozabila na darove za male kole-
dnike.
Dravorin Trstenjak je okoli
1885. leta opisoval šego, kako so
na dan sv. Barbare in sv. Lucije
v Veržeju otroci hodili od hiše
do hiše srečo voščit. Potem so
morale hišne gospodinje voščil-
ce ali kolednike primerno ob-
dariti s pogačicami, jajci, sireki,
hruškami, jabolki, z vsem pač,
kar je hiša premogla. Podobno
šego so nekaj let kasneje opisali
tudi v Ljutomeru, pa tudi v Or-
možu. Zanimivo je, da si v obeh
primerih mali voščilci, ko stopi-
jo v sobo, hitro poiščejo prime-
ren prostor pod klopjo ali mizo
in tukaj sede ali kleče glasno
govorijo z otroškimi besedami:
"Bog vam daj ..." Šega se je po-
tem razširila po vsem vzhodnem
Štajerskem in Prekmurju. Tem
malim voščilcem pravijo pola-
ziči ali tudi polažarji, v okolici
Murske Sobote pa tudi balažiči.
V ptujski okolici se oglase pred
hišo kmalu po tretji uri zjutraj,
potrkajo na okno in začno z voš-
čilom: "Dobro jutro vam bog daj
in ljuba sv. Barbara." Po konča-
nem voščilu, ko po vrsti našteje-
jo vse dobre želje, jim gospodinja
v klobuk, ki ga pomolijo skozi
okno, ali v torbo nasuje suhega
sadja, orehov, v roko pa jim stis-
ne tudi kakšen drobiž. Če mora-
jo polažarji oditi od hiše praznih
rok, se maščujejo med drugim
tudi s temi besedami: "Puno dece
pa malo kriiha, plantavo kobilo
in daleč k mlinu."
Z barbarinim so povezane tudi
brsteče veje in kaljeno žito. Na
njen god narežejo slivovih, vi-
šnjevih in češnjevih vej ter jih
dajo v sobo v posode, napolnje-
ne z vodo. Pravijo, da če vejica
zacveti do svetega posta, lahko
drugo leto v hiši pričakujejo po-
roko. Nekaj podobnega je s pra-
staro šego kaljenega žita, ki ga ta
dan posejejo v plitve posode in
ozeleni za božič. Oboje pomaga
tedaj že mrtvi naravi in človeku,
da bi se iztrgala sponam smrti,
ki ji je zimski čas očitna prispo-
doba.
MIKLAVŽ -
NAJIMENITNEJŠI
DECEMBRSKI
SVETNIK
v dobršnem delu katoliške
Srednje Evrope je sv. Miklavž
brez dvoma najbolj priljubljen
zimski svetnik, še posebej za ot-
roke. Ti ga pričakujejo s pose-
bnim veseljem in tudi strahom.
Sv. Nikolaj, ki mu pri nas pra-
vimo Miklavž, goduje 6. decem-
bra. Bil je doma v Miri v Mali
Aziji in je umrl 324. leta v viso-
ki starosti. Za svojega zavetnika
ga imajo šolarji in študentje ter
mornarji in brodniki, pri nas na
Koroškem in v Dravski dolini je
zavetnik splavarjev, v Savinjski
dolini se k njemu zatekajo mli-
narji in Žagarji, v Ziljski dolini
tudi drvarji. Okoli njega se je
spletlo mnogo legend. Tako go-
vori ena, da je tri hčere siroma-
šnega očeta rešil sramotne usode
in jim je ponoči skozi okno po-
rinil tri kepe zlata ter tako pri-
skrbel potrebno doto za njihovo
možitev. Ena od kep se je odko-
talila v bližino copata pred og-
njiščem in od tod morda izhaja
šega, da prinaša otrokom pono-
či darove v nastavljene posode,
nogavice in čevlje. Sv. Miklavž
je tako postal pomemben obda-
rovalec otrok, ki ga zvečer pred
njegovim godom nestrpno pri-
čakujejo, saj pridne nagrajuje,
poredne pa rad prepušča kaz-
novanju, ki ga opravijo njegovi
spremljevalci, parkeljni.
Čaščenje sv. Miklavža se je raz-
širilo po Evropi po letu 1084,
ko so njegove posmrtne ostanke
prepeljali v Bari v južni Italiji, v
12. stoletju pa se je razširilo tudi
k nam. O njegovi priljubljenosti
med Slovenci govori okoli 200
njemu posvečenih cerkva; naj-
več jih je v lavantinski škofiji,
kar 11 župnijskih in 63 podru-
žničnih. Najbližja je cerkev sv.
Miklavža v bližnjem Majšperku,
pa tudi pri Miklavžu pri Ormo-
žu. Priljubljenost sv. Miklavža
potrjujejo tudi mnoge cerkvene
freske in slike. Naj omenimo fre-
sko v nekdanji križni kapeli cer-
kve na Ptujski Gori iz časa okoli
1420 in sliko v Turnišču iz leta
1389.
Naši davni predniki iz pre-
dindoevropskega časa so imeli
zimski čas za dobo duhov. Duše
rajnikov so se po njihovem vero-
vanju vračale na ta svet, pridru-
ževali pa so se jim tudi duhovi
rasti. Te duhove so predstavljali
našemljene!, ki so rogovilili po
vaseh. Do danes se je ohranila le
lupina te šege, vsebina se je izgu-
bila. Danes se nikomur ne sanja,
čemu so se šemili v davnih časih
davni rodovi.
Zimski obhodi našemljencev
imajo verjetno globoke korenine
in čaščenje sv. Miklavža je bilo
kot nalašč, da jim da novo vsebi-
no. Našemljenci, ki so dotlej
predstavljali rajnike in druge de-
mone, so po krščanskem pojmo-
vanju postali hudobni duhovi -
"parkeljni". Postali so spremlje-
valci svetniškega dobrotnika in
izvrševalci kazni nad porednimi
otroki. Divjim obhodom našem-
ljencev se je tako spremenil po-
men.
Razvoj Miklavževih obhodov
je bil po posameznih slovenskih
deželah različen. Vzhodna Slo-
venija - Štajerska jih je razvila
v vsej bohotnosti, medtem ko
zahodni predeli dolgo niso po-
znali sv. Miklavža kot nosilca
darov. To se je zgodilo šele v prej-
šnjem stoletju. O miklavževanju
na Slovenskem imamo mnogo
pisanih poročil. Najstarejše je
verjetno tisto iz leta 1839, ki opi-
suje miklavževanje, kot ga po-
znamo še danes po slovenskih
vaseh. Tudi danes je Miklavž
zelo priljubljen med otroki, saj
mu svoje želje sporočijo v pis-
mih, včasih pa jih tudi narišejo.
Pisma položijo na okna in zjutraj
veseli opazijo, da jih je Miklavž
vzel in sedaj se prične čas priča-
kovanja. Na predvečer Miklav-
ževega godovanja, 5. decembra,
se pred hišo pojavi Miklavžev
sprevod. Najavi ga zvonec in rož-
ljanje verig njegovega spremstva,
v katerem so angeli in parkeljni
(hudobci), ki se jih posebno bo-
jijo poredni otroci. Oče ali mati
pričakata Miklavža pred hišo,
mu dasta darove za otroke, da
jih angel spravi v svoj koš, in
mu izročita list z opisom lastno-
sti otrok. Sprevod vstopi v hišo,
vendar Miklavž pusti parkeljne
zunaj, da ne bi preveč prestašili
otrok. Le v skrajnem primeru
jih pokliče v hišo. Miklavž se po-
govori z otroki, ki navadno zmo-
lijo molitev, jim izroči darove in
svetuje, da naj bodo še naprej
pridni, potem jih bo obiskal in
obdaril tudi prihodnje leto. Nato
se Miklavž poslovi in napoti k
naslednji hiši.
O sv. Luciji, ki goduje 13. de-
cembra, je malo zgodovinskih
pričevanj. V izročilu ljudske in
cerkvene pobožnosti je sv. Lucija
zavetnica vida. Skoraj vse podo-
be jo kažejo s pladnjem in parom
oči na njem. Njeno čaščenje se
je k nam na slovensko razširilo
iz Ogleja morda že v 13. stoletju.
Pri nas na Štajerskem so na pre-
dvečer lucijinega hodile naokoli
"lucije", v belo oblečene ženske
s košaro, v kateri so bila darila.
Ponekod poznajo lucijo z belim,
drugod s črnim obrazom.
Za čas sv. Lucije je bilo mno-
go vedeževanja. Tako je znana
vera, da povedo dvanajsteri dne-
vi od Lucijinega do božiča vreme
dvanajstih mesecev prihodnjega
leta. Sv. Lucija si s sv. Barbaro
deli šego, da na njen god nare-
žejo vejice in jih dajo v vodo, v
plitve posodice pa posejejo žito.
Zrnje vzkali in ozeleni do boži-
ča, prav tako pa zacvetijo tudi
vejice češnje, višnje in slive. V
zvezi s sv. Lucijo je tudi vrsta ve-
deževanj in verovanj, tako tudi
Lucijin stolec in z njegovo po-
močjo na sveti večer odkrivanje
coprnic, kar pa ni samo sloven-
ska posebnost, temveč zasledimo
to šego tudi pri naših sosedih.
V zvezi s sv. Lucijo je tudi ne-
kaj pregovorov: "Lucije kratki
dan je znano vsem ljudem", "Po-
magaj nam bog in ljuba devica
Marija, za oči pa sv. Lucija."
Sv. Tomaž, njegov godovni
dan je 21. decembra, živi v
ljudski predstavi kot "neverni
Tomaž" in ta njegova človeška
poteza ga je približala ljudstvu.
V evangeliju pa nastopi po Kri-
stusovem vstajenju kot človek,
ki ne verjame na besedo. O
sv. Tomažu govore številne ljud-
ske pesmi, v lavantinski škofiji
je njemu posvečena samo ena
župna cerkev (cerkev pri Sve-
tem Tomažu) in dve podružnici.
Medtem ko se god sv. Lucije ne
krije več z astronomskim začet-
kom zime, goduje sv. Tomaž tik
pred resnično najkrajšim dnem
in najdaljšo nočjo v letu. Po spre-
membi koledarja (1582) je tako
nehote prevzel nekaj Lucijih na-
log, prenesli pa so nanj tudi del
vloge sv. Andreja, ta pa je v ljud-
skem izročilu "prvi" zimski sve-
tnik. Tako kot pri vseh drugih
decembrskih svetnikih je tudi za
sv. Tomaža pomembno vedeže-
vanje. V preteklosti je bilo brez
dvoma najbolj priljubljeno vede-
ževanje o bodočem zakonskem
drugu.
Za konec pa še vremenski pre-
govor: "Tomažev dež je prišel po
rž."
Vir: Dr Niko Kuret: Praznično
leto Slovencev
Vida Topolovec
ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV PTUJ / OTROŠKI GLEDALIŠKI STUDIO
otroški gledališki studio ZKD Ptuj je
s predstavo Stilski izliv gostoval na
srečanju otroških in mladinskih gle-
dališč v kraju St. Peter na avstrijskem
Štajerskem. Srečanje je pripravil Lan-
desjugendreferat iz Gradca, potekalo
pa je od 16. do 18. novembra.
Srečanje je potekalo kot festival, na njem
je sodelovalo šest otroških in mladinskih
gledaliških skupin. Naša skupina se je sreča-
nja udeležila na predlog Jurija Rudolfa, stro-
kovnega svetovalca za gledališko dejavnost
na Skladu RS za ljubiteljske kulturne dejav-
nosti, ki si je predstavo ogledal že na premie-
ri junija letos. Vse skupine razen naše so bile
iz avstrijske Štajerske, večinoma so bile šol-
ske.
Popoldnevi so bili namenjeni ogledom
predstav, dopoldnevi pa gledališkim delav-
nicam pod vodstvom odličnih gledaliških
pedagogov iz Gradca. Delo v delavnicah je
potekalo v nemščini in angleščini in je bilo
igrivo — ustvarjalno. Jezikovnih težav ni
bilo, saj vsi člani naše skupine govorijo vsaj
enega od obeh jezikov.
Pred odhodom v Avstrijo smo bili neko-
liko negotovi, saj nas je skrbelo, kako bo
nemško govoreče občinstvo sprejelo našo
predstavo, ki seveda poteka v slovenščini in
je kolaž petih različnih zgodb. Obremenje-
vale so nas tudi spremembe v predstavi sami,
ki smo jih opravili v zadnjih dneh pred gos-
tovanjem zaradi zadržanosti dveh igralk. Za
lažje spremljanje predstave smo za publiko
pripravili uvod s kratko predstavitvijo vse-
bine. Zaradi dinamičnosti predstave, zani-
mive glasbene in lučne opreme, učinkovitih
kostumov in efektov, v največji meri pa zara-
di doživete igre je občinstvo našo predstavo
sprejelo izredno dobro. Aplavz nas je skoraj
šokiral, saj nam ni bilo jasno, kako je mogo-
če, da je glasnejši in daljši kot v naši domači
"steklarski". Čestitke in pozornosti organiza-
torjev in drugih udeležencev srečanja so nas
skoraj razvajale.
Srečanje je bilo izredno zanimivo in prije-
tno. Poskrbljeno je bilo za delo, prosti čas in
zabavo. Vse dejavnosti razen delavnic so po-
tekale v eni stavbi, v gostišču Pommer. Po-
leg prehrane in prenočišč za vse udeležence
srečanja so uredili v njej tudi prijetno gle-
dališko dvorano z vso potrebno tehniko in
tribunami za publiko. In to v vasi s samo
1200 prebivalci! V kraju delujeta poleg otro-
ške gledališke skupine tudi odrasla in lut-
kovna. Odrasla skupina letno pripravi 2 do
3 premiere(!) in zanimivo — zadnja je bila
nam dobro znani Ovinek Tankreda Dorsta.
Najmlajši gledališčniki iz St. Petra so zdru-
ženi v skupini Zick zack in so zaključili sre-
čanje s poetično predstavo Cyber Dreams, ki
jo je oblikovala skupina sama, brez literarne
osnove. Kot zanimivost naj povemo, da do-
gajanje poteka ob glasbi, brez besedila.
Naj na kratko povemo še nekaj o naši pred-
stavi. Naslov Stilski izliv (in ne izziv!) so
oblikovani udeleženci studia sami. Pri delu
v studiu smo se namreč ukvarjali z razli-
čnimi stili in pristopi k branju in inter-
pretaciji besedila, pa tudi s pantomimo in
drugimi odrskimi izraznimi sredstvi. Posa-
mezni deli predstave so različno stilno in te-
hnično obarvani: od commedie delarte do
drame, od trilerja do senčnega gledališča, od
v rapu ritmiziranega besedila do zamrznje-
nih slik in giba kot edinega izraznega sred-
stva. Predstava torej ni samo kolaž zgodb,
ampak tudi stilov.
Za literarno izhodišče smo vzeli Odvratne
rime (Revolting Rhymes), modernizirane
pravljice v verzih, ki jih je napisal Roald
Dahl in prevedel Milan Dekleva. Zgodbe so
napisane v sočnih verzih, primernih za tiste,
ki v prave Rdeče kapice, Zlatolaske in hudo-
bne volkove ne verjamejo več. Obdelali smo
tudi prolog k eni od pravljic v verzih, ki ga je
napisal Milan Jesih. Iz vsega, kar smo v stu-
diu med lanskim šolskim letom študirali in
trenirali, smo nazadnje oblikovali celoto in
jo pripravili za produkcijo.
Prepričani smo bili, da bo junijska pro-
dukcija edina izvedba naše predstave, toda
na željo sošolcev, prijateljev in učiteljev, ki
so videli premiero, smo jo jeseni obnovili in
nekaj ponovitev odigrali za ptujske šole —
če smo natančni, za dve, ki sta sprejeli našo
ponudbo. Povabilo na festival oziroma sre-
čanje nas tako ni našlo čisto nepripravljene
— razen v finančnem pogledu (kot pravi po-
tujoči komedijanti smo si denar za avtobu-
sni prevoz v Avstrijo zaslužili z vstopnino).
Tudi to spada h gledališki vzgoji.
Ekipo, ki je zastopala Ptuj oziroma Slo-
venijo, smo sestavljali: Lovro Centrih, Anja
Popovič, Maša Samojlenko, Eva Gaiser, Živa
Rokavec, Jana Godec, Urška Roganov, Ma-
ruša Samobor Gerl, Simon Puhar (zvok),
Oto Mesaric (luč) in Nevenka Gerl. Pri obli-
kovanju predstave sta kot igralki sodelovali
tudi Lidija Vindiš in Jana Korošec, ki pa se
gostovanja nista udeležili. Drugi sodelavci
so bili: Majda Fridl, Andrej Gabron, Anas-
tazija Topolovec, Davorin Jukič, Andrej Ci-
zerl, Aleksander Toplak, Viktor Hotko in
Lidija Kolarič.
In načrti? Decembra bo gledališki studio
zbral ekipo za nov projekt. Spet bomo ra-
zmišljali, improvizirali, poskušali narediti
isto stvar na deset načinov, ponavljali, spre-
minjali, brali, pisali, se igrali, kritično spre-
mljali drug drugega, se spodbujali, vadili
v koncentraciji, se učili poslušati in opazo-
vati (zares, ne samo z ušesi in očmi), si po-
magali prebroditi težave v šoli, si skakali v
besedo, se sproščali, skratka — spet se bomo
šli gledališki šport. Natančneje to pomeni,
da bomo poskušali narediti dobro predstavo
tudi v tem šolskem letu.
Sledijo želje, ki jih ne moremo uresničiti
z gledališkim športom in torej niso načrti.
Radi bi delali na pravem odru - čeprav je
steklarska prijetna, je za večino predstav
premajhna. Radi bi imeli pravo sceno in
kostume, čeprav smo navajeni na varianto
"predstavljajte si". Radi bi imeli več časa za
ustvarjalno delo, ampak šola zahteva učenje
tudi popoldan — kot da bi se bilo mogoče
vsega naučiti v šoli... In zelo radi bi še kdaj
gostovali v tujini ali povabili gledališke ko-
lege od drugod na obisk, ker so tovrstna sre-
čanja najboljša šola za glavo in za dušo.
Če bi povprašali mlade igralce, kaj vse so
razen uradnih dogodkov počeli, bi našteli
marsikaj. Na primer:
- čeprav nas ni nihče silil delati domače
naloge iz angleščine in nemščine, smo vsi
veselo komunicirali v tujih jezikih;
- čeprav nismo imeli športne vzgoje, smo
pripravili plesno točko za večerno tekmova-
nje "najlepših buč";
- čeprav nismo imeli likovne vzgoje, smo
skupinsko oblikovali enkratno bučo;
- čeprav nismo imeli matematike, smo si
znali na pamet izračunati, kaj je drago in kaj
poceni;
- čeprav nas ni nihče ocenjeval, smo se na-
učili zajeten kos besedila na pamet;
- in čeprav nismo imeli gospodinjstva, smo
pospravili za sabo.
Zato iskreno upamo, da bodo izostanki od
pouka opravičeni in da igralci ne bodo na vr-
sti za spraševanje že v prvih dneh po vrnitvi
z gostovanja.
Za studio:
Nevenka Gerl
TEDNIK - Četrtek, 30. november 2000
21

Kuharski nasvefi
Brsutni ohrovt
Brstični ohrovt je vedno pogostejša kapusnica tudi pri
nas, sja je odporen proti mrazu oziroma če ga pustimo
na mrazu, se poveča vsebnost ogljikovih hidratov, vlaknin
oziroma celulozna vlakna postanejo mehkejša, brsti pa
okusnejši ter lažje prebavljivi. Brstičnega ohrovta ne jemo
surovega, temveč ga najpogosteje kuhamo ali dušimo. Ku-
hamo cele glavice, če so večje, pa narezane na polovice ali
največje celo na četrtine. Zaradi svoje izrazite arome in
okusa je brstični ohrovt primeren kot samostojna jed brez
vseh dodatkov, lahko pa z dodatki omilimo oster okus ali
ga izboljšamo, sploh v jeseni.
Brsti, podobnim majhnim ze-
Ijnatim galvicam, poganjajo iz
zaUstja pecljatih listov in jih
obiramo postopoma od spodaj
navzgor. V hladilniku niso dol-
go obstojni, le nekaj dni. Zu-
nanji listi radi porumenijo, s
tem se poslabša okus in zmanjša
vsebnost vitaminov. Najkvalite-
tnejši brstični ohrovt dobimo v
času od oktobra do marca.
Od začimb se ujema z muška-
tnim oreškom, žajbljem, bazili-
ko, peteršiljem, česnom, sirom,
soljo, poprom in kislo smetano.
Zraven zgodnjih, srednje po-
znih in poznih sort poznamo še
brtični ohrovt, ki ima rdeče brs-
te - rubin in je primer za sajenje
v okrasne obrobe; na tem ohro-
vtu zraste manj brstov, vendar
so ti zelo okusni in primerni za
dušenje v odprtih posodah in
praženje, saj se pri kuhanju raz-
barva.
Brstični ohrovt je v zimskih
mesecih cenjena zelenjava. Po-
gosto ga ponudimo z maslom,
bešamel omako, kislo smetano,
legirjem in je okusna priloga
k svinjini, perutnini in divjači-
ni. Njegova domovina je Belgi-
ja, kjer ga ponudijo z naribanim
sirom in muškatom, zraven pa
ponudijo kostanje ali marone, ki
jih poljubno glazirajo. V Nem-
čiji pripravljajo brstični ohrovt
v rjavi omaki s slanino in čebu-
lo. V Franciji pripravljajo še
gratiniran brstični ohrovt s si-
rom, bešamel omako in drobti-
nami.
Pri nas brstični ohrovt naj-
pogosteje kuhamo, dušimo ali
kombiniramo tako, da ga naj-
prej kuhamo in nato gratinira-
mo oziroma zapečemo. Čvrste
glavice kuhamo 5 do 10 minut,
v vodni sopari ga kuhamo 10 do
15 minut, če pražimo surovega,
ga pražimo 20 do 30 minut, in
če ga prej blanširamo, ga blan-
širamo 2 do 3 minuti. Velike
količine ohrovta kuhamo v del-
no odprtih kožicah, da ohrani
svetlo zeleno barvo. Če pražimo
surovega, ga narežemo na debe-
lejše kolobarje ali na četrtine,
odvisno od recepta. Pri pražen-
ju za prilogo ga je priporočljivo
mešati z rdečo sorto rubin in ga
lahko začinimo s sojino omako
ter izboljšamo okus s seseklja-
nimi lešniki, nato pa začinimo
še s soljo in poprom.
Iz brstičnega ohrovta si naj-
pogosteje pripravimo zelenjav-
no juho, kjer so brsti ohrovta
ena izmed zelenjave. Posebej
kuhane brste ohrovta pa lahko
uporabimu tudi kot jušni vlo-
žek pri vseh čistih juhah.
Brstični ohrovt pogosto pri-
pravimo kot prilogo k mesnim
jedem ali samo kuhanega in tik
pred serviranjem narahlo prep-
raženega na maslu začinimo s
peteršiljem in soljo ali pa si pri-
pravimo praženega s čebulo in
česnom ter slanino, tako da na
manjši količini maščobe prep-
ražimo na kocke narezano sla-
nino, dodamo fino sesekljano
čebulo, in še preden porjavi, do-
damo do polovice kuhan ohrovt,
po želji prilijemo malo belega
vina ali vode in do mehkega du-
šimo. Pred serviranjem potre-
semo s sesekljanim česnom in
peteršiljem ter ponudinlo kot
prilogo zraven mesnih jedi.
Kuhan brstični ohrovt lahko
za prilogo pripravimo tudi tako,
da ga prelijemo s prepraženimo
drobtinicami, staljenim mas-
lom, na suho prepraženimi le-
šniki ter raznimi omakami:
milansko, gobovo, smetanovo
in podobno toplo omako. Oku-
sno prilogo dobimo tudi, če pri-
pravimo narastek iz brstičnega
ohrovta. Brstični ohrovt do po-
lovice skuhamo v slani vodi,
ga odcedimo in ohladimo. Po-
sebej pripravimo bešamel oma-
ko tako, da stalimo margarino,
dodamo moko, jo prepražimo le
toliko, da ne porjavi, in zalije-
mo z mlekom. Mleka prilijemo
toliko, da dobimo gosto oma-
ko. Začinimo s soljo, poprom in
muškatnim oreščkom. Omako
odstavimo, do mlačnega ohladi-
mo, dodamo rumenjake in trd
sneg beljakov. Na pol litra be-
šamel omake damo 3 jajca. 2/3
omake prilijemo k ohrovtu, pre-
mešamo in vsipamo v manjši
pomaščen pekač in po vrhu pre-
lijemo še ostalo omako. Pečemo
pri temperaturi 200 do 220°C
tako dolgo, da porjavi in posta-
ne čvrsti. Ponudimo, kot samo-
stojno jed skupaj s solato ali kot
prilogo k mesnim jedem iz svi-
njine, divjačine in perutnine.
Iz kuhanjega brstičnega ohro-
vta pa si lahko pripravimo tudi
okusno solato. Če imamo večje
brste, jih prerežemo na polovi-
co ali četrtino, dodamo še pest
kuhane ajdove kaše, enako ko-
ličino paradižnika in svežih ku-
mar ter prelijemo z osnovnim
solatnim prelivom, ki mu lahko
dodamo bučno ali olivno olje,
po svojem okusu. Tako priprav-
ljeni solati lahko dodamo še na
majhne kocke narezan poljuben
poltrdi sir ali manjšo količino
sira, ki zori s plemenito plesni-
jo. Dobili boste jed, ki jo lahko
ponudimo kot okusno hladno
uvodno ali samo-
stojno jed.
Nada
Pignar,
profesorica
.Jmharmia.. ^^^^^
OCVRT BRSTIČNI
OHROVT
Večje glavice brstičnega
ohrovta skuhamo do polo-
vice v slanem kropu. Vza-
memo iz vode in ohladimo.
Nato ga povaljamo v moki,
razžvrkljanih jajcih in dro-
btinah ter na hitro ocvre-
mo. Paniramo lahko tudi
samo v moki in jajcih. Iz
vode, v kateri smo kuhali
ohrovt, si pripravimo zele-
njavno juho.
Avtorica: Hilda Ritonja,
Krčevtna pri Vurbergu
PRIPRAVUA MAG. BOJAN SINKO,
SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJE-
MO DUŠEVNO ZDRAVJE - 305. NAD.
Duševno zdravje otrok
in mladostnikov - 18. nad.
Zasnova dejavnikov tveganja in va-
rovalnih dejavnikov pri možnosti
nastajanja psihosocialnih motenj -
7. nad.
Neugodni stresogeni dejavniki
Varovalni dejavniki in procesi so danes izho-
dišče mnogih intervencij in programov zaščite
duševnega zdravja in psihosocialnega razvoja.
Dobro poznavanje potencialno škodljivih de-
javnikov ima omejeno vrednost pri preprečeva-
nju in odpravljanju psihosocialnih motenj, saj
na večino mentalnohigienski strokovnjaki ne
morejo vplivati. Ugotavljanje zaščitnih dejav-
nikov in procesov ter vnašanje le-teh v otroko-
vo življenje predstavlja uporaben in obetaven
pristop krepitve duševnega zdravja ter prepre-
čevanja psihosocialnih motenj.
Odpornost proti stresu pri otroku povečujejo
varovalni dejavniki in procesi v otroku, v dru-
žini, v šoli, v drugih okoljih in v širši družbi.
Prav tako se v otroku, družini, šoli, v drugih
okoljih in v širši družbi pojavljajo ogrožajoči
dejavniki in procesi, ki povečuje ranljivost ot-
roka.
Če prevladajo ti ogrožajoči dejavniki in pro-
cesi, potem pri otroku nastanejo motnje duše-
vnega zdravja in psihosocialnega razvoja. Če
pa prevladajo varovalni dejavniki in procesi, ki
povečujejo odpornost, potem običajno motenj
v duševnem zdravju ni in otrokov psihosocial-
ni razvoj poteka zdravo.
Takšen ali drugačen izid vplivov travmatskih
dogodkov in kroničnih neugodnih okoliščin je
odvisen predvsem od števila stresorjev v otro-
kovem širšem okolju, od števila stresorjev in
dejavnikov tveganja v družinskem okolju, od
ranljivosti otroka, od narave posamičnih neu-
godnih izkušenj, od odpornosti otroka in va-
rovalnih dejavnikov v otroku, od varovalnih
dejavnikov v družini in od varovalnih dejav-
nikov v širšem okolju. Vse to pa smo že po-
drobneje razčlenili, tako da jih sedaj ne bi
ponavljali.
Povedali pa bi še, da je poleg intenzitete in
števila dejavnikov tveganja in varovalnih de-
javnikov pomembna še specifičnost vplivov v
odnosu do otrokove odpornosti ali ranljivosti.
"Ahilova peta" otroka je lahko v nekem okolju
pomembna, v drugem okolju pa popolnoma
nepomembna za otrokovo doživljanje, odnose
in uspešnost. Posamična lastnost ali okoliščina
ima lahko v nekem kontekstu varovalno vlogo,
v drugem pa ogrožajočo.
Naslednjič pa si bomo ogledali zasnovo ob-
vladovanja stresorjev in kronično neugodnih
okoliščin.
Krvodajalci:
14. november: Danilo Jelen, Prešernova 13, Ljutomer, Renata Paveo,
Rogaška cesta 41, Ptuj, Jože Kokot, Mezgovci 61/B, Ljubo Vaupotič,
Formin 39/C, Marica Kodrič, Nova vas 23, Majda Marinič, Pobrežje 74/A,
Mirko Rojko, Sp. Velovlek 6, Kristina Cartl, Zg. Hajdina 54, Robert Rojko,
Sp. Vetovlek 6, Nada Kožar, Industrijsko naselje, Kidričevo, Sonja Koren,
Mariborska c. 70, Orehova vas, Ana Giogovčan, Mestni Vrh 28, Vladimir
Tili, Kicar 48, Rozika Rojko, Sp. Veiovlek 6, Janez Kokol, Suha veja 8.
Anton Pauko, Vintarovci 12/A.
16. november: Miian Borko, Lačaves 18, Boris Vuk, Strmec 16/A, An-
ton Habjanič, Lešnica 17, Bogdan Dovečar, Bresnica 1, Irena Kukovec,
Ptujska C. 25, Ormož, Stanislav ToriČ, Frankovci 38, Daniel Kuhar, Sene-
šci 68, Milan Korez, Jelovice 32, Janez Lampret, Majšperk 51, Marija
Muršič, Kraigherjeva 15, Ptuj, Slavko Ivančič, Vošnjakova 10, Ptuj, Maks
Vogrinc, Ntkole Tesla 24, Kidričevo, Janez Leskovar, Skrblje 7, Zdenka
Selinšek, Majšperk 32, Marija Kožic, Kraigherjeva 24, Ruj, Marija Amon,
Stogovc! 1, Alojz Korez, Stoperce 70/A, Boštjan Žunkovič, Grdina 2, Eli-
zabeta Korez, Kočice 13, Rudolf Jernejšek, Stoperce 52, Jože Čeh, Nova
ui. 26, Spodnji Duplek, Sebastjan Kapel, Ob železnici 17, Rače, Stanko
Štetanič, Rucmanci 53, Martin Meznarič, Mart<ovci 67/C. Miran Artič,
Prepolje 37, Vladimir Gajšt, Sestrže 99, Janez Rodošek, Trniče 43.
PIŠE: ING. MIRAN GLUSIC / V VRTU, V VRTU, V VRTU, V VRTU, V VRTU, V VRTU, V VRTU
nitrajno lepo jesensko vreme
Da je jesen najprijetnejši letni čas, se je uresničilo v letošnji
pozni jeseni, ko lepo vreme še kar vztraja, in če je še verjeti vre-
menskemu pregovoru: "Katarine dan ne laže, če po sebi prosincu vreme kaže," se
obeta tudi lepa zima. V tako ugodnih vremenskih razmerah pa je vrtnarju omogoče-
no, da lahko že sedaj postori mnogotera vrtna opravila v korist začetka vegetacije
v naslednji pomladi.
V SADNEM VRTU izrabimo obdobje ugo-
dnega vremena v kasnih jesenskih dneh za
nego sadnega drevja. Dokler zemlja ne zmr-
zuje in če tla niso prevlažna, opravimo oko-
pavanje drevesnih kolobarjev. Jesensko kop
tal pod drevesno krošnjo opravimo čim glob-
lje, pri čemer smo pozorni, da ne poškodu-
jemo drevesnih korenin. Globino obdelave
nam torej narekujejo korenine, ki so pri dre-
vesih, vzgojenih iz semenjaka, globlje, pri
drevesih na vegetativnih podlagah pa plit-
vejše. Za okopavanje ali lopatanje drevesnih
kolobarjev uporabljamo primerno orodje, ki
z ostrim rezilom ne poškoduje korenin, zato
so namesto navadnih motik ali lopate primer-
nejša orodja z rogovi - kramp ali vilasta lo-
pata. Zemlje po kopi ne poravnamo, marveč
jo pustimo v grobi brazdi, s čimer doseže-
mo večjo zračnost bližje koreninam ter bolj-
še sprejemanje padavinske vode.
Po neporavnani brazdi posipljemo prvi ob-
rok rudninskih gnojil. Glede vrste in količine
gnojil lahko uporabimo povprečni odmerek
eno do dve pesti mešanega gnojila PK v ra-
zmerju fosforja in kalija 18:18 ali 15:30 na
kvadratni meter površine ali nitrofoskala, ki
ima majhno vsebnost dušika, kot je NPK
6:12:24. Po potrebi gnojimo z organskimi
gnojili (kompostovko, biopostom ali dobro
preperelim hlevskim gnojem), ki jih razgrne-
mo po neporavnani brazdi. Tako prerahljana
in z organskimi gnojili pognojena tla so pozi-
mi izvrstna odeja koreninam, skozi zimo pa
se zemlja in gnojila pod vplivom zimske vode
in zmrzlin tako razgradijo in pomešajo, da se
do začetka spomladanske vegetacije v tleh
ustvari zlog rahle in zračne zemlje, vsestran-
sko obogatene z rastlinskimi hranili, humu-
som in talnimi drobnoživkami, kar je pogoj
za rast in razvoj sadnega drevesa.
Okopavanje drevesnih kolobarjev opravi-
mo pri vseh sadnih vrstah, ne glede na sta-
rost dreves. Mlajšemu sadnemu drevju in
sadnim vrstam, ki zahtevajo čisto obdelavo,
kot so koščičarji in jagodičevje, spomladi
grobo brazdo poravnamo, v času vegetacije
pa tla plitvo rahljamo, da sproti uničujemo
plevel, zagrebemo poletne odmerke gnojil
in zadržujemo talno vlago. Če pa pod dreve-
si vzdržujemo trato, pa zimsko brazdo zgo-
daj spomladi poravnamo, posejemo s travno
mešanico in povaljamo zaradi lažje košnje
trave.
V OKRASNEM VRTU obrežemo okrasne
ovijalke, trte in plezalne trajnice: glicinije, sro-
bot, trobentasti jasmin, okrasno trto, jasmin
in podobne, vzgojene na raznih brajdah in
ogrodjih ob stenah, vrtnih uticah in pergolah,
ko jim listje dozori in odpade.
Rez in vzgoja okrasnih plezalk je podobna
rezi vinske trte, vzgojene na brajdah. Podo-
bno kot vinski trti vzgajamo stebla ob opori.
Stebla naj bodo po vsej dolžini obraščena z
mladikami, ki jih v času zimskega mirovanja
krajšamo na reznike z dvema ali tremi brsti,
iz katerih se bodo v naslednjem letu razvili
cvetje in novi poganjki. Vse nedozorele in
nedoraščene poganjke odrežemo pri osnovi
na en listni brst.
V ZELENJAVNEM VRTU naprave m poso-
de, ki so med vegetacijo služile za namaka-
nje vrtnega rastlinja, odklopimo od vodnih
virov in osušimo ter primerno zavarujemo
pred poškodbami zimske zmrzali.
Za obnovo oziroma sajenje belušev ali
špargljev pripravimo zemljo že v jeseni. V
pozni jeseni so ravno prave talne razmere v
tleh, da jih zrigolamo in izdatno pognojimo
in da do spomladi, ko je čas za sajenje, ze-
mlja postane godna.
Sparglji so večletna rastlina, ki globoko v
tleh razvije posebno koreniko, ki sčasoma
oleseni, na njej pa se razvijajo številna ole-
senala stebla. Zemljo rigolamo 60 do 80
cm globoko in vdelamo čim več dozorelega
gnoja ali komposta 600 do 1000 kg na ar po-
vršine.
Novembra je še zadnji čas, preden se ze-
mlja še ni močno ohladila, za izkop korenov
radiča, ki smo jih namenili za siljenje. Kore-
nom radiča pred hrambo porežemo liste 2
cm nad koreninskim vratom in jih vložimo v
skladišče ali hladno klet za poznejše siljen-
je.
***
Po biokoledarju so primerni in priporočljivi
dnevi za opravila z rastlinami, ki jih prideluje-
mo zaradi cveta, 24., 25. in 30. novembra ter
3. in 4. decembra, zaradi plodov od 28. do
30. novembra ter 8. decembra, zaradi kore-
nine 1. in 2. decembra ter zaradi lista od 25.
do 27. novembra in 7. decembra.
Miran Glušič, ing. agr.
22
Četrtek, 30. november 2000 - TEDNIK

IŠČETE SVOJ STIL / ISCETE SVOJ STIL
Iz delovnih v poslovna ohlaiila
Vlado Pignar je po poklicu kuhar in prodajalec, doma iz
/agorcev v občini Juršinci, zaposlen pa v mesnici Fekonja
na Ptuju. V prostem času se rad veliko giblje, poleti je po-
gosto na rolerjih, pozimi pa na smučeh in drsalkah. Ko je
čas za gobe, ga boste našli tudi v hosti. Sicer pa je njegov
hobi pripravljanje jedi na najrazličnješih svečanih prilo-
žnostih. Kot izkušenemu na tem področju ni težko pove-
dati, da so trenuto ob takšnih prilikah najbolj aktualni
hladno-topli bifeji.
Pri oblačilih se Vlado najpo-
gosteje odloča za športna in ti-
sta, ki mu pustijo svobodo. Za
akcijo "Iščete svoj stil" se je
kot večina odločil iz radoved-
nosti. Ženski del ekipe je po
končani preobrazbi povedal, da
se je pomladil najmanj za deset
let. Tudi sam se je dobro poču-
til, nasmeh mu ni in ni izginil
z obraza. Na svojem delovnem
mestu v mesariji si Vlado pri
oblačilih ne more privoščiti ne
vem kaj: bel plašč in belo kapo.
Tako namreč zapovedujejo pred-
pisi.
V kozmetičnem studiu Neda
se je Vlado podvrgel postopku
nege obraza, ki ustreza nje-
govemu tipu kože. Za masko
je kozmetičarka Neda Tokalič
uporabila preparat, ki uravnava
delovanje žlez lojnic. Njegov tip
kože zahteva skrbno nego doma
in občasen obisk v kozmetič-
nem salonu.
Frizerka Nina Skerlak iz fri-
zerskega salona "Stanka" v Slom-
škovi 22 pri izbiri nove Vladove
frizure ni imela veliko manevr-
skega prostora, ker je imel zelo
kratke lase. Kljub temu se je
odločila za rahlo spremembo.
Stranske lase mu je postrigla
kratko in oblikovala zalisce, na
vrhu lasišča pa se je poigrala s
točkovnim striženjem, da je do-
segla mehkejšo obliko. Po stri-
ženju mu je lase pobarvala z
za odtenek temnejšo barvo od
njegove naravne. Da je pričeska
dobila še na pestrosti, je konice
las posvetlila z belilnim sreds-
tvom in folijo, vendar ne pre-
več, le toliko, da se je temna
barva rahlo prelila v svetlo. Na
koncu je za oblikovanje frizure
uporabila Wellin gel, da je do-
segla potrebno razgibanost, ki
se ujema z Vladovim živahnim
karakterjem.
(Op. p.: Pred 14 dnevi je za
frizuro Nevenke Grandl poskr-
bela Marija Vidovič in ne Marta
Vidovič, kot smo pomotoma za-
pisali. Za napako se gospe Ma-
riji opravičujemo.)
Nina Škerlak je pri nadalj-
njem urejanju Vladu uredila
obrvi in jih rahlo tonirala. Ko-
rektor je uporabila le na neka-
terih mestih in ga nato prekrila
s pudrom v stiku. Veke mu je
v naravnem tonu posvetlila, da
je dosegla bolj živahen in odprt
obraz. Koža je bila rahlo po-
raščena, zato ni uporabila veli-
ko pudra, ker je hotela ohraniti
čim bolj naraven videz.
V modnem studiu Barbare
Plaveč so za Vlada poiskali ob-
lačila v prodajalni Mura Mer-
catorja SVS na Mestnem trgu.
Odločili so se za oblačila, ki so
primerna za poslovna srečanja,
na katerih ni obvezna večerna
toaleta. Gre za t. i. "casual" stil,
ki je nekje na sredi med elegan-
tnim in športnim. Oblekel je
črni puli iz bombaža, temno sive
hlače oprijetega kroja in meli-
ran suknjič v črni in sivi barvi.
Kot dodatek je služil sino-bel
šal. Glede na poklic, ki ga op-
ravlja, mu modni strokovnjaki
priporočajo športni stil.
V športnem studiu Olimpic
si je Vlado Pignar izbral pro-
gram rekreativni body building.
V okviru programa vadbe bo
opravljal tudi nekatere vaje iz
korektivne gimnastike. Kot je
povedal strokovni vodja studia
prof Vlado Čuš, mu bo cel me-
sec brezplačne vadbe, ki mu
jo podarjajo, zagotovljeno tudi
strokovno vodstvo.
MG
Vlado Pignar v oblačilih iz Murine prodajalne Mercatorja
SVS na Mestnem trgu na Ptuju. Fotografije: Črtomir Goznik
Vlado Pignar prej ...
... in pozneje
TOiMAŽ KLINKON / JUŽNA AMERIKA (ČILE, BOLIVIJA, PERU, EKVADOR, KOLUMBIJA) - 30.
W
Voni po Gh
Pusti Uyuni (3700 m) deluje zelo oddaljeno in puščavno.
Prevzemal me je občutek, kot da bi se sprehajal po meste-
cu sredi Sahare. Edino znamenje višine je bila temperatu-
ra. Že nekaj časa sem bil oblečen v vso svojo garderobo,
z več majicami in nogavicami na sebi. Če sem samo pomi-
slil, kdaj so bile te nazadnje čiščene, sem občutil smrad,
še preden sem jih povohal. Lahko pa omenim, da smo bili
vsi podobni in se nobeden izmed nas ni kazal v pretirano
bleščeči luči.
Razen hladu in redkega zra-
ka je tam podobno kot na vi-
šinsko "normalnih" krajih. Vse
je ravno, le v ozadju je vidno
gorovje. Okolica je tisto, kar te
najbolj prevzame. Nekateri ob-
laki se začenjajo pod teboj, tako
da so vidni le njihovi vrhovi,
drugi se nasmihajo zviška, tret-
je pa bi lahko z malo truda mor-
da celo prijel. V mestu je kip
delavca s kolesom in izvijačem
v roki, ki simbolizira in spomi-
nja na delavsko-rudarsko usodo
tamkajšnjih krajev in ljudi.
Ob džipu bi se lahko preva-
žali le še s traktorjem, saj smo
si cesto utirali kar sami. Prvič
smo se ustavili na notranji meji
slane puščave ob hišah, zgraje-
nih iz soli. Na prerezu plasti so
bili vidni svetlejši in temnejši
pasovi, ki kažejo na zaporedje
sušnih in deževnih dob. Iz nji-
hove debeline bi bilo mogoče
izračunati, kdaj so bile zadnje
padavine in kdaj sušna obdobja.
Vozili smo se po površini kot po
vrhu sveta. Gorovje in okolica
sta nas nemo opazovala, se zdaj
nasmihala, potem se jezila ali se
nemo delala, da nas ni. Zdelo se
mi je, da smo na letalski stezi
in da štejem sekunde pred vzle-
tom. Občutka za hitrost našega
gibanja ni bilo, saj ni bilo fik-
sne točke, ki bi se ji približeva-
li. Bilo je, kot da stojimo.
Slana puščava je velika 12.000
kvadratnih kilometrov, kar je
več kot polovica Slovenije (21
000 km'). Je del prazgodovin-
skega slanega jezera (Lago Mi-
chin), ki je pokrivalo večji del
jugozahodne Bolivije. Po njego-
vi izsušitvi je ostalo le nekaj ma-
njših jezer. Ocenjujejo, da ima
Salar de Uyuni več kot 10 bili-
jonov ton solnih rezerv. Zaradi
nedostopnosti in visoke nad-
morske višine pa industrijsko
skorajda ne izkoriščajo.
Naslednji postanek sredi bele
slane puščave je bil otok, zara-
stel in porastel s kaktusi. Na
Isli del Pescadores smo jedli.
Ob sprehajanju po otoku me je
kar nekajkrat prijelo, da bi sple-
zal na vrh kakega izmed kaktu-
sov, skočil v morje in zaplaval
po soli. Vendar je to bila le vizu-
alna prevara "lažnega čutenja",
saj bi si ob takem skoku v naj-
boljšem primeru zlomil le til-
nik. Svetloba, ki se je odbijala
od kristalov soli, je bila močna,
zaslepujoča in je vsemu skupaj
dajala pravljičen značaj.
Ko sem tam pred nekaj tedni
gledal poštne razglednice in na
eni videl takrat doživeto, sem
si mislil: takšnega kiča že ne
bom kupoval. Pa sem se motil,
slika ni bila ponarejena. Nara-
va je skozi evolucijo ustvarjala
tudi nemogoče in je dosti več,
kot domišljija včasih pusti za-
znavati, saj sem bil iz dneva v
dan priča novim nenavadnos-
tim.
Skalnato drevo je bilo edina orientacijska točka v neskončni
puščavi
Salar de Uyuni je slana puščava na 4000 m nadmorske višine
Svetlejši in temnejši pasovi v soli kažejo sušno on deževno dobo
TEDNIK - Četrtek, 30. november 2000
23^
ZA KRATEK CAS
Mladi dopisniUi
ieUMO ŽIVETI!
Nekega dne je prišel v šolo g.
policist in nam govoril o nevar-
nostih, ki v vsakdanjem življe-
nju prežijo na nas. Zamislili sva
se.
Najbolj sva prisluhnili bese-
dam o kolesarjih, saj sva to tudi
sami. Postalo naju je strah, ko
sva slišali, kaj vse se nama lah-
ko pripeti. Ko sva se s kolesom
odpeljali domov, sva vozili pre-
vidno bolj kot kdajkoli, saj so
nama v mislih še vedno odme-
vale policistove besede.
Nekega večera sva gledali te-
levizijo in videli, da se je v
bližnji okolici zgodila promet-
na nesreča. Kolesar je v njej iz-
gubil življenje. Pokazalo je tudi
starše tega otroka. Bili so zelo
žalostni in nesrečni. Sami nosi-
va čelado in se ravnava po pro-
metnih pravilih.
Radi bi se izognili mnogim
nevarnostim, saj sva še mladi
in želiva še dolgo živeti. Vozni-
ki in voznice, vozite, previdno,
saj se zaradi neprevidnosti in
vožnje v vinjenem stanju zgodi
vse preveč prometnih nesreč.
Še posebej pazite na otroke, saj
so komaj začeli živeti. Naj vam
ne bo vseeno zanje, saj ste tudi
sami starši.
Tadeja Krošel in Manuela
Dajnko, 5. b,
OŠ Videm
REVNI OTROCI - NE
SRAMUJMOSEJIH
Mnogi otroci okrog nas pri-
hajajo iz revnih družin. Njihovi
starši so brez služb, zato nima-
jo denarja in jim ne morejo nu-
diti lepih oblek, dobre hrane ali
igrač. Včasih nimajo tudi za šol-
ske potrebščine ali za malico.
Drugi otroci, ki imajo vsega do-
volj, se radi iz njih norčujejo.
Zato je revnim otrokom nerod-
no in so rajši sami. Nekateri za-
čnejo tudi krasti, da bi imeli več
denarja. Nato zaidejo še v slabo
družbo. Če jim kdo ne pomaga,
lahko čisto propadejo. Zato se
revnih otrok ne smemo sramo-
vati, ampak se moramo z njimi
družiti in jim pomagati. Tudi
jaz rad pomagam drugim, ker
mislim, da je pomoč moja dol-
žnost. Tako lahko kdaj v priho-
dnje pričakujem, da bodo tudi
ostali pomagali meni, če bom v
težavah. Pravica vseh ljudi pa
je, da živimo in rastemo tako,
kot znamo.
Uroš Judež, 3. c,
OŠ Mladika, Ptuj
GREMO PO KOSTANJ
Ko sem se peljala z učiteljico
in sošolci na velik hrib v Varni-
co, sem začutila strah. Strah?
"Strah? Zakaj?" so se gotovo
spraševali sošolci. Cesta je bila
ozka, z zelenih gričev se je vi-
del prestol svetega Avguština in
sonce se je svetlikalo med ob-
laki. Za trenutek sem pomisli-
la, da sem v kraljestvu gozdov.
Hiše so bile zelo redke in niti
sledu ni bilo o kakšnem člove-
ku. Le na vrhu je stala koča mo-
jega sošolca.
Ko smo prišli, smo odhiteli
v gozd. Tam sem začutila nekaj
zelo pomembnega. Ni bil več
strah, ampak ljubezen - ljube-
zen do živali, dreves in do je-
senske topline ter obarvanosti.
Morali smo biti tiho, kajti živa-
li se zlahka prestrašijo. Kostan-
ji so bili ogromni in zapuščeni,
ker jih že dolgo nihče ni obi-
skal. Pobirali smo in pobirali
tako dolgo, da sem si morala
pogledati roke. Imela sem zelo
rdeče. Najbrž od vsega napora.
Kostanji so bili tako lepi, da
sem jim zavidala. Bilo jih je že
dovolj.
Pohiteli smo domov. Ko sem
prišla iz gozda, sem se počutila
čisto drugače. Nisem več čutila
take ljubezni kot prej, ko sem
bila v gozdu. Ampak kljub temu
bo ostal ta dan zame nepoza-
ben.
Sandra Vidovič, 4. r.,
OŠ Leskovec
KOŽUHANJE
Eno lepo nedeljsko popoldne
zazvoni telefon. Iz telefonske
slušalke slišim glas stare mame,
ki me vabi, da bi ji prišla po-
magat trebit buče. Ker nisem
imela posebnih načrtov, sva se
dogovorili.
Ko sem prišla k njej, sva šli na
sončno stran vrta. Posedli sva
se vsaka na svojo stran posebne-
ga stojala in začeli trebiti buče.
Z mamo sva poznani kot veliki
"čvekači". Zato sva začeli deba-
to. Pogovarjali sva se seveda v
narečju, po domače.
Mama mi je začela razlagati,
kak je včasih bilo čisto drugače.
"Veš, včasih smo vse delali roč-
no, ni bilo teko strojov in raz-
nih mašin. Vidiš, sosedi so glih
včere trgali koruzo. Trgali so jo
s traktorom. Včasih smo to de-
lali ročno. Res sirio trgali in ko-
žuhali več dni, smo pa se zato
meli dosti bolj lepo. Vjutro, na-
vadno še v megli in veliki rosi,
smo se dobli na jivi s koruzo.
Navadno nas je blo več, se smo
sosedi šli vkup en drugemo po-
magat. Vsak je trgal po dve vrs-
ti. Štročje smo metali na kup, ke
smo ge lehko potle lež pobirali.
Ko smo trgali tak po vrstah,
smo preneko rekli. Na konci vr-
ste smo se brnili nazaj, tak ko
se voli vbrnejo, smo si rekli.
Se pravi, vsak ma na vsaki stro-
ni istega soseda. Trgaj e koruze
je blo lušno, če je strok šo leh-
ko vkrej. Včasih pa je bla kaka
koruza tak zacukjena, ke si jo
kome dobo vkrej. Če si prišo
glih na tako vrsto, si pač bil
stalno zadji. Kak so se ti smeja-
li pa se ti delali norca! Srečo si
mel, če si mau kakiga takiga
soseda, ki je prek vrste k tebi
vtrgal kaki strok. Ko smo ko-
ruzo potrgali, smo šli domu, se
malo najeli in šli nazaj po štroč-
je. To smo nejpret nabrali v kor-
pe, korpe pa vsipavali na voz.
Mi smo meli srečo, ke smo zme-
rom meli doma svojo kobilo pa
voz, ke ni blo treba še tega fe-
htati. To pobiraje korze se je na-
vadno končalo že v mraki. Ko
smo prišli domu, smo štročje
zmetali z voza pod kolarnco na
kup. Vmes je keri še nafojtral
svije, pa kravam smo vrgli v ja-
sle malo sena. Te pa je blo treba
še sosedom, keri še pač niso ve-
dli, povedat, da bomo nocoj ko-
žuhali. Te pa se je začelo lušno.
Vkup je prišlo staro pa mlado.
Stari smo se poseli vkoli kupa
koruze na eni strani, mladi pa
na drugi. Eni, ki niso imeli še
koruzjeka, so mogli pušati gor
kožuhije, da so ga lehko vkup
zvezali, pa gor vbesli, ke se je
koruza lepo čez zimo posušla.
Mi smo meli že hitro koruzjak,
zato smo vse trgali dul. Skožu-
hano koruzo smo metali v kor-
pe, tote pa so moški nosli v
koruzjak, ki smo ga navadno
napunli do vrha. Samo ke bi ti
vidla, kak je blo vmes lušno!
Pravli smo si vice, peli, se ki-
bicali. Vmes pa smo včasih še
kakega naklačili z kožuhovino,
ga namazali s tistim črnim vra-
gom, ki je na koruzi gore, pa
tak grdo smrdi. Preneko koz-
larijo smo vštimali. Samo do-
mači je navadno mogo biti tiho
pa mirn, per drugem pa si se po-
tle gveral. Gnes pa vse to delajo
mašine, ke se poleg še skregat
ne moreš, kak bi si le še kako
reko.
S kožuhajom smo navadno bli
fertig vkoli ponoči. Te pa je do-
mača gospodija pernesla večer-
jo, gazda pa pijačo, sosed pa
harmoniko, za večerjo smo na-
vadno jeli kar kruh pa špeh gor
namazan, pa kako potico smo
še ki dobli. Gospodija pač ni
mogla mislt na večerjo, če je
bla celi den vštric per deli. Ko
je harmonika zašpilala, se je pa
začel tisti veseli del kožuhaja.
Včasih se je zavleklo do roniga
jutra. Se včasih zgodlo, ke smo
šli kar vjutro vsak na svoj ko-
nec opravit živad, potle pa kar k
drugemi pomagat trgat koruzo.
Večer pa tak drgoč kožuhat. Ja,
veš trok moj, to so bli zlati cejti,
ne pa zej, ko vse naredi mašina,
pa še vkup se nič več ne vsede-
mo.
Ke nebi misla, ke smo se somo
per kužuhaji meli lepo. Mi smo
si iz vsakega dela znali naredit
veselico. To so bli lepi cejti ne
pa gnes, ko smo že stari."
Verjamem, da so se včasih res
imeli lepo. Zato pa grem zelo
rada stare ljudi, ki mi redno po-
vedo kakšno iz starih časov. Pa
še koristno je, saj sva z mamo
natrebili več bučnic, kot sva na
začetku računali.
Pripovedovala: Danica Rajh,
stara 64 let, Apače
Katja Rajh, 8. b,
OS Kidričevo
JANA SKOZI PROMET
Mala Jana v šolo hiti,
s torbo na rami hitro beži.
Počasi, počasi, ji policaj kriči,
Jana pa le čez cesto drvi.
In ko končno v šolo prihiti,
kmalu vidi, da kresničke več ni.
Hitro, hitro spet hiti,
da kresničko našla bi.
Potem v razredu se sladko sme-
ji:
"Našla kresničko sem in nič mi
ni."
Valentina Jerenec, 5, c,
OŠ Ljudski vrt, Ptuj
POPULARNIH 10 RADIA PTUJ
1. Shape of my Heart - backstreet boys
2. She Bangs - ricky martin j
3. The Way you Make me Feel j
- ronan keating ]
4. Beautiful Day - u2
5. My Love - vvestlife
6. Independent VVoman - destinvs child
7. Dont Teli me - madonna
8. Lady (Hear me Tonight) - modjo
9. Thank you for Loving me - bon jovi
10. Stronger - britnev spears

LUJZEK
Dober den vsoki den! Zaj pa
nas je tak pomalen že začela
zima lizati. Gnes, v nedelo, sicer
sunček sije, toplo, ali kak bi
bojše rekli hladno, pa je okoli
deset stopinj - nad ničlo seveda.
Mica me je že v gate z dugimi
rokovi oblekla pa tudi proti
gripi sma se hodila infat. Nič
ne škodi, nič ne hasne, bi reka
človik, malo pa te vena toto
cepleje le pomoga. Ker je moja
Mica vražja babnica in od sose-
dovega Juža žena tudi, sma se
mija z Južom zgučala, da boma
dala svoji dve ta bojši polovici
tudi proti steklini cepti, da bi
malo manj stekli bili. Preven-
tiva je pač preventiva, ali kak
bi se reklo: bojše drži ga, kak
lovi ga. Saj tudi po angleško
provijo, če koga ljubiš: ja lovi
ju ... Tak sen jaz enkrat reka
eni mlodi Angležiji, da bi jo rad
lovil (ljubil), una pa je resen
začela letati in sen jo potli lovija
po parki tak dugo, ke je le kak
pohlevna kura doj počepnila.
O politiki nič posebno novega.
Vse je bilo za pričakovati. Jan-
šovi in Bajukovi še naprej
Drnovškove (za)jebovlejo in mu
nekšni referendum napoveduv-
lejo. Tak je pač to s tem, da
jez nesen za niben vsiljeni refe-
rendum, pa ga predloga Janša,
Bajuk, Drnovšek ali Kučan ali
pa še striček Peterle poleg. Vsi-
ljena ljudska volja je po mojem
isto sranje, kak je politična ali
pa bojša povedano strankarska
borba za oblast.
A ste vidli, kokšni predsedni-
ški cirkus majo Amerikanci, ki
ročno preštevlejo volilne glasov-
nice, kak da bi v kameni dobi
bili. Mislim, da smo mi Slo-
venci provi profesori proti ame-
riškim valilnim cirkusom. Mi si
svoje predsednike hitro zvalimo
in se potli kregamo. V Ameriki
pa je pač to, narobe obrnjeno.
Takšna je pač demokracija na
različne načine in recepte.
Pisa mi je Karlek iz Haloz in
se mi potoža, da se mu vino ne
obnoša tak, kak bi se moglo.
Spitovle me za nasvet.
Karlek, če maš vina dosti, se
obrni za strokovni nasvet na
provega enologa oziroma vino-
loga. Če maš vina boj malo, pa
ga s kolegi hitro vničte in bo
problem rešen. Je pa resen, da
je letos žmetno kletarti, kak to
provi tudi vinolog mag. Tunek
Vodovnik iz Marproga, ki bi se
moga Vinovnik in ne Vodovnik
pisati.
Vas lepo podavljam.
Vaš Lujzek
INFO - glasbene novi€e!
Počasi se približuje najbolj nori glasbeni čas - me-
sec december. Seveda je to mesec praznikov In mo-
goče bo kakšno darilo povezano tudi z glasbo: kak
CD, kaseta, Instrument, stolp ...
***
Glasbeniki so v novembru dodobra napolnili police s
ploščami: Forever - SPICE GIRLS, Buzz - STEPS, Coast
to Coast- VVESTLIFE, Sound Loaded - RICKY MARTIN,
TP-2.com - R. KELLY, Halfway Betvveen the Gutter and
the Starš - FATBOY SLIM, The Very Best of - OTIS RED-
DING, Popular Music From TV Film & Opera - MARIA
GALLUS, The Collector's Series Vol. 1 - CELINE DION,
Encore Dne Fois - Greatest Hits - SASHI, Tommorow's
Sounds Today - DVVIGHT VOAKAM, Charlie's Angels
- SOUNDTRACK, Live - BLINK 182, Stankonia - OU-
TKAST The Dynasty Roc La Familia (2000) - JAY-Z.,
Dead Man VValking - SNOOP DOGG, Holy VVood -
MARILVN MANSON, Familiar to Millions "Live" - OAS-
SIS, Conspiracy of One - OFFSPRING, Red Room -
JEFF BECK, One Night Only - Greatest Hits Live - EL-
TON JOHN, Fabolous - SHEENA EASTON, Greatest
Hits - SHIRLEV BASSEY, Lovers Ročk - SADE, Dream a
Dream - CHARLOTTE CHURCH, Didn't See me Doming
- KEITH SVVEAT The Collection - Vol. 2 - BONE THUGS
N'HARMONY, H-N-l-C - PRODIGV OF MOBB DEER A
Collection of His Greatest Hits - BABVFACE, lt's Only
Love - SIMPLV RED, The W - VVU TANG CIAN, AH About
the Struggiers - ARTFUL DODGER, Truesteppin - TRUE
STEPPERS, Gold - CARPENTERS, Best of - THE CULT
VVanted Man Best of - JOHNNV CASH, Greatest Hits -
JAMES TAVLOR, The A list - A1, VVishing - MARTINE
McCUTCHEON, Makavelli - 2 PAC, When Somebody
Loves you - ALAN JACKSON, A Day VVithout Rain -
ENYA in Rage Against the machine Live - RAGE AGA-
INST THE MACHINE. Trenutno sta daleč najbolj pro-
dajana albuma 1. - THE BEATLES in Black & Blue -
BACKSTREET BOYS. Beatli so na novem albumu 1.
postregli s 27 skladbami, ki so prišle na 1. mesto v ZDA
ali v Veliki Britaniji, ameriški kvintet pa promovira novi
album Black & Blue, na katerem je 13 novih skladb, ki
so pop, soul in r & b obarvane.
***
Ameriški pevec RICHARD MARX je najprej pel v re-
klamnih spotih, nato pa ga je kot spremljajočega pevca
najel Lionel Richie. Kariero je odličen glasbenik začel s
skladbo Don't Mean Nothing, ki so ji sledile uspešnice
Endless Summer Nights, ShouldVe Known Better, Hold
on to the Nights, Satisfield, Right Here VVaiting, What
About me (duet s Kennyjem Rogersom), Hazard, Take
This Time in Now and Forever. Gospod MARX se vrača
s skladbo DAVS IN AVALON (****), ki je tipična senzi-
bilna pop/rock balada.
***
Ameriški band GREEN DAY sestavljajo pevec in kita-
rist Billie Joe, bas kitarist Mike Dirnt in bobnar Tre Cool.
Trio izvaja novo udarno in energično pesem VVARNING
(****), ki razvija tudi novi akustični kitarist punk glasbe-
ni stil.
***
Britanski pevec ROBBIE VVILLIAMS je svojo glasbeno
pot začel pri skupini Take That, medtem ko se je kot
solist prvič predstavil s priredbo hita Freedom, ki gaje v
originalu prepeval George Michael. Neverjetno popula-
ren pevec je spet v formi v zabavnem komadu SUPRE-
ME (****), ki se glasbeno prepleta med funkyjem ter
rockom in bazira na osnovi priredbe komada I will Sur-
vive pevke Glorie Gaynor.
***
Avstralska pevka KVLIE MINOGUE je kot otrok igrala
v TV nadaljevanki Neighbours (Sosedje), na glasbeno
sceno pa je lepotica prišla leta 1987 s hitom Should
be So Lucky Leta 2000 pa je KVLIE naredila velik
"come-back" s hiti Spinning Around, On a Night Like
This in Kids (duet z Robbijem VVilliamsom). Gospodič-
na MINOGUE pa nas bo v teh hladnih dneh popolnoma
zagrela s komadom PLEASE STAV (*****), ki je vroča
mešanica latina, flamenga in popa ter ga najdete na al-
bumu z naslovom Light Vears.
David Breznik
MALI NOGOMET
LIGE MNZ PTUJ
Rezultati 2. kroga - liga A: ŠD Juršinci - Av-
toelektrika Bračič 2:1, Gostišče pri Antonu - ŠD
Rim 2:3, Pizzeria Bar 29 - Avtoličarstvo Kac- Ju-
lija 0:4.
1.ŠD JURŠINCI                      2    2 O  O   6:4    6
2. AVTOLIČARSTVO KAC-JULIJA     2    1 1   O   5:1    4
3. MACHO JURŠINCI                  1    1 O  O   7:0    3
4. PIZZERIA BAR 29                  2    1 O  1    8:6    3
5. AVTOELEKTRIKA BRAČIČ          2    1 O  1    4:2    3
6. ŠDRIM                            2    1 O  1    3:5    3
7. GOSTIŠČE PRI ANTONU            2   O 1   1    3:4    1
8. STUDIO REAL                      1    O O  1    3:4    O
9. DRAŽENCI                         1    0 0  1    2:8    G
10. KOZMINCI - ŠEGA 1 O O 1 0:7 O
Rezultati 2. kroga - liga B: Remos - Butik Iva-
na 2:3, Pantera Lovrenc - Rick's Cafe 5:4, Tele-
kom - Club 13 1:4, PC Cliker - ŠD Desternik
1:5.
1. CLUB 13                           2    2 0  0 10:4    6
2. BUTIK IVANA                      2    1 1  O   6:5    4
3. ŠD DESTERNIK                    1    1 O  O   5:1    3
4. TELEKOM                          2    1 O  1    6:6    3
5. REMOS                            2    1 O  1    5:5    3
6. PANTERA LOVRENC                2    1 O  1  8:10    3
7. PC CLIKER 2 O 1 1 4:8 1
8.RICKSCAFE 2 O O 2 6:8 O
9.LANC0VAVAS 1 0 0 1 2:5 O
10. MDNSPTUJ                      O    O O O   0:0    O
ONL GORIŠNICA
Rezultati 2. kroga: Gostišče pri Tonetu - AŠ
Prednost 4:6, Kaass Auto - Forum 9:3, Hidus -
Kokot 2:2, Tenzor - Žiher 1:3
1.AŠ PREDNOST 2    2   O  0 16:10    6
2. HIDUS 2    1   1   O   9:6    4
3. KOKOT 2    1   1   O   6:5    4
4. KAASS AUTO 2    1   O  1  12:7    3
5. ŽIHER 2    1   O  1    7:8    3
6. GOSTIŠČE PRI TONETU 2    1   O  1    6:7    3
7. TENZOR 2    O   O  2   2:5    O
8. FORUM 2    0   0  2 9:19    O
MEDOBČINSKA ŠOLSKA LIGA
Minuli teden so bili učenci sedmih in osmih
razredov osnovnih šol ponovno aktivni v malem
nogometu, saj so odigrali srečanja devetega in
desetega kroga. Strelci so bili izjemno razpolo-
ženi, najvišjo zmago pa so dosegli nogometaši
OŠ Ljudski vrt, ki so s kar 20:0 premagali ekipo
Zavrč-Cirkulane.
SKUPINA I: Podlehnik - Mladika 3:5, Cirko-
vce - Olga Meglic 0:5 b.b.. Mladika - Breg 8:2,
Olga Meglic - Markovci 5:3.
SKUPINA II: Grajena - Videm 2:3, Breg - Haj-
dina 0:6, Kidričevo - Juršinci 3:3, Videm - Podle-
hnik 3:6.
SKUPINA III: Dornava - Gorišnica 3:0, Maj-
šperk - Kidričevo 0:5 b.b., Gorišnica - Grajena
3:0, Hajdina - Majšperk 5:0 b.b.
SKUPINA IV: Ljudski vrt - Zavrč Cirkulane
20:0, Juršinci - Markovci 0:4, Zavrč Cirkulane -
Dornava 0:8, Cirkovce - Ljudski vrt 0:5 b.b.
1. LJUDSKI VRT 9    9   O O 73:13   27
2. MLADIKA 10    9   O  1 51:11   27
3. DORNAVA 10    8   O 2 41:12   24
4. MARKOVCI 9    7   0 2 62:20   21
5. HAJDINA 9    7   O 2 46:13   21
6. OLGA MEGLIC 10    6   1  3 37:24   19
7. GORIŠNICA 9    6   0 2 28:12   18
8. KIDRIČEVO 9    5   1  3 36:25   16
9. PODLEHNIK 10   4   1  5 45:32   13
10. JURŠINCI 10   4   1  5 37:36   13
11. VIDEM 10   4   O 6 31:37   12
12. BREG 8    2   1  5 22:42    7
13. GRAJENA 10    1   1  8 13:66    4
14. ZAVRČ-CIRKULANE 10    1   0 9 16:99    3
15. CIRKOVCE/b.b./ 10   0   0  10 0:50    O
16. MAJŠPERK/b.b,/ 10   0   0  10 0:50    O
Najboljši strelci: 31 zadetkov: Mario Serdin-
šek /Ljudski vrt/, 27 zadetkov: Doris Kelenc
/Markovci/, 22 zadetkov: Matic Marinič /Ljudski
vrt/, 15 zadetkov: Marko Drevenšek /Hajdina/
itd.
Danilo Klainšek
Športne novite
ŠAH/
Ptujsko moštvo
ponovno drugo
Na nedavno končanem fi-
nalnem turnirju za moštveno
državno prvenstvo na Bledu
so članice Šahovskega društva
Ptuj tako kot že v preteklem
letu ponovno osvojile drugo
mesto. Šahistke iz Nove Go-
rice, za katere sta nastopali
reprezentantki Kiti Grosar in
Jana Krivec ter perspektivna
mladinka Ana Srebrnič, so bile
ponovno premočne nasprotni-
ce za Ptujčanke.
Za domače moštvo so nastopi-
le Anita Ličina, Helene Rižnar
in Katarina Maric. Ptujčanke so
premagale moštvo iz Kranja ter
igrale neodločeno z moštvom
ljubljanskega šahovskega kluba
ter izgubile odločilno srečanje z
Novo Gorico. Med domačinka-
mi je bila najuspešnejša repren-
tantka Anita Ličina, medtem
ko se Heleni Rižnar in Katarini
Maric pozna, da premalo nasto-
pata.
Janko Bohak
KECUANJC/
Visoka zmaga ptujskih
kegljaiev
v 5. krogu 1. lige OKZ Ma-
ribor so kegljači ptujske Drave
prišli do svoje četrte zmage v
tem delu prvenstva. Na keglji-
šču v ptujskem hotelu so gos-
tili ekipo Carinik Radenska in
jo brez večjih težav ugnali s
7:1/5149:4919/. Posamični izidi
ptujskih kegljačev: Arnuš 860,
Ivančič 855, Sušanj 824, Hala-
deja 845, Šeruga 857, Vranješ
908.
To soboto ob 10. uri bodo ptuj-
ski kegljači gostili ekipo Prepo-
Ija.
Danilo Klajnšek
PLAVANJE/
Špelin miting v Kranju
Mladi plavalec Matjaž Pernat
je bil ponovno uspešen. Minuli
konec tedna je nastopil na Špeli-
nem mitingu v Kranju. Tokrat
je nastopil v treh disciplinah -
vse na sto metrov. Po pričako-
vanju je prvo mesto osvojil v
disciplini 100 metrov prsno, v
disciplini 100 kravi je bil tretji.
Skupni seštevek rezultatov ga je
na koncu uvrstil na tretje mesto
med kadeti.
Danilo Klajnšek
Majhno zanimanje za
rokomet
športni zavod Ptuj je izvedel v
Gorišnici medobčinsko prven-
stvo v rokometu za učence in
učenke sedmih in osmih razre-
dov osnovnih šol. Včasih je bil
to pravi praznik rokometa, se-
daj pa je zanimanje za to igro
zelo majhno, še posebej pri fan-
tih, če upoštevamo dejstvo, da
je rokomet drugače zelo popu-
laren. Tako se je za tekmovanje
pri fantih prijavila samo ekipa
OŠ Gorišnica. Pri dekletih so
nastopile tri ekipe. Rezultati:
Olga Meglic - Gorišnica 2:14,
Ljudski vrt - Olga Meglic 11:4,
Gorišnica - Ljudski vrt 9:3. Vr-
stni red: 1. Gorišnica, 2. Ljud-
ski vrt, 3. Olga Meglic.
Danilo Klajnšek
TENIS / POGOVOR Z BRANKOM BRUMNOM,
PREDSEDNIKOM TENIŠKEGA KLUBA PTUJ
Leto izjemnih rezultatov
Teniški klub Ptuj je v letošnji sezoni dosegel izjemne re-
zultate na domači in mednarodni teniški sceni. Ženska
članska ekipa se je uvrstila v 1. državno ligo Teniške zveze
Slovenije (TZS), mlada tekmovalka Ajda Brumen je osvo-
jila štiri naslove državne prvakinje, tri naslove pi^^akinje
Evropske teniške zveze (ETA) do 16 let in viceprvakinje
mladinskega prvenstva Grčije Mednarodne teniške federa-
cije (ITF) do 18 let.
Ti rezultati in več kot 120 čla-
nov jih uvrščajo med najuspeš-
nejše teniške klube v Sloveniji,
zato smo se pogovorili s predse-
dnikom kluba Brankom Brum-
nom.
TEDNIK: Gospod predsed-
nik, kaj je vzrok za tako dobre
letošnje rezultate kluba?
"Letošnji res izjemni rezulta-
ti, predvsem tekmovalk našega
kluba, so posledica dolgoletne
tradicije kluba - tenis se na Ptu-
ju organizirano igra že več kot
77 let -, prizadevnega dela več
kot 120 članov kluba, organizi-
ranega vodenja, večletnega pro-
fesionalnega strokovnega dela
trenerskega kadra ter nenazad-
nje nadarjenosti in vztrajnosti
naših tekmovalk in tekmoval-
cev. Klub je pred leti na občnem
zboru sprejel vizijo in strategijo
razvoja - prijetno in ustvarjalno
okolje za razvoj rekreativnega
in tekmovalnega tenisa na Ptuj-
skem, ki jo skupaj uresničuje-
mo."
TEDNIK: Posebej odzivna in
nekoliko presenetljiva je bila
uvrstitev ženske članske ekipe
v 1. državno ligo TZS. Tenis je
v predstavi večine predvsem
individualni šport...
"Res, da je tenis glede na špor-
tno in marketinško atraktivnost
ter mednarodno medijsko po-
kritost ATP in WTA turnirjev
v zavesti večine ljudi indivi-
dualen šport, toda na državni
in mednarodni ravni se daje ve-
lik poudarek ekipnim tekmo-
vanjem, ki po svoji kvaliteti in
odzivnosti ne zaostajajo za po-
samičnimi. Daviš Cup v moški
in Federation cup v ženski ka-
tegoriji, evropska in svetovna
prvenstva v mladinskih katego-
rijah in državna ligaška ekipna
tekmovanja so dokaz za to, da
je tenis tudi kolektivni šport.
Z glavnim trenerjem Zoranom
Krajncem in upravnim odbo-
rom smo si projekt uvrstitve
naše ženske ekipe v 1. državno
ligo zastavili že pred leti, ko se
je pokazalo, da imamo v klubu
izjemno nadarjene mlade tek-
movalke in da je kar nekaj Ptuj-
čank, ki jih je iskanje poti v
svetovni tenis odvedlo v takrat
večja teniška okolja. Zmaga v
2. državni ligi brez izgubljene-
ga dvoboja v konkurenci tudi s
TK Olimpija in Teniško akade-
mijo Bombač iz Ljubljane ter s
tem uvrstitev v 1. državno ligo
je toliko pomembnejša, ker smo
jo dosegli izključno s Ptujčan-
kami. Ob aktivnih tekmoval-
kah kluba Ajdi Brumen in Tjaši
Kovač so barve kluba in Ptuja
zastopale Tina in Nena Vuka-
sovič ter Urška Jurič in Alenka
Gojčič."
TEDNIK: In kakšni so cilji v
1. ligi?
"Verjamemo, da se lahko v
dveh do treh letih vmešamo v
boj za naslov državnih prvakinj,
če bomo uspeli obdržati sedan-
jo ekipo in morebiti pridobiti
še kakšno okrepitev. Ker smo
eden redkih klubov v relevan-
tnih - olimpijskih športih na
ptujskem v 1. državni ligi, ver-
jamemo, da bo tudi odnos ob-
čine oziroma Športnega zavoda
m sponzorjev temu primeren.
TEDNIK: S kar štirimi na-
slovi državne prvakinje in
mednarodnimi uspehi pa se
že v letošnji sezoni ponaša
vaša najuspešnejša tekmoval-
ka, 16-letna Ajda Brumen.
"Ajda je s svojimi rezultati na
najvišji državni in mednarodni
ravni najboljši dokaz, da smo
uspeli v klubu ustvariti okolje
in razmere, ki omogočajo vr-
hunske rezultate. Kljub zoprni
poškodbi hrbta in manjši ope-
raciji stopala je v letošnji sezo-
ni osvojila štiri naslove državne
prvakinje - dvoransko do 18 let
posamezno in do 16 let v dvoji-
cah ter poletno do 16 let posa-
mezno in v dvojicah, 3 naslove
prvakinje v dvojicah in vicepr-
vakinje prvenstva Avstrije po-
samezno na ETA prvenstvih do
16 let ter viceprvakinje ITF pr-
venstva Grčije do 18 let. Je re-
prezentantka Slovenije do 16 in
18 let ter je državo zastopala na
posamičnih in ekipnih evrop-
skih prvenstvih."
TEDNIK: Ajda je vaša hčer-
ka. Kakšna je vloga staršev pri
razvoju mladih tekmovalk?
"Tenis je šport, v katerem
je ob nadarjenem in delavolj-
nem tekmovalcu ter kvalitet-
nem strokovnem delu trenerjev
za morebitni uspeh pomembna
tudi vloga staršev. Na srečo
imamo v klubu izjemno kva-
liteten trenerski kader na čelu
z Ajdinim glavnim trenerjem
Zoranom Krajncem, kateremu
pomagata Tina Vukasovič in
Luka Hazdovac. Kljub več po-
nudbam teniških managerjev in
domačih ter tujih klubov in šol
v skladu z Ajdino željo dokazu-
jemo, da je ob pomoči kluba in
sponzorjev, z angažiranjem časa
in denarja družine, ki jo spre-
mlja na 20 - 25 turnirjih letno
doma in v tujini, možno dosega-
ti vrhunske rezultate na najvišji
državni in mednarodni mladin-
ski ravni tudi iz Ptuja."
TEDNIK: Ajda je v tem času
že drugič na pripravah in se-
riji turnirjev v ZDA, ki se za-
ključuje z znanim mladinskim
turnirjem Orange Bowl v Mi-
amiju na Floridi. Kakšna so
pričakovanja?
"Lanske pettedenske priprave
in udeležba na seriji turnirjev
na Floridi, kjer so v tem času
optimalni pogoji, so bistveno
pripomogle k njenim letošnjim
izjemnim dosežkom. Na srečo
smo ji s pomočjo sponzorjev,
TZS in občine uspeli tudi letos
omogočiti udeležbo na optimal-
nih pripravah in vrhuncu se-
zone - neuradnem mladinskem
svetovnem prvenstvu Orange
Bowl v Miamiju. Verjamem, da
bo Ajda dostojno in uspešno za-
stopala klub, Ptuj in Slovenijo v
najmočnejši svetovni mladinski
konkurenci ter se odlično prip-
ravila za naslednjo sezono."
TEDNIK: Kakšni so klubski
cilji v naslednji sezoni?
"Naslednje leto naj bi bilo
prelomno v bogati zgodovini in
tradiciji kluba na tekmovalnem,
lastniškem, infrastrukturnem,
organizacijskem in rekreativ-
nem področju. Upamo in verja-
memo, da bomo končno uspeli
razrešiti lastniško vprašanje s
Kmetijskim kombinatom Ptuj
ter na podlagi tega s partnerji
- investitorjem KIH, d.o.o., in
Termami Ptuj, kjer klub domuje
- pričeli gradnjo teniške dvora-
ne. S tem bi ustvarili optimalne
pogoje za rekreativno in tekmo-
valno igranje tenisa v zimski se-
zoni. Z dvorano bodo ustvarjeni
tudi primerni pogoji za organi-
zacijo turnirja ITF ali WTA, s
čimer želimo domačim tekmo-
valkam omogočiti oziroma olaj-
šati preboj v svetovno teniško
konkurenco.
Na tekmovalnem področju je
cilj uvrstitev članske ekipe v
'play off 1. državne lige. Kljub
prehodu v višjo kategorijo ra-
čunamo tudi na kakšen naslov
državne prvakinje Ajde Bru-
men in njeno dodatno uveljavi-
tev v evropskem in svetovnem
mladinskem tenisu. Pričakuje-
mo tudi uveljavitev več najmlaj-
ših tekmovalk in tekmovalcev,
ki so že ali pa so na meji 10 naj-
uspešnejših v državi.
Ob tem ne bomo pozabili na
prijetne pogoje za rekreativno
igranje tenisa in družabno živ-
ljenje v klubu za naše člane ter
turiste, kakor tudi na dobro obi-
skane šole tenisa."
TK
Ptujčanke v 1. ligi: od leve Nena Vukasovič, Tjaša Kovač, Ajda
Brumen, Alenka Gojčič in Tina Vukasovič
26
Četrtek, 30. november 2000 - TEDNIK

30 LET BOKSARSKEGA KLUBA PTUJ
Ob obletniii Zlata rokavka
Boksarski klub Ptuj je bil ustanovljen
leta 1970, ko se je pri TVD Partizan
Ptuj na pobudo Slavka Dokla /bralo
50 mladih navdušencev, ustanovili so
sekcijo in pričeli osvajati boksarsko
abecedo. V začetku so se srečevali s
številnimi težavami, se selili iz enega
na drugi konec Ptuja, dokler niso leta
1995 ob dozidavi športne dvorane Mla-
dika prišli do svojih prostorov. Pri-
morani so si bili sposojati "ring" iz
Maribora, dokler ga niso izdelali v po-
djetju AGIS. Športnih pripomočkov za
vadbo je bilo vedno premalo, odvisni
pa so bili od skromnih finančnih sred-
stvnih. A s trdno voljo so premagovali
in prebrodili vse napore, z vrsto odli-
čnih boksarjev, ki so dosegali uspehe
tako doma kot v tujini, pa so se izko-
pali iz anonimnosti. Bogate izkušnje
pa so pridobivali z nastopanjem v kva-
litetni slovensko-hrvaški ligi.
Iz BK Ptuj izhajajo znana imena sloven-
skega boksa, ki so se uveljavila tako v slo-
venskem, jugoslovanskem in mednarodnem
prostoru: Albin Mere, Anton Novak, brata
Stanko in Milan Matjašič, Janko Horvat,
Ivan Pucko in drugi.
Vodstvo kluba si je leta 1981 omislilo prire-
ditev, ki je pritegnila širši krog ljubiteljev tega;
športa in ob podpori Boksarske zveze Sloveni-'
je pripravilo prvo tekmovanje za Zlato roka- '•
vico Slovenije. Njen prvi zmagovalec je postal i
Albin Mere, ki danes deluje kot trener in se i
lahko ponaša z najvišjim številom nastopov vj
boksarskem ringu. i
23 let je bil predsednik kluba Slavko Doki, i
v zadnjem desetletju pa so predsednikovali;
še Janko Gabrovec, Franc Meznarič, Albert;
Skok in Boris Horvat, S. Doki pa je danes j
spet predsednik. j
Uspehi ptujskih boksarjev so nadvomno od- ■
sev kvalitetnega trenerskega dela. V tride-|
setletnem obdobju so delovali trenerji AcO;
Barešič, Mile Milkovič, Franc Stramšek,
Vlado Bauman, Boris Horvat, Ivan Pucko in •
Albin Mere.
Visok jubilej bodo proslavili na slavnostni-
akademiji v dvorani Center v soboto, 2. de-j
cembra, ob prisotnosti mnogih gostov ter j
predstavnikov evropskega boksa. Ob tem bodo
podelili priznanja najzaslužnejšim boksarjem,
in športnim delavcem, ki so v tem obdobju,
prehodili izredno težko, vendar uspešno pot. j
Svečanost bodo obogatili s tradicionalno,]
mednarodno prireditev za 20. člansko in l.i
mladinsko Zlato rokavico Slovenije. Ta prire-'
ditev je že 20 let najvišje tovrstno tekmovan-1
je v Sloveniji in ima pomemben prispevek v-
promociji ptujskega in slovenskega turizma,i
poslovnih vezi, športnega, kulturnega in poli-1
tičnega povezovanja. i
anct
ODBOJKA
Granit - Olimpiia 0:3
1. A DOL IVIOSKI
Rezultati 8. kroga: Granit
- Olimpija 0:3, Fužinar GOK
IGM - Merkur Bled 2:3, SIP
Šempeter - Maribor Stavbar
IGM 3:2, Consulting Brezovica
- Pomurje 1:3, Salonit Anhovo -
Zurbi Team Kamnik 0:3.
1. MERKUR BLED 7 7 O 20
2. ŽURBI TEAM KAMNIK 7 5 2 16
3. FUŽINAR GOK IGM 8 5 3 15
4. MB STAVBAR IGM 8 5 3 14
5. POMURJE 8 5 3 14
6. OLIMPIJA 8 3 5 13
7. SALONIT ANHOVO 8 4 4 12
8. GRANIT 8 17 6
9. SIP ŠEMPETER 8 2 6 4
10.CONSULTBREZOVICA8 1 7 3
GRANIT - OLIMPIJA
0:3
GRANIT: Zorenč, Kavnik,
Pivko, Pušnik, Rajh, Z. Bračko,
M. Bračko, Jurak, Lampret, Pi-
penbaher, Jesenko.
Odbojkarji bistriškega Grani-
ta tudi po srečanju z ljubljan-
sko olimpijo ostajajo samo pri
eni zmagi. Mogoče so v doma-
čem taboru po dobrih igrah v
zadnjih dveh krogih pričakova-
li kaj več, vendar so naredili
preveč napak, da jih izkušeni
gostje iz Ljubljane ne bi izkori-
stili. Na začetku prvega in dru-
gega niza je še bilo dobro, toda
to je bilo vse in Ljubljančani
so na koncu zasluženo slavili.
Rezultati nizov: 16:25, 21:25,
18:25
1. ADOL ŽENSKE
Rezultati 8. kroga: ZM Lju-
tomer - Venus Frupi Šou 3:0,
HIT Nova Gorica - TPV Novo
mesto 3:0, Ljubljana - Utrip
Šempeter 3:1, NKB Maribor
Meltal - Formis Bell Miklavž
3:0; srečanje Elektrologistika
Ptuj - Kemiplas Koper prelože-
no na 16. december.
1. NKB MARIBOR MELTAL 8 8 O 24
2. LJUBLJANA            8 7 1 19
3. KEMIPLAS KOPER     7 6 1 18
4. HIT NOVA GORICA     8 4 4 14
5. UTRIP ŠEMPETER     8 5 3 13
6. ZM LJUTOMER         8 3 5 12
7. VENUS FRUPI ŠOU     8 2 6 6
8. TPV NOVO MESTO     8 2 6 5
9. FORMIS BELL MIKLAVŽ8 2 6 5
10. ELEKTROLOGISTIKA 7 0 7 1
Danilo Klajnšek
NAMIZNI TENIS
Petovia - PPK Ralieli 4:6
Namiznoteniške igralke ptujske Petovie so v sreča-
nju sedmega kroga v 1. SNTL ponovno izgubile, to-
krat nekoliko nesrečno. Bile so zelo blizu vsaj točke,
vendar jim tokrat tudi sreča ni bila naklonjena.
Po pričakovanjih je vse tri svoje dvoboje dobila Katarina
Goiič, ki je bila zraven tega z Bredo Mojsilovič uspešna tudi
v igri dvojic. Vse to pa je bilo premalo, saj preostali dve igral-
ki nista uspeli prispevati točke, a tako Breda Mojsilovič kakor
komaj 14-letna Vesna Terbuc sta bili temu zelo blizu. Tako je
veliko breme odgovornosti za morebitno točko bilo na Vesni
Terbuc, ki je v zadnjem dvoboju proti izkušeni Ireni Istenič
igrala zelo dobro, še posebej v prvem nizu, ki ga je slednja do-
bila na razliko.
Posamični izidi: Terbučeva - Stroschakova 0:2, Goličeva -
Isteničeva 2:0, Mojsilovičeva - Moskalenkova, 0:2, Goličeva
- Stroschakova 2:0, Terbučeva - Moskalenkova 1:2, Moj-
silovičeva - Isteničeva O :2, Goličeva/Mojsilovičeva -
Moskalenkova/Isteničeva 2:0, Goličeva - Moskalenkova 2:1,
Mojsilovičeva - Stroschakova 1:2, Terbučeva - Isteničeva 0:2.
Danilo Klajnšek
NOGOMET / NOGOMET / NOGOMET / NOGOMET
r. SLOVENSKA LIGA
Rezultati 18. kroga: HIT Gorica - Olimpija
5:0, Mura - Primorje 3:0, Tabor Sežana - Koper
1:1, Korotan - Maribor Pivovarna Laško 2:4,
Domžale - CMC Publikum 2:3, Rudar - Dravo-
grad 2:2
1. OLIMPIJA 18 11 3 4 50:31 36
2. MARIBOR PL 17 9 4 4 36:23 31
3. HIT NOVA GORICA 17 9 3 5 31:31 30
4. DRAVOGRAD 18 8 4 6 31:26 28
5. RUDAR 18 7 6 5 28:21 27
6. CMC PUBLIKUM 18 7 4 7 29:31 25
7. PRIMORJE 18 5 6 7 24:27 21
8. KOROTAN 18 6 3 9 25:34 21
9. MURA 18 5 5 8 18:25 20
10. KOPER 18 5 5 8 22:30 20
11. TABOR SEŽANA 18 5 5 8 25:35 20
12. DOMŽALE 18 5 2 11 25:39 17
nogomet V MNZ PTUJ
V ŠTEVILKAH
I. LIGA MNZ PTUJ
1. SLOVENJA VAS 11 7 2 2 29:17 23
2. SREDIŠČE 11 7 1 3 35:12 22
3. BISTRICA 11 7 1 3 24:15 22
4. VIDEM 11 5 2 4 28:24 17
5. GORIŠNICA 11 5 2 4 11:14 17
6. PRAGERSKO 11 4 3 4 26:32 15
7. ELTEHŠOP ROGOZNICA 11 5 O 6 19:22 15
8. SKORBA 11 4 2 5 37:25 14
9. HOLERMUOS ORMOŽ 11 4 1 6 24:23 13
10. BOČANClINŽENIRING 11 3 2 6 21:24 11
11. DORNAVA 11 2 4 5 18:27 10
12. MARKOVCI 11 2 2 7 19:59 8
2. LIGA MNZ PTUJ
1. TRŽEČ 11 8 2 1 33:16 26
2. PODLEHNIK 11 7 1 3 35:15 22
3. GRAJENA 11 7 1 3 30:19 22
4. BUKOVCI 11 7 0 4 37:20 21
5. LESKOVEC 11 6 2 3 21:18 20
6. PODVINCI 11 6 1 4 33:16 19
7. APAČE 11 5 3 3 19:13 18
8. ZAVRČ 11 5 2 4 1611 17
9. LOVRENC-1 11 4 2 5 30:23 13
10. HAJDOŠE-1 11 2 O 9 23:34 5
11. SPODNJA POLSKAVA-1 11 1 2 8 17:51 4
12. ZGORNJA POLSKAVA-1 11 0 0 11   6:63 -1
MLADINA -
VZHODNA SKUPINA
I.ORMOŽ 6 4 11     16:9 13
2. PODVINCI 6 4 11       7:4 13
3. STOJNCI 6 4 0 2     18:7 12
4. SREDIŠČE 6 2 13 17:19 7
5. DORNAVA 6 12 3 10:18 5
6. GRAJENA 6 114 10:14 4
7. ELTEHŠOP ROGOZ.-1 6 1   2 3 9:16 4
MLADINA -
ZAHODNA SKUPINA
1. PRAGERSKO 6 4   0 2 26:12 12
2. BOČANCHIINŽENIRING 6 4   0 2 19:11 12
3. APAČE 6 4   0 2 19:20 12
4. HAJDINA 6 3   1 2 28:11 10
5. VIDEM 6 3   12 15:13 10
6. SLOVENJA VAS 6 1   0 5 6:25 3
7. GEREČJA VAS - 3 6 1   0 5 8:24 O
KADETI
1. HAJDINA 9 7   1 1 43:11 22
2. GORIŠNICA 9 7   O 2 51:14 21
3. SLOVENJA VAS 9 6   1 2 38:23 19
4. TRŽEČ 9 6   1 2 37:28 19
5. LESKOVEC-3 9 5   1 3 40:14 13
6. STOJNCI 9 4   0 5 22:40 12
7. MARKOVCI 9 2   0 7 28:42 6
8. GEREČJA VAS 9 2   0 7 17:69 6
9. SKORBA 9 2   0 7 17:60 6
10. SPOD. POLSKAVA-1 9 2   0 7 20:33 5
STAREJŠI DEČKI - A
1. ALUMINIJ 9 9   O O 81:10 27
2. PTUJ 9 8   0 1 79:12 24
3. ORMOŽ 9 7   0 2 47:20 21
4. PRAGERSKO 9 5   1 3 47:24 16
5. BISTRICA 9 3   1 5 26:44 10
6. DORNAVA 9 3   0 6 32:30 9
7. VIDEM 9 3   0 5 10:46 9
8. HAJDINA-3 9 2   2 4 17:29 5
9. ELTEHŠOP ROGOZNICA 9 1   O 8 13:65 3
10. SREDIŠČE 9 1   0 8 8:101 3
STAREJŠI DEČKI - B
1,B0Č 6 6   0 0 58:2 18
2, PODVINCI 6 5   0 1 26:9 15
3. PODLEHNIK 6 4   0 2 28:6 12
4. LOVRENC 6 2   13 14:21 7
5, BUKOVCI 6 114 6:21 4
6. TRŽEČ 6 1   0 5 2:29 3
7, HAJDOŠE 6 1   0 5 2:42 3
MLJUŠI DEČKI
1. PTUJ 36 34 1 O 216:11 106
2. ALUMINIJ 36 27 1 8 188:53 82
3. BISTRICA 36 24 2 10151:44 74
4. ORMOŽ-3 36 25 1 7 173:45 73
5. GORIŠNICA 36 16 6 12 92:74 54
6. STOJNCI 36 16 3 1793:117 51
7. DORNAVA-2 36 10 2 2435:106 33
8. GEREČJA VAS 36 8   2 2640:203 26
9. SPODNJA POLSKAVA - 2 36 7   2 2739:155 21
10. ZAVRČ-8 36 1   O 3512:200 -5
Danilo Klajnšek
STRELSTVO
Mladinci Ptuja vodilni v
dopisni ligi
Po drugem krogu državne do-
pisne lige v streljanju z zračno
pištolo so mladinci SK Ptuj Si-
mon Fras, Sebastijan Molnar
in Simon Gonc s 3253 krogi
vodilni v ligi. Posamezno je s
1090 krogi Simon Fras tretji,
Sebastijan Molnar je sedmi s
1077 krogi in Simon Gonc šesti
s 1086 krogi.
Mlajše mladinke Suzana Jau-
ševec. Jelena Vukovič in Mir-
jana Pavličič so s 2010 krogi
druge. Posamezno je Mirjana
Pavličič s 682 krogi tretja, Jele-
na Vukovič s 660 krogi šesta in
Suzana Jauševec sedma.
Veterani Franc Simonič,
Zvonko Hajduk in Slavko Iva-
novič so vodilni v ligi s 2189
krogi. Posamezno je Ivanovič
drugi, Simonič četrti in Hajduk
sedmi.
V najkvalitetnejši konkuren-
ci, konkurenci članov, so ptujski
strelci Gorazd Selišek, Slavko
Ivanovič in Marjan Gril s 3336
krogi drugi. Posamezno je Iva-
novič deveti, Selišek dvanajsti,
Gril trinajsti in Borut Sagadin
petnajsti. Članica Alenka Pet-
eršič, državna prvakinja v lan-
skoletni dopisni državni ligi, je
s 720 krogi druga.
Na tekmovanju sodeluje 120
ekip in 521 strelcev. Prvih deset
ekip in deset posameznikov bo
nastopilo tretjega marca v Lju-
bljani, finala 14. aprila v Lju-
bljani pa se bo udeležilo pet
najboljših ekip in posamezni-
kov s polfinala.
SI
TRETJA LIGA / Petlja
Ptuj - Kidričevo
1552:1623
V drugem krogu tretje drža-
vne lige v streljanju z zračno
pištolo je Petlja gostila izredno
ekipo Kidričevega. Gostje so
zmagali zanesljivo kar z 71 kro-
gi naskoka. Posamezni zmago-
valec je bil strelec Kidričevega
Boštjan Simonič s 560 krogi.
Najboljši mladinec je bil Ptuj-
čan Sebastjan Molnar s 529
krogi.
Ekipa Petlje je nastopila v se-
stavi Slavko Ivanovič, Simon
Fras in Sebastjan Molnar, Ki-
dričevo pa v sestavi Simon Si-
monič, Boštjan Simonič in
Kristjan Koroša.
Po drugem krogu ima največ
krogov ekipa SD Kidričevo.
Strelsko društvo Juršinci je v
drugem krogu III. državne lige
v streljanju gostovalo pri SD
Štefana Kovača iz Turnišč. Jur-
šinčani so zmagali z rezultatom
1550:1545.
Posamezno so dosegli nasle-
dnje rezultate: Staška Benko
503 kr., Janko Berlak 514 kr.,
najboljši rezultat pa je dosegel
Zlatko Kostanjevec, ki je nas-
treljal 533 kr..
V naslednjem krogu se bo eki-
pa SD Juršinci pomerila s SK
Ptuj.
SI, P.D.
II. pozivno tekmovanje
V soboto bo v Ljubljani dru-
go pozivno tekmovanje v stre-
ljanju z zračnim orožjem, ki je
hkrati izbirno za sestavo repre-
zentance proti Hrvaški. Vabila
selektorja so prejeli tudi Majda
Raušl, Simon Simonič in Mir-
ko Moleh.
P.D.
Zmage Dijaškega doma
Ptuj
Strelska sekcija Dijaškega
doma Maribor je organizirala
medregijsko strelsko tekmova-
nje učencev dijaških domov v
streljanju z zračno serijsko pu-
ško. Tekmovanja so se udeležili
vsi mariborski dijaški domovi
ter dijaški domovi Celje, Mur-
ska Sobota in Ptuj.
Dekleta Dijaškega doma Ptuj
v sestavi Suzana Jauševec, Ta-
tjana Vrbek in Mirjana Pavli-
čič so si s 404 krogi priborile
ekipno prvo mesto. Posamezno
je zmagala Mirjana Pavličič s
142 krogi, druga je bila Tatjana
Vrbek s 132 krogi, tretja Suzana
Jauševec s 139 krogi.
Fantje Ptuja Andrej Beloše-
vič, Simon Kralj in Kristijan
Koroša so bili s 449 krogi drugi.
Posamezni zmagovalec je Kris-
tijan Koroša iz Ptuja s 166 kro-
gi. Andrej Beloševič je bil s 158
tretji, Simon Kralj s 125 krogi
deveti.
SI
PLANINSKO PREDAVANJE
Misoke Tatre in
najvišji vrli Niadimske
Planinsko društvo Ptuj Vas vljudno vabi na planinsko pre-
davanje z barvnimi diapozitivi, ki bo v petek, 1. decembra, ob
18. uri v dvorani gasilskega doma Ptuj, Natašina pot l/a. V
najvišje pogorje 1.200 km dolgih Karpatov — Visoke Tatre -
nas bo popeljal vodnik ptujskega PD Uroš Vidovič, ki je sku-
paj s člani društva odkrival lepote in zanimivosti slovaškega
in poljskega predela Visokih Tater.
uv
f EDNIK - Četrtek, 30. november 2000
27
SPOJIT
NOGOMET
Čili Trna -
L medobiinska liga
v Iržcu so še sveži spomini na igranje njihovega moštva
v prvi ligi MNZ Ptuj, ko so imeli vodilno vlogo. Pa se je
nato zasukalo nekoliko drugače in sedaj igrajo v 2. ligi.
pa imajo kljub temu veliko razlogov za zadovoljstvo, saj je
njihovo moštvo po prvem delu na čelu razpredelnice z veli-
kimi možnostmi, da tam tudi ostane in se po dolgih letih
ponovno uvrstijo v 1. ligo MNZ Ptuj.
N j ihov predsednik Dušan Ser-
dinšek je o jesenskem delu pr-
venstva dejal: "Glede na lansko-
letno situacijo s Skorbo smo le-
tošnje prvo mesto po prvem delu
prvenstva potihoma pričakova-
li. V novo prvenstvo smo startali
s trenerjem Jankom Pečnikom.
Na začetku smo doživeli neugo-
den poraz z Zavrčem, nato se je
stvar vnesla in do konca jesen-
skega dela prvenstva nismo več
doživeli poraza ter smo osvojili
prvo mesto. Že dve, tri leta smo
pričakovali uvrstitev v prvoli-
gaško konkurenco, sedaj pa se
nam ponuja priložnost. Lastne-
ga kadra je dovolj, imamo tudi
mlajše selekcije. Ko sem pre-
vzel klub, je bila moja vizija, da
moramo imeti svoj podmladek.
Naše članstvo pa šteje okrog
osemdeset nogometašev."
Predsednik NK Tržeč pa je
takole opisal finančno proble-
matiko: "Finančna sredstva so
vedno pomemben faktor. Fi-
nanciramo se iz občinskega pro-
računa, KS Tržeč ter z denarjem
sponzorjev in donatorjev - skrat-
ka ljubiteljev športa. Glede igri-
šča so težave, ker naše igrišče
naj ne bi ustrezalo kriterijem za
igranje v prvi ligi MNZ Ptuj.
Zemljo za igrišče smo že izbrali,
sedaj se dogovarjamo, vendar se
zatika. Drugače pa je vsa preos-
tala infrastruktura v redu. Kon-
čni cilj Tržca je prva liga.
Zahvalil bi se občini Videm,
športni zvezi Videm, KS Tržeč
in Lancova vas ter vsem dru-
gim, ki so nam in nam še bodo
pomagali."
Danilo Klajnšek
Članska ekipa NK Ti-žec. Foto: JB
Ekipa kadetov NK TVžec. Foto: DK
Ekipa starejših dečkov NK Ti-žec. Foto: DK^
MALI NOGOMET / ] SLMN
Lesna jesenski prvak
Rezultati 9. kroga: Maxi Club Celje - Lesna Li-
tija 4:8, Makoter Meteorplast - Sevnica 4:2, GIP
Beton Zagorje - Puntar Tolmin 9:4, Naja Ljublja-
na - TF Beton Koper 7:4, Mizarstvo Sirovnik -
Poetovio Mila Tomaž 8:7.
Vrstni red: Lesna 23, GIP Beton 17, Naja 16,
Sevnica 16, M:Meteorplast 14, TF Beton 10, Pun-
tar 9, Mizarstvo Širovnik 7, Poetovio Mila Tomaž
5, Maxi Club 4.
MIZARSTVO ŠIROVNIK -
POETOVIO MILA TOMAŽ 8:7
(1:5)
Strelci: 0:1 Gašparič (8), 0:2 Gašparič (11), 1:2
Šnofl (14), 1:3 Janžekovič (14), 1:4 Magdič (18),
1:5 Magdič (18), 2:5 Pukšič (25), 3:5 Šnofl (27),
4:5 Pukšič (30), 4:6 Magdič (31), 5:6 Pukšič (33),
5:7 Bohinec (35), 6:7 Pukšič (37), 7:7 Markoh
(39), 8:7 Šnofl (39).
Mizarstvo Sirovnik: Kirsanov, Markoli, Klam-
pfer, Lešnik, Šnofl, Ahmetovič, Pukšič, Šprah,
Senekovič, Vrbanič, Čuček.
Poetovio Mila Tomaž: Špur, Magdič, Bohinec,
Gašparič, Janžekovič, Cvetko, Školiber, Prapot-
nik, Bedrač.
V derbiju dna lestvice so ljubitelji malega no-
gometa v športni dvorani Center na Ptuju videli
infarkt tekmo, kjer so na koncu slavili "mizarji" iz
Selc. Prvi polčas so visoko dobili malonogometa-
ši Tomaža, ki so s strpno obrambno igro in hitri-
mi protinapadi kaznovali vse napake domačinov.
Gostje so najprej povedli z dvema zadetkoma Ga-
špariča, sledil je zadetek domačina Šnofla. Takoj
je sledil zadetek Janžekoviča z glavo. V 18. minu-
ti je po prekršku Kirsanova nad Školibrom naj-
strožjo kazen uspešno izvedel Magdič; ta je nekaj
trenutkov zatem še petič zadel. V drugem polčasu
pa je bila popolnoma druga slika. Gostje iz Toma-
ža so po visokem vodstvu popolnoma pozabili na
obrambo, imeli nekaj lepih priložnosti za povi-
šanje rezultata, toda vse to so izkoristili domači,
ki so počasi začeli zniževati razliko. V 25. minuti
je najprej zadel Pukšič, nato Šnofl, sledil je ka-
zenski strel domačinov, ki ga je uspešno realiziral
Pukšič. Rezultat pri gostih je minuto kasneje po-
višal Magdič. Na 5:6 je znižal Pukšič. Zadnji za-
detek na srečanju pri gostih je dosegel Bohinec iz
kazenskega strela. Zadnjh pet minut so domačini
zaigrali res odlično in še trikrat zadeli za končnih
8:7. Strelci so bili Pukšič, Markoli in Šnofl.
Na koncu še beseda o sodnikih Audiču in Re-
snerju, ki sta se zagotovo vpisala med rekorde 1.
SLMN, saj sta v drugem polčasu dosodila never-
jetnih 9 prekrškov domačinom (4 streli gostov z
10 metrov) in 13 prekrškov gostom (8 strelov do-
mačih z 10 metrov), čeprav je srečanje bilo izre-
dno fer.
2. SLMN - VZHOD
Rezultati 8. kroga: Napoli Pernica- Draža vas
7:2, Slovenske gorice — Pušenci 6:11, Dolane
- Mak Cola 8:8, Dobovec — Leskovec 5:4, Mar-
co Polo — Vitomarci 6:3, Oplotnica — Križevci
7:6.
Vrstni red: Napoli 21, Dobovec 19, Marco Polo
16, Oplotnica 14, Vitomarci 14, Draža vas 11, Slo-
venske gorice 10, Leskovec 9, Križevci 7, Pušenci
6, Mak Cola in Dolane 4.
Uroš Krstič
KOŠARKA / 2. KROG REKREACIJSKE LIGE
Meparaiene tri ekipe
m ar
Po drugem krogu so neporažene še samo tri
ekipe: Orači, Starše in Cirkovce. Derbi kroga je
bil v Cirkovcah med domačo ekipo in Veterani.
Tekma je bila odločena v zadnjih minutah iz pro-
stih metov za domače. Orači so tekmo proti Ta-
lumu "rešili" že v prvi četrtini in nadzirali potek
tekme do konca, Kidričani so se dolgo mučili z
neugodno ekipo Neman iz Majšperka. V Staršah
je bilo do zadnje četrtine neodločeno, na koncu
pa zaslužena zmaga za domačine. "Biki" so pre-
magali Ptujsko Goro šele v drugem delu, čeprav
visoka razlika na koncu ne pomeni, da so imeli
lahko delo.
Rezutati: Orači - Talum 74:48, KK Starše - ŠD
Majšperk 74:64, KPŠ Breg Bulls - ŠD Ptuj. Gora
58:44, SD Kidričevo - Neman 69:56, SD Cirkov-
ce - Veterani 77:74
1. ORAČI 2     2     0       +55      4
2. KK STARŠE 2     2     0       +18      4
3. ŠD CIRKOVCE 2     2     0       +11      4
4. VETERANI 2     1      1       +11      3
5. ŠD MAJŠPERK 2     11       +63
6. ŠD KIDRIČEVO 2     11       +53
7. KPŠ BREG BULLS 2     11        -  2      3
8. ŠD PTUJ. GORA 2     0     2       - 28      2
9. TALUM 2     0     2       -34      2
10. NEMAN 2     0     2       - 42      2
Lestvica najboljših strelcev: 1. Jože Kolarič
(Cirkovce) 69 košev, 2. Zlatko Marčič (Veterani)
52 košev, 3. Oto Pesek (Starše) 43 košev.
Radko Hojak
Športne novice
PTUJ/Zlata roka-
vica Slovenije
športni delavci Boksarske-
ga kluba Ptuj ob jubileju,
30-letnici kluba, prirejajo tra-
dicionalno 20. mednarodno
teknnovanje za ZLATO RO-
KAVICO SLOVENIJE in prvič
tudi v mladinski konkurenci.
Ta bo v soboto, 2. decem-
bra, ob 17 uri v športni dvo-
rani Center na Ptuju. Nastopili
bodo boksarji iz Avstrije, Itali-
je, Madžarske, Hrvaške, BiH
in Slovenije. Prireditelj priča-
kuje tudi predstavnike bok-
sarskega športa v Evropi.
MALI NOGOMET
Igrala tudi dekleta
športni zavod Ptuj je v so-
delovanju z OŠ Gorišnica
izvedel medobčinsko prven-
stvo v malem nogometu za
učenke sedmih in osmih raz-
redov osnovnih šol. Udeležile
so se ga tri ekipe. Rezultati:
Gorišnica - Grajena 5:0, Gra-
jena - Podlehnik 0:3, Podle-
hnik - Gorišnica 2:2. Vrstni
red: 1. Gorišnica 4, 2. Podle-
hnik 4, 3. Grajena O točk.
Danilo Klcunšek
28
Četrtek, 30. november 2000 - TEDNIK
ŠPOKT IN DRUGA SPOROČIIA
ROKOMET / DRŽAVNO PRVENSTVO
AMtomikolii Rudar -
Velika Nedelia 24:33 /9:16/
1. A SLOVENSKA
LIGA - MOŠKI
Rezultati 7. kroga: Avtomi-
količ Rudar - Velika Nedelja
24:33/9:16/, Slovan - Inles 30:27
/12:11/, Prevent - Pivka Perut-
ninarstvo 40:25 /19:13/, Termo -
Dobova 27:27 /15:10/, Celje Pi-
vovarna Laško - Prule 67 31:31
/18:15/; srečanje Gorenje - Tri-
mo Trebnje bo 6. decembra.
1. CELJE PL 7   6   1   O 13
2. M0BITELPRULE 67 7   6   1   O 13
3. PREVENT 6   5   1   O 11
4. GORENJE 6   4   119
5. VELIKA NEDELJA    7   4   0   3   8
6. AVTOMIK. RUDAR   7   3   2   2  8
7. TERMO 7   2   2   3  6
8. SLOVAN 7   2   14   5
9. TRIMO TREBNJE     5   12   2   4
10. DOBOVA 7   0   2   5  2
11. PIVKA PERUTNIN.  7   0   16   1
12. INLES 7   0   0   7  0
AVTOMIKOLIČ
RUDAR - VELIKA
NEDELJA 24:33/9:16/
VELIKA NEDELJA: Belšak
3, Mesarec, Trofenik, Cvetko 2,
Potočnjak 1, Marčen 1, Bezjak
13. Soštarič 3, Belec, Poje 8,
Struc, Okreša 3, Kokol, Podpe-
čan.
Rokometaši Velike Nedelje so
dobili derbi srečanje novincev
v Trbovljah proti močnemu Av-
tomikuliču Rudarju. Torej se je
napoved trenerja Vilija Trofeni-
ka takoj po srečanju s Slovanom,
da se bodo vrnili iz Trbovelj
z zmago, uresničila. Dobra in
predvsem borbena igra je go-
stom iz Velike Nedelje v 15.
minuti prinesla prednost štirih
zadetkov. Domači rokometaši
so poizkušali vse, da bi to pre-
dnost izničili, vendar jim ni us-
pelo. Pri tem so delali številne
napake, ki so jih gostje kazno-
vali in si do odhoda na odmor
priigrali praktično neulovljivih
sedem zadetkov prednosti.
Dobro igro so rokometaši Ve-
like Nedelje nadaljevali tudi v
drugem polčasu, ko je njihova
prednost znašala že devet za-
detkov. Rudarjem je uspelo to
prednost dvakrat znižati na šest
zadetkov, vendar pa so gostje
imeli vse pod kontrolo in na
koncu prišli do pomembne zma-
ge, ki jih sedaj uvršča v prvo
polovico ekip na prvenstveni
razpredelnici 1. A lige.
l.B LIGA-MOŠKI
Rezultati 8. kroga: Gorišnica -
Chio Besnica 30:33 /18:16/, Izola
- Ormož 31:23 /13:12/, Pomur-
ka Krog Bakovci - Nova Gorica
25:27 /18:13/, Mitol Pro-Mak -
Sevnica 26:32 /11:13/, Preddvor
Radovljica - Dol TKI Hrastnik
24:34 /9:16/, Šmartno - Cimos
Koper 28:28/11:18/.
1. NOVA GORICA       8   8   O  O 16
2. IZOLA 8   7   O   1 14
3. SEVNICA 8   6  O   2 12
4. DOL TKI HRASTNIK 8   5   O   3 10
5. POMURKAKROGB. 8   4   13  9
6. MITOL PRO-MAK    8   4   13   9
7. CIMOS KOPER       8   4   13  9
8. GORIŠNICA 8   2   15  5
9. ŠMARTNO 8   2   15  5
10. CHIO BESNICA     8   2   0   6  4
11. ORMOŽ 8   116  3
12. PREDDVOR-RADO. 8   0  0   8  0
IZOLA - ORMOŽ
31:23/13:12/
ORMOŽ: Dokša, M. Hanže-
lič 1, Jurišič, Luskovič 2, Džar-
mati, Prapotnik 4, Grabovac 3,
Ivanuša, Kirič 4, Šulek, D. Han-
želič 1, Hrnjadovič 5, Rajh, Hor-
vat 3.
Rokometaši Ormoža se z go-
stovanja pri drugouvrščeni eki-
pi na prvenstveni razpredelnici
vračajo praznih rok. Toda igra
ni bila tako slaba, kot kaže re-
zultat. Izolčani so na začetku
srečanja povedli s 5:1, vendar
so jih gostje dohiteli in po pr-
vem delu igre zaostajali za samo
zadetek.
V drugem polčasu je bil do
42. minute rezultat ugoden za
Ormožane, saj so zaostajali za
samo zadetek /19:18/, nato so do
56. minute dosegli samo dva za-
detka, rokometaši Izole pa dva-
najst. Prednost je bila tako zelo
visoka zaradi napak gostov v
igri v napadu, ko nikakor niso
mogli doseči zadetka.
GORIŠNICA -
CHIO BESNICA
30:33/18:16/
GORIŠNICA: Valenko, Bel-
šak, Kelenc, Štorman, Kumer
10,1. Ivančič 7, Perčič 1, Šandor
2, D. Ivančič , Cvitanič, Firbas,
Štrbal, Pisar 2, Margušič 1.
Srečanje v Gorišnici je bil
derbi ekip iz spodnjega dela
razpredelnice. Ko so gostje iz
Kranja pripotovali na gostovan-
je s samo šestimi igralci in dve-
ma vratarjema, se je vse skupaj
zdelo še lažje. Pot do zmage je
bila odprta, vendar na koncu
ni bilo tako. V prvem polčasu
je bila igra izenačena, pa tudi
rezultat. V tem delu igre so
rokometaši obeh ekip naredili
številne napake, igre v obrambi
pa skorajda ni bilo, saj je padlo
veliko zadetkov. Nekoliko sreč-
nejši so bili rokometaši Gorišni-
ce, ki so si do odhoda na odmor
priigrali dva zadetka prednosti.
Domači so v drugem polčasu
želeli priti do večje rezultatske
prednosti, vendar se je na nji-
hovo žalost ponovila igra s pol-
no napakami iz prvega polčasa.
Gostje so izenačili, vendar so si
Gorišničani ponovno priigrali
prednost dveh zadetkov. Finiš
srečanja pa je bil popolnoma v
znaku gostov, ki so naredili del-
ni izid 0:5 in sanj o morebitni
zmagi ali vsaj točki za domače
je bilo hitro konec. Ključ neus-
peha za domače je, da niso znali
ustaviti gostujočih igralcev Jer-
koviča in Vidica, ki sta sama
skupaj dosegla devetnajst zade-
tkov, predvsem pa v trenutkih,
ko je bilo za rokometaše Chio
Besnica najbolj kritično.
l.B LIGA-ŽENSKE
Rezultati 5. kroga: ŽRK Ptuj
- Keting 29:22 /15:14/, Zagorje -
Škocjan 17:28 /8:12/, VIAS Šen-
tjernej - PUV Nivo Celje 27:30
/16:10/, Novo mesto - Polje neo-
digrano.
1. ŠKOCJAN 5   5   O   O 10
2. CELJE 5   3   0   2  6
3. ŽRK PTUJ 4   3   0   1   6
4. ZAGORJE 5   2   0   3  4
5. POLJE 4   2   0   2  4
6. KETING 5   113  3
7. VIAS ŠENTJERNEJ   4   0   14   1
8. NOVO MESTO       3   0   0   3  0
ŽRK PTUJ-
RK KETING
29:22 (15:14)
Ptuj: A. Potočnik, Bojeva, N.
Potočnik 4(1), Šijančeva 6 (5),
Pučkova 1, Bezjakova, Majeriče-
va 4, Mikoličeva 2(1), Maračiče-
va 1, Vidovičeva, Srebrnjakova
8, Podvrškova 3 in Kelenčeva.
Gostiteljice so šele v 52. mi-
nuti strle odpor gostij. Izena-
čenost igre v prvem delu kaže
tudi to, da so gostje prednost
Ptujčank osemkrat izenačile. K
temu je pripomogla slaba igra
domačink v obrambi.V nadalje-
vanju so gostje pričele napada-
Ijneje in uspelo jim je nakajkrat
povesti, šele v zadnjih 10 mi-
nutah pa so domačinke zlomile
odpor in Majeričeva, Šijančeva
in Srebrnjakova so iz hitrih
nasprotnih napadov pridobile
prednost 4 zadetkov, do konca
prednost zvišale in zasluženo
zmagale. Nezadržna je bila raz-
položena Srebrnjakova, medtem
ko je bila pri gostjah nezmot-
ljiva realizatorka osmih sedem-
metrovk. (anc)
Danilo Klufnšek
Anja Potočnik, vratarka ŽRK
Ptuj
Prapotnik, RK Ormož, stre-
lec štirih zadetkov v Izoli
Aleš Belšak, RK Velika Nede-
lja
PTUJ / državno prvenstvo slepih
in slabovidnih v pospešenem šahu
Solidna uvrstitev
ptujskih tekmovaliev
V ptujskih Termah je bilo prejšnji konec tedna dr-
žavno prvenstvo slepih in slabovidnih Slovenije v po-
spešenem šahu. Organizirala ga je Zveza za šport
invalidov Slovenije, izvedlo pa je Medobčinsko druš-
tvo slepih in slabovidnih Ptuj. Udeležilo se gaje 28 te-
kmovalcev iz šestih društev: Kopra, Maribora, Celja,
Ptuja, Ljubljane in Kranja.
Najboljši trije tekmovalci so prejeli medalje in diplome,
ki sta jih podelila Igor Malic, sekretar Zveze za šport inva-
lidov Slovenije, in Andrej Peršuh, predsednik komisije za
šport pri Medobčinskem društvu slepih in slabovidnih Ptuj.
Najboljši rezultat je dosegel Zlatko Hevir iz MDSS Maribor,
drugi je bil Franc Mlačnik iz MDSS Celje, tetji pa Anton
Janžekovič iz MDSS Maribor. Od ptujskih tekmovalcev se
je najbolje odrezal Franc Vaupotič, ki je bil 15., 16. mesto je
zasedel Andrej Peršuh, 27. pa Anton Rebernišek.     (MG)
Obmoina služba Maribor
PROSTA DEIOVNA MESTA
MONTER OGREVALNIH NAP-
RAV
MONTER CENTRALNEGA GRE-
TJA: DELO NA TERENU; določen
čas 24 mas.; skupno stanovanje; do
01.12.00; MOM TRADE, D.O.O., TR-
GOVSKO IN STORITVENO PODJE-
TJE PTUJ, MARIBORSKA 23, PTUJ
MONTER KLIMATIZACIJSKIH
NAPRAV
MONTER KLIMATSKIH NAPRAV:
DELO NA TERENU; določen čas
24 mes.; skupno stanovanje; do
01.12,00; MOM TRADE, D.O.O., TR-
GOVSKO IN STORITVENO PODJE-
TJE PTUJ, MARIBORSKA 23, PTUJ
ELEKTROINŠTALATER
ELEKTRIČAR: ELEKTROINŠTA-
LATERSKA DELA NA TERENU;
določen čas 24 mes.; skupno sta-
novanje; jeziki: angleški jezik - go-
vorno; do 11.12.00; MOM TRADE,
D.O.O., TRGOVSKO IN STORITVE-
NO PODJETJE PTUJ, MARIBOR-
SKA 23, PTUJ
ŠIVILJA
ŠIVlUA: ŠIVANJE V PROIZVOD-
NJI ZAŠČITNE IN ŠPORTNE KON-
FEKCIJE; nedoločen čas; 1 I.
delovnih izkušenj; ostala znanja: ro-
čne spretnosti; do 08,12.00; TPG
STORITVE, D.O.O., PTUJ, STANKA
BRENČIČA 11, PTUJ; št. del. nnest:
2
SLIKOPLESKAR
PLESKAR: PLESKARSKO SLIKAR-
SKA DELA, DELO Z MAVČNO KAR-
TONSKIMI PLOŠČAMI-MONTAŽA;
nedoločen čas; 3 I. delovnih izku-
šenj; vozniški izpit kategorije: B;
ostali pogoji: POSLATI PISNE PRO-
ŠNJE; do 12.12.00; JANEZ KO-
VAČIČ, S.R, LESENA MONTAŽA,
KAJUHOVA 3, PRAGERSKO
VOZNIK AVTOMEHANIK
VOZNIK TOV. VOZILA; določen
čas 24 mes.; 15 I. delovnih izku-
šenj; skupno stanovanje; jeziki: itali-
janski jezik - govorno, nemški jezik -
govorno; ostala znanja: ročne spre-
tnosti, dobra fizična kondicija, or-
ganizacija dela v manjših skupinah;
vozniški izpit kategorije: B,C,E; os-
tali pogoji: IZKUŠNJE V MEDNA-
RODNIH PREVOZIH: do 02.12.00;
PETTY, D.O.O., VELIKA NEDELJA,
TRGOVIŠČE 39, VELIKA NEDELJA;
št. del. mest: 2
VOZNIK C IN E KATEGORIJE;
določen čas 12 mes.; jeziki: nemški
jezik - govorno in pisno; do 01.12.00;
ROBERT GREGORIČ, S.R, AVTOP-
REVOZNIK ZG. LOŽNICA, KOSTA-
NJEVEC 56, ZGORNJA LOŽNICA
VOZNIK ZA MEDNARODNE
PREVOZE, POTREBEN JE IZPIT ZA
KAMION S PRIKOLICO (E); dolo-
čen čas 3 mes.; 2 I. delovnih izku-
šenj; jeziki: nemški jezik - govorno;
vozniški izpit kategorije: B,C,E; do
08.12.00; SREČKO FRANGEŽ, S.P,
AVTOPREVOZNIŠTVO CIRKOVCE,
ZGORNJE JABLANE 11, CIRKOV-
CE
PRODAJALEC
PRODAJALEC NA BENCINSKEM
SERVISU; določen čas 9 mes.; 2
I. delovnih izkušenj; jeziki: angleški
jezik - govorno, nemški jezik - go-
vorno; ostali pogoji: STAROST DO
30 LET; do 01.12.00; VOJKO SI-
MONIČ, S.R, TRGOVINSKE STORI-
TVE MARIBOR BENCINSKI SERVIS
MARKOVCI, STOJNCI 24, MARKO-
VCI PRI PTUJU
KUHAR
KV KUHAR: PRIPRAVA MALIC IN
JEDI PO NAROČILU; določen čas
6 mes.; ostala znanja: ročne spre-
tnosti, organizacija dela v manjših
skupinah; do 08.12.00; MILENKO
LUŽNIK, S.P, GOSTILNA LUŽNIK,
PTUJ, ORMOŠKA CESTA 18, PTUJ
NATAKAR
NATAKAR; določen čas 25 mes.;
do 13.12.00; JOŽEFČREŠNAR, S.P,
HOTEL IN RESTAVRACIJA LEO-
NARDO, KONJIŠKA C. 6, OPLOTNI-
CA
NATAKARICA: STREŽBA HRANE
IN PIJAČE; določen čas 6 mes.; 12
mes. delovnih izkušenj; jeziki: nem-
ški jezik - govorno; vozniški izpit
kategorije: B; ostali pogoji: SAMO-
STOJNO DELO, MOŽNA ZAPOSLI-
TEV TUDI Z DRUGO IZOBRAZBO
GOSTINSKE SMERI; do 20.12.00;
MATJAŽ KUREŠ, S.P, OKREPČE-
VALNICA KUREŠ PRAGERSKO,
ŠIKOLE 26, PRAGERSKO
NATAKARICA, KUHARICA; ne-
določen čas; 1 I. delovnih izkušenj;
jeziki: nemški jezik - govorno; ostali
pogoji: LAHKO JE PRIPRAVNIK; do
01.12.00; IRENA GREGORIČ, S.R,
TOPTAP TAPETNIŠTVO, SEDLj^RS-
TVO, IZD. TEŽ. KO., ZGORNJA LO-
ŽNICA 43, ZGORNJA LOŽNICA
NATAKARICA; nedoločen čas; 6
mes. delovnih izkušenj; jeziki: nem-
ški jezik - govorno; ostala znanja:
dobra fizična kondicija; ostali po-
goji: STAROST DO 30 LET; do
01.12.00; PRIVILEGIJ, D.O.O., JU-
ROVSKI DOL, ŽITENCE 65, JUROV-
SKI DOL
ŽIVILSKI TEHNIK
VODJA PEKARNE: CELOTNO
VODENJE DELOVNEGA PROCESA
V PEKARNI; določen čas 12 mes.;
5 I. delovnih izkušenj; ostali pogoji:
MOŽNOST ZAPOSLITVE ZA NEDO-
LOČEN ČAS; do 11.12.00; MAR-
JAN FIŠTRAVEC, S.R, PEKARNA IN
SLAŠČIČARNA ORMOŽ, KERENČI-
ČEV TRG 9, ORMOŽ
STROJNI TEHNIK
KONTROLOR V PROIZVODNEM
OBRATU ŠEMPETER PRI GORICI:
IZVAJANJE KONTROLE ZAHTEV-
NIH DELOV IN SKLOPOV ZLASTI
GLEDE KVALITETE; nedoločen čas;
1 I. delovnih izkušenj; jeziki: nemški
jezik - govorno; ostala znanja: orga-
nizacija dela v manjših skupinah; do
30.11.00; AVTOTREIDING, D.O.O.,
SLOVBISTRICA, UL. POHORSKE-
GA BATALJONA 11, SLOVENSKA
BISTRICA
FARMACEVTSKI TEHNIK
FARMACEVTSKI TEHNIK; dolo-
čen čas 12 mes.; jeziki: slovenski je-
zik - govorno in pisno; ostali pogoji:
STROKOVNI IZPIT; do 16.12.00; JA-
VNI ZAVOD LEKARNA SLOVENSKA
BISTRICA, PARTIZANSKA CESTA 1,
SLOVENSKA BISTRICA
GRADBENI DELOVODJA
DELOVODJA ZA GRADBENE
SKUPINE; določen čas 12 mes.; 3
I. delovnih izkušenj; ostala znanja:
ročne spretnosti, dobra fizična kon-
dicija, organizacija dela v večjih
skupinah; vozniški izpit kategorije:
B,C; ostali pogoji: POKLICNA ALI
SREDNJA ŠOLA. TEH. SMERI Lj<\S-
TEN PREVOZ, LOKACIJA: IZ OKO-
LICE OBČ. ŠENTILJ, OBČ. SV ANA,
OBČ, LENART; do 05.12.00; KARLI
UDOVIČIČ, S.P, KOGAL, PROIZVO-
DNJA TRGOVINA ŠENTILJ, ŠEN-
TILJ 35, ŠENTILJ V SLOVENSKIH
GORICAH
EKONOMSKI TEHNIK
KNJIGOVODJA; določen čas 6
mes.; 1 I. delovnih izkušenj; do
03.12.00; SAM, D.O.O., PTUJ, RAJ-
ŠPOVA 16, PTUJ
ZDRAVSTVENI TEHNIK
ZDRAVSTVENI TEHNIK - DEL^
IN NALOGE V SPREJEMU IN UR-
GENCA; določen čas 12 mes.; 1
I. delovnih izkušenj; jeziki: sloven-
ski jezik - govorno in pisno; vozni-
ški izpit kategorije: B; do 01.12.00;
ZDRAVSTVENI DOM LENART MAI-
STROVA ULICA 22, LENART V SLO-
VENSKIH GORICAH
INŽENIR RAČUNALNIŠTVA
PROGRAMER; določen čas 6
mes.; jeziki: angleški jezik - govor-
no in pisno; vozniški izpit kategorije:
B; ostali pogoji: KANDIDATI Z OB-
MOČJA SLOVBISTRICE MOŽNOST
STALNE ZAPOSLITVE; do 09.12.00;
SOFTBASE IPS, D.O.O., SLOVEN-
SKA BISTRICA, KOLODVORSKA 23,
SLOVENSKA BISTRICA
EKONOMIST
EKONOMIST: OPRAVLJANJE AD- j
MINISTRAT IN KOMERCIALNIH OP-
RAVIL ZA TUJINO; določen čas 3
mes.; jeziki: angleški jezik - go-
vorno, nemški jezik - govorno in
pisno; ostali pogoji: OBČASNA SLU-
ŽBENA POTOVANJA V TUJINO;
do 01.12.00; MIRAN VUK, D.O.O.,
PTUJ, POTRČEVA C. 65, PTUJ
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI
INŽENIR METALURGIJE IN MATE-
RIALOV
TEHNOLOG: TEHNIČNO TEHNO-
LOŠKA DELA. NA PODROČJU AL IN
DRUGIH KOVIN, SESTAVA KALKU-
LA.CIJ S PODROČJA AL IN DRUGIH
KOVIN; določen čas 6 mes.; 3 I. de-
lovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik
- govorno in pisno; vozniški izpit ka-
tegorije: B; ostali pogoji: ZNANJE
AUTOCAD, 3-MESEČNO POSKUS-
NO DELO, LA.HKO JE DIPL, ING.
STROJNIŠTVA ALI ING. STROJNIŠ-
TVA; do 01.12.00; LESNINA EMMI,
D.D., SLOVENSKA BISTRICA, KO-
LODVORSKA 37A, SLOVENSKA BI-
STRICA
MAGISTER FARMACIJE, DODI-
PLOMSKI
FARMACEVT RECEPTAR PRIP-
RAVA IN IZDAJA ZDRAVIL NA RE-
CEPTE IN BREZ RECEPTA, LAHKO
PRIPRAVNIK; nedoločen čas; jeziki:
slovenski jezik - govorno in pisno;
do 16.12.00; JAVNI ZAVOD LEKAR-
NA SLOVENSKA BISTRICA, PAR-
TIZANSKA CESTA 1, SLOVENSKA
BISTRICA
PROFESOR ANGLEŠČINE
UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZI-
KA; določen čas 5 mes.: jeziki: slo-
venski jezik - govorno m pisno; ostali
pogoji: SKRAJŠAN DELOVNI ČAS:
30 UR NA TEDEN: do 23.12.00;
ŠOLSKI CENTER PTUJ GIMNAZIJA,
VOLKMERJEVA CESTA 19, PTUJ
SELA / DOBRO OBISKANA SOBOTNA SLOVESNOST
Move pridobitve
za pet naselil
v krajevni skupnosti Sela v občini Videm so letos bogatejši
za nekaj pridobitev v komunalni infrastrukturi, po kultur-
ni plati pa za prvo samostojno kaseto ljudskih pevk Kul-
turnega društva Sela. Veselje ob pridobitvah so skupaj z
gosti, vodstvom občine Videm in domačini delili minulo
soboto, ko je bila na Selih krajša slovesnost z blagoslovom
pri podružnični cerkvi sv. Družine (pozneje še v kulturni
dvorani), kjer je nove pridobitve blagoslovil farni župnik
pater Emil Križan.
Na slovesnosti je župan Franc
Kirbiš omenil, kako pomem-
bno je skrbeti za razvoj, še pose-
bej v komunalni infrastrukturi,
da so potem zadovoljni občani
in da je življenje tudi tako pri-
jetnejše in lažje. Za KS Sela je
povedal, da si je v letošnjem
letu zadala urediti omrežje jav-
ne razsvetljave in asfaltirati dva
manjša odseka ob pomoči obči-
ne, od koder so dobili vsa potre-
bna sredstva za naložbe; načrti
so uspeli. Župan je tudi zado-
voljen, da so v občini uspeli
dokončati še nekatere druge in-
vesticije ter da je otvoritev no-
vih pridobitev na Selih že peta
ali šesta letos v občini.
Tudi predsednik KS Sela
Martin Beranič je bil zadovo-
ljen, da jim je v svetu KS uspe-
lo uresničiti zadane naloge, od
sredine letošnjega poletja pa že
lahko uporabljajo nove pridobi-
tve. Javno razsvetljavo že imajo
speljano po Selih, Barislovcih,
Trnovcu in manjšem delu Zgor-
nje Pristave, ostali del z nase-
ljem Popovci pa bo dokončno
urejen prihodnje leto. Zanjo so
porabili dobrih 6,5 milijona to-
larjev, nekaj sto tisoč tolarjev pa
še za osvetlitev cerkve na Selih
in prestavitev električnih dro-
gov pri šoli Sela. Pridobili so
tudi dva asfaltna odseka krajev-
nih cest; prvi vodi iz Sel v Ba-
rislovce, drugi pa je povezava
med Seli in Barislovcami neda-
leč od Polskave. Med načrti za
drugo leto pa je Beranič omenil,
da želijo ob šoli urediti manjši
športni park z igriščem, asfalti-
rali bodo eno krajših cest, tru-
dili pa se bodo tudi, da bo na
vasi več življenja in delo v druš-
tvih še bolj aktivno. Ob tej pri-
ložnosti se je zahvalil domačim
ljudskim pevkam, ki so po do-
brih dveh letih delovanja uspe-
le zbrati veliko poguma in tudi
denarja, da so posnele prvo sa-
mostojno kaseto, ki po njego-
vem ne bi smela bila zadnja.
PRVA PESEM JE
ŽIVLJENJSKA POT
Prvič so pevke KD Sela Eli-
zabeta Emeršič, vodja skupine,
Antonija Kaučevič, Marija Ve-
selic, Marija Krušič, Rozalija
Zaje, Anica Temine in Dani-
ca Palijan zapele pred dvema
letoma in pol na prireditvi ob
25-letnici društva, potem so še
več vadile in nastopale, med
drugim tudi na medobčinskih
srečanjih ljudskih pevcev in
godcev. Krona njihovega dela
je kaseta z naslovom Življenjska
pot, ki je v založbi Vejica izšla
julija letos, predstavitev pa do-
čakala minulo soboto. Naslo-
vno pesem je napisala članica
skupine pevk Antonija Kauče-
vič, ko se je spominjala lepih
in tudi žalostnih trenutkov živ-
ljenja. Selške pevke so se na
tem kulturnem večeru veselile v
družbi pevk in pevcev iz -Skor-
be, Pobrežja in Dolenc, ljud-
skih godcev FD Lancova vas,
ter malih plesalk in muzikan-
tov Davorina, Primoža in Kat-
Vrvico sta slovesno prerezalo župan Franc Kidrbiš (levo) in
predsednik KS Sela Martin Beranič
Ljudske pevke KD Sela so predstavile prvo kaseto
Kulturni
križemkražem
PTUJ * Na mladinskem od-
delku knjižnice Ivana Potrča
danes ob 17. uri vabijo otro-
ke od četrtega leta dalje na
PRAVUlČNO URO Z JOGO.
Otroci naj imajo lahna špor-
tna oblačila in copatke.
HAJDINA * V prostorih OŠ
Hajdina bo nocoj (v četrtek)
ob 18. uri literarni večer z
mojstrom aforizmov, ugank,
satire in socialne proze Iva-
nom Cimermanom.
PTUJ * Nocoj ob 19. uri bo v
dvorani glasbene šole Karo-
la Pahorja koncert komorne
glasbe v izvedbi študentov
Akademije za glasbo iz Ljub-
ljane in članov simfoničnega
orkestra RTV Slovenija.
SLOVENSKA BISTRICA * V
organizaciji Zavoda za kultu-
ro bo v petek, 1. decembra,
ob 18. uri v viteški dvorani
gradu prireditev ob 200. ob-
letnici rojstva Franceta Pre-
šerna. Govoril bo dr Janko
Čar, sledila pa bo monodra-
ma v izvedbi igralke Maje Ga!
Štromar iz SLG Celje "Marč-
ni veter ali Fani piše France-
tu".
PTUJ * V petek, 1. de-
cembra, ob 19. uri bo ob
tednu Karitas v refektoriju
minoritskega samostana do-
brodelni koncert, katerega
izkupiček gre za dejavnost
Karitas ptujske in ormoške
dekanije.
PTUJ * V Gledališču Ptuj
bo v sobotni lutkovni mati-
neji gostovalo Lutkovno gle-
dališče Maribor s predstavo
Pepelka. Ob 10. uri bo pred-
stava za abonma Lutka in ob
11.30 uri za abonma Račka
in izven.
PTUJ * Klub ptujskih štu-
dentov vabi vse mlade, še
posebej dijake, da se v so-
boto, 2. novembra, ob 16. uri
v prostorih CID na stari Mur-
šičevi priključijo akademske-
mu pevskemu zboru KPŠ
pod vodstvom Roberta Fe-
guša.
VIDEM * V soboto, 2. de-
cembra, ob 18. uri pripravlja
kulturno društvo proslavo ob
200. obletnici rojstva R Pre-
šerna, na kateri bodo nasto-
pili pevski zbor, tamburaška
skupina ter recitatorji in igral-
ci gledališke skupine KD Vi-
dem.
PTUJ * 3. decembra bo ob
18. uri v Narodnem domu
v počastitev 200. obletnice
rojstva Franceta Prešerna
srečanje ustvarjalcev in ljubi-
teljev literature pod nazivom
LITERARNA KAVARNA.
PTUJ * V gostilni Lužnik na
Ormoški cesti bo od 3. de-
cembra razstava ptujske sli-
karke Rozine Šebetič. Do 3.
januarja bodo na ogled nje-
na letošnja dela s slikarskih
kolonij in srečanj.
PTUJ* V ponedeljek, 4. de-
cembra, ob 19.30 uri bo v
ptujskem gledališču premie-
ra gledališke igre Svobodno
razmerje. Režiser je Jaša Ja-
mnik, igrajo pa Petra Rojnik,
Jure Ivanušič in Rado Pava-
lec.
SLOVENSKA BISTRICA * V
okviru adventnega petja bo-
sta na Dunaju v prvem ad-
ventnem koncu tedna (od
30. 11. do 4. 12.) med 28
zbori nastopila tudi mešani
pevski zbor KUD Štefana Ro-
miha s Črešnjevca in oktet
Planika.
HAJDOŠE * KD Valentina
Žumra Hajdoše organizira 8.
decembra ob 18,30 uri v far-
ni cerkvi sv Martina koncert
Tineta Lesjaka in pevcev s
Pohorja. Predprodaja vstop-
nic v župniji Hajdina in pri A.
Strnadu v Hajdošah.
KINO PTUJ* Do konca tega
tedna je ob 18. uri na spore-
du X-man, ob 20. pa Porno
film.
ČRNA KRONIKA
ZAMASKIRANI
ROPAR
21. novembra okoli 17.10 je v
prodajalno Metro Shop v Prešer-
novi ulici v Ptuju vstopil neznan
zamaskiran moški, z nožem v
desni roki pristopil do blagaj-
ne, kjer je bila prodajalka, ji ga
naslonil na trebuh in zahteval
denar, pri tem pa odpiral preda-
le pod blagajno, iz blagajne je
vzel denar, ga dal v žep bunde
in pobegnil v smeri Cvetkovega
trga. Trgovina je oškodovana za
okoli 50.000 SIT Policisti zbirajo
obvestila o neznanem storilcu,
starem med 20 in 25 let, viso-
kem okoli 175 cm, suhe posta-
ve, oblečen je bil v jakno svetlo
rjave barve, čez usta in nos je
imel šal s karirastimi vzorci in
svetlejšimi podolgovatimi črta-
mi, na glavi pa bi naj imel lasu-
ljo temno rjave barve, segajoče
do ramen, lasje naj bi bili kuš-
travi.
NA PREHODU
PODRLA PEŠKO
22. novembra 6.45 uri se je
na Potrčevi cesti na Ptuju zgodi-
la prometna nesreča, ko je voz-
nica osebnega avtomobila V.R,
stara 32 let, iz Ptuja na preho-
du za pešce trčila v peško M.Č.,
staro 47 let, iz Ptuja. Peška se
zdravi v bolnišnici Ptuj, na vozi-
lu pa je nastala škoda, ki po ne-
strokovni oceni znaša 150.000
SIT
VLOM V TRGOVINO
V noči z 21. na 22. november
je neznani storilec vlomil v pros-
tore trgovskega in storitvenega
podjetja Flamingo na Hardeku,
last TŽ. Iz notranjosti je odnesel
kovinsko blagajno, v kateri je
bilo okrog 170.000,00 SIT nekaj
steklenic žganih pijač in večje
število cigaret različnih znamk
ter povzročil škode za okrog
500.000 SIT
NEZNAN OBISKO-
VALEC VIKENDA
Neznani storilec je v času od
17. do 23. novembra prišel do
vikenda v kraju Sitež v občini
Žetale in tam vlomil v objekt.
Odnesel je barvni televizor ne-
znane znamke in modela, na-
hrbtno škropilnico, 250 litrov
belega mešanega vina itd. v
skupni vrednosti 600.000 SIT
Ur
OSEBNA KRONIKA
RODILE SO - ČESTITA-
MO: Erika Kostanjevec,
Kukava 56, Juršinci - Anjo;
Erika Masten-Toplak, Jur-
šinci 21, - dečka; Stanka Vo-
glar. Zagrebška 50/b, Ptuj
- Alena; Renata Čuš, Špin-
dlerjeva 17, Ptuj - Luka in
Veroniko; Klementina To-
mažič, Velika Varnica 50,
Zg. Leskovec - Alico; Suza-
na Kokot, Osojnikova 20,
Ptuj - Katjo; Stanislava
Šalamun, Sitež 36/a, Maj-
šperk - Aleksandra; Tat-
jana Plaveč, Pušenci 41/a,
Ormož - Tonija; Ivanka Ko-
zel, Velika Varnica 57, Zg.
Leskovec - Alena; Jelka Po-
boljšaj, Slovenska c. 63,Sre-
dišče ob Dravi - Gregorja;
Nina Bakšič, Tomšičeva 28,
Slovenska Bistrica - Nika.
UMRLI SO: Julijana Sa-
gadin, roj. Weisbacher, Ko-
pališka ul. 22, Kidričevo,
rojena 1919, umrla 16. no-
vembra 2000; Jožefa Vajda,
rojena Novak, Polenci 45,
rojena 1915, umrla 19. no-
vembra 2000; Antonija Fi-
javž, rojena Mavc, Majšperk
75, rojena 1922, umrla 16.
novembra 2000; Marija Vo-
grinec, rojena Rop, Pavlov-
ski Vrh 10, rojena 1932,
umrla 20. novembra 2000;
Franc Mlakar, Vintarovci
46, rojen 1959, umrl 18. no-
vembra 2000; Julijana Do-
plihar, rojena Kelemina, Ob
Studenčnici 12/a, Ptuj, roje-
na 1931, umrla 18. novem-
bra 2000; Anton Bedenik,
Kicar 146, rojen 1914, umrl
20. novembra 2000; Eliza-
beta Terbuc, rojena Ketiš,
Na jasi 29, Ptuj, rojena 1933,
umrla 21. novembra 2000;
Alojzija Zelenko, Grajen-
ščak 63, rojena 1923, umrla
20. novembra 2000; Janez
Čeh, Krčevina pri Vurber-
gu 25, rojen 1945, umrl 19.
Napo¥ed vremena za Slovenijo
Napoved za Slovenijo
Danes bo občasno rahlo obla-
čno. Po nižinah bo zjutraj in do-
poldne megla. Najnižje jutranje
temperature bodo od -3 do 1, ob
morju 4, najvišje dnevne od 4 do
10, na Primorskem okoli 13 sto-
pinj C. Obeti V petek še ne bo
večje spremembe vremena, v so-
boto pa se bo v zahodni in os-
rednji Sloveniji pooblačilo in v
hribovitem svetu zahodne Slove-
nije bo popoldne občasno rahlo
deževalo ali rosilo. Pihal bo ju-
gozahodni veter.