Prfmer Solske organlzacije za naš kmetskl stan S 15. oktobrom 1935 je bil otvorjen na Kmetskem vseučilišču v Zagrebu desettedenski teča) za učitelje z nalogo, da učitelji v tem roku spoznajo delo za izobrazbo kmetske mladine, oziroma kmeta potom imenovane institucije ter pbenem spoznajo snov, ki bi bila za kmetske nadaljevalne šo-le primerna. Tečaj je vodil 74-letni upokojeni profesor višje pedagoške šple g. dr. Jure Turič kot upravitelj tečaja. Na kmetskem vseučilišču je vpisanih 42 kmetskih mladeničev, pziroma kmetpv, ki bodo dovršili tečaj okoli 15. marca 1936- Učiteljski tečaj pa je ppsečalo 9 učiteljev iz 4 banovin: 2 iz dravtske, 5 iz savske, I iz primorske in 1 iz vardarske banovine. Tečaj je bil zaključen z 21. decembrom 1. 1. V borbi učiteljev - tečajnikov z upraviteljem radi prilagoditve tečaja sodobnosti in učiteljski stppnji primernp, smo dosegli le nekatera specialna predavanja. Nismp pa dosegli nikake debate, kjer bi lahko vsak učitelj iznesel svoja mišljenja k ppsameznim izvajanjem. Tako smo vodili v zadnjem času mnoge borbe glede obče šolske organizacije v naši državi. Upravitelj tečaja nam je podal s strojem pisan referat z gornjim naslovom. V njem temeljito obravnava organizacijo šole, pogoje, katerim mora naša šola ustrezati, način in razdelitev ur tekom enega leta, cilj in snov dela posameznih oddelkov ter izglede in pogoje za u&peh. Iz njegovega referata si dpvoljujem ppdati nekatere glavne misli. Med dejstvi, katere mpra šola upoštevati našteva: Nekulturnost in neciviliziranost našega kmetskega stanu; Sirpmaštvo radi nespospbnosti pozvanih faktorjev, da prganizirajo delo in narad, da tp delo izvede (materialna stran); Počasen razvoj človeške kulturnpsti in civiliziranosti od prvega detin&tva do dvajsetega leta. Zablode, ki danes vladajo v organizaciji in delu šole, ki poteka od tuje državne oblasti. Kmetski stan nima šole za sebe. Ne samo interesi kmetskega stanu temveč tudi vsi drugi stanovi, posebej še dobri intelektualci, interesi narodnega gospodarstva in države iščejo šolo, ki bi bila v moči razviti kmetskemu stanu svojo osebno kulturnost in civiliziranost; Psihološka dejstva zahtevajo, da kmetsko duhovno delo uravnovesi šola, katere delo naj traja dvanajst let, to je pd osmega do dvajsetega leta starosti; Kmetska šola mora pomagati kmetu, bodpčemu delavcu in posestniku zemlje razviti samostojni razum in voljo do dela; V vsakpletnem državnem prpračunu naj bo pdmerjena vsota za šolanje slehernega državljana od osmega do dvajsetega leta siatosti. Kdpr pa odide v srednjo ali kako drugo šolo, naj nosi vse stroSke sam. Glavne navedene točke »i zami&lja upravitelj tečaja izpolnjene v sledeče organizirani šoli: En učitelj in ena šolska spba prejmeta Ietno okoli sto otrok od 8. do 20. leta starosti. Razdeljeni pa bi bili na tri oddelke, v vsakem 4 šokka leta, to je 3X4 šol. leta, skupno 12 šolskih let. Prvi pddelek 4 š. 1. 40 atrok, 400 ur pouka na leto = 100 dni po 4 ure; Drugi oddelek 4 š. 1. 30 otrok, 300 ur pouka na leto = 60 dni po 5 ur; Tretji oddelek 4 š. 1. 30 otrok, 300 ur pouka na leto = 60 dni po 5 ur; Torej 12 š. I. 100 otrok, 1000 ur ppuka na leto ali 220 dni. Torej bi v 12 letih vsak kmetski otrpk, oziroma mladenič dovršil 4000 ur pouka.