Odbor ^dramatičnega društva" za leto 1882 . Prvosednik : Murnik Ivan. Prvosednikov namestnik: Hribar Ivan. Blagajnik: Dr. Stare Josip. Tajnik: Trtnik Ivan. 1 2 Odborniki: Dr. vitez Bleiweis-Trsteniški Karol. Grasselli Peter. Jan Ivan. Levec Fran. Pleteršnik Maks. Dr. Tavčar Ivan. VVšesthaler Fran. Dr. Zarnik Valentin. Tajnikova poročilo o društvenem letu. 18S1/S2. čitano v občnem zboru dne 22. januarja 1883. Slavna gospoda! Delovanje dramatičnega društva v prešlem letu pričelo se je s tem, da je novo izvoljeni odbor uže v prvej seji dne 5. januarja 1882 sklenil, po¬ izvedeti pri nekaterih gospodih, ki so uže davno obljubili prestaviti nekaj iger dramatičnemu dru¬ štvu, so li prestave morda uže gotove, ako pa še niso, prositi jih, naj jih do vrše vsaj do konca prvega polletja. Vspeh, ki ga je dosegel odbor na tem sklepu, bil, žal, po vsem nikaven, pre¬ stave do sedaj še niso izgotovljene, tudi se ni nadjati, da gospodje prestavljavci tako brzo izpol¬ nijo svojo obljubo. Že lansko leto se je poročalo, da se je vsled razpisane konkurencije nekaj pisateljev oglasilo s svojimi proizvodi, in da so se njihove igre pred¬ ložile slavnemu deželnemu odboru Ta je igre zopet vrnil odboru dramatičnega društva ter mu l* naročal, naj jih presodi. Odbor je tedaj vse igre oddal izvedenim gospodom v presojo, Ker se pa presojevalci o nobenej igri niso izrekli, da je po vsem dovršena, vrnile so se igre z dotičnimi pre¬ sojami vred nekoliko dni pred občnem zborom zopet deželnemu odboru z nasvetom, naj blago¬ voli od razpisanih daril dvema relativno naj bolj¬ šima igrama primerne nagrade določiti. Slavni deželni odbor je tudi naznanil, da prepušča deželno gledališče dramatičnemu društvu v gledališki sezoni 1882/83 le dvakrat na mesec in to jedenkrat kako nedeljo ali praznik, v drugo pa le na delavnik. Odbor dramatičuemu društvu je obžalovaje vzel to poročilo na znanje, vide, da se mu tako kratijo pravice jedino le na dobiček nemškemu gledališči. Lanskega leta poročal je moj prednik o pogajanji odbora dramatičnega društva z deželnim odborom zaradi izdaje slovenske poetike; pisalo se je uže 24. decembra 1881 leta deželnemu odboru, da se je pisatelj poetike našel in da se kmalu predloži zahtevani načrt te knjige. Ta obljuba se je tudi izvršila; dokazala se je živa potreba take učne knjige in razložile misli, katere bi vo¬ dile gospoda pisatelja pri izdelovanji. Vsaj pač slovensko slovstvo še nima nobene poetike, ki bi 5 ustrezala svojemu namenu, kajti Macunovo „ C ve tj e “ izdano 1850. leta v Trstu, dalje „Cvet slovenske poezije 11 , katerega je 1. 1861 izdal Anton Janežič v Celovci, kakor tudi njegov 1. 1868. izdani „Cvetnik“ osnovani so v svojem teoretičnem delu tako netočno, da se človek, osobito ako nima pri rokah večjih nemških del iz te stroke, ne more nič temeljitega naučiti. Tudi slovensko pesništvo v tisti dobi, ko so na svitlo. prišle te knjige, ni bilo še tako razvito, kakor je dandanes, tako da so nekateri najboljši pesniki slovenski, kakor n. pr. Levstik, Stritar, S. Jenko, Jurčič in Gregorčič v njih ali niti ne omenjajo ali samo po vrhu spominjajo. Nastala je zategadelj v slovenskem slovstvu nujna potreba, da se spiše znanstvena, vse dose¬ danje slovensko pesništvo obsegajoča poetika, ki hi morala hiti osnovana tako: I. del obsezal bi teorijo o pesništvu in njegovih vrstah v obče (o epiki, liriki, dramatiki) in o slovenskem pesništvu posebej. V ta teore¬ tični del mogel bi se vplesti kratek pregled večjih in dovršenih pesniških proizvodov iz staroklasič- nega in iz različnih romanskih, germanskih in slovanskih slovstev, kakor je n. pr. to storil Ru¬ dolf Gottsehall v svoji znani poetiki nemški. 6 II. del obsezalbi vzglede iz različnih vrst pesništva, ki bi pojasnevali prvi, teoretični del. Vzeti bi se morali ti vzgledi iz vseh dob sloven¬ skega slovstva od Truberja do najnovejšega časa. Razume se samo po sebi, da bi se neznatnejši pesniki samo na kratke spominali, a da bi bilo proizvodom dovršenih pesnikov naših (n. pr. Pre- širna, Stritarja, Jenka, Levstika i. dr.) odmer¬ jenega več prostora. III. del obsezal bi zgodovinski pregled, kako se je razvijalo pesništvo slovensko od naj- starejše (protestantovske) dobe do naših časov. V ta pregled mogli bi se uvrstiti kratki životo- pisi znamenitejših pesnikov slovenskih. Tako bi ta anthologija poleg teoretičnega dela podajala Slovencem tudi najboljše cvetove iz slovenskega pesništva in ukovit pregled o zgo¬ dovinskem razvoji njegovem ter bi zategadelj po¬ speševala občno omiko med Slovenci ter budila jim tudi veselje do dramatike, katero bi učila bolje poznati in bolje ceniti, nego se je poznala in cenila dozdaj med nami. Knjiga bi bila kakih 20 do 24 tiskanih pol obsežna. Deželni odbor je na to naznanil, da ostane pri svojem mnenji, da izdaja tacega dela zdaj še ni tako živo potrebna. Po tem sodeč, kar je deželni. 7 odbor poizvedel o mnenju imenovanega pisatelja, menda ne gre za poetiko, ki bi bila vpisana po zgledu Gottschallove poetike, marveč za poetiko, ki je podobna Minkuitz-ovi in oni nemškega Par- nassa. Tako delo, naznanja sl. deželni odbor, zdelo bi se mu še prej pripravno, bi imelo več bralcev in več vspeha. Akobijo toraj društvo hotelo izdati, je sl. deželni odbor pripravljen potem, ko bode pred¬ ložene mu podrobne načrte tega dela pregledal, dovoliti za ta namen primerno podporo. — Slavni deželni odbor opozoruje na izdajo popolne zbirke in ako mogoče s pojasnovalnimi pristavki, slo¬ venskih narodnih pesen. Za to delo bi bil slavni deželni odbor pripravljen veliko večjo podporo do¬ voliti, kakor pa za izdajo prej omenjenih del. V gledališki sezoni 1881/82 so se s pomočjo domoljubnih diletantov predstavljali nasledni igro- kazi: Dne 21. nov. 1881 „Zmešnjava na zme¬ šnjavo 11 . Burka v 5 dejanjih. Dne 21. novembra: »Zapirajte vrata 11 . Saloigra v 1 dejanji. „Eno uro doktor 11 . Burka v 1 dejanji in „Krojač Fips 11 . Burka v 1 dejanji. Dne 8. decembra. »Karolčkova prva 1 j u b e z e n“. Veseloigra v 1 dejanji in „V L j u b- 8 ljano jo dajmo“. Izvirna veseloigra v 3 de¬ janjih. Dne 19. decembra: „Diamant“. Vesela igra v 1 dejanji. „Enase mora omožiti“ Veseloigra v 1 dejanji. „Brati ne zna“. Burka, v 1 dejanji in ..Garibaldi". Gluma v 1 dejanji. Dne 6. januvarja 1882: „Na Osojah 11 . Ljudski igrokaz v 5 dejanjih. Dne 22. januarja: „S tri j ček". Vesela igra v 3 dejanjih. Dne 2. februvarja: ..Deborah". Ljudski igrokaz v 4 dejanjih. Dne 5. marca: ..Damoklejev meč“. Gluma v 1 dejanji in ..Županova Micika“. Kratkočasna igra v 2 dejanjih. Dne 3. aprila: Na korist fondu za spominek V. Mandelca ..Snubitev". Vesela igra v 3 de¬ janjih. Dne 23. aprila na korist igralkam Ivanki Gutnikovi, Gusti in Mariji Nigrinovi in igralcu Danilu ,,Edda“. Drama v 4 dejanjih. Vse te predstave priredil je dr. Josip Stare, neutrudljivi društveni blagajnik. Da bi bilo po odhodu gospodične Avg. Ni- grinove na dvorno gledališče v Beligrad in po odstopu mnogo igralnih moči iz dramatičnega dru¬ štva tudi v gledališki sezoni 1882/83 mogoče predstave v deželnem gledališči napravljati, usta¬ novil je odbor konci leta dramatično šolo, da si izvežba boljših moči. Žal, da se je prekmalo pokazalo, da pouk kojega prejemajo v tej šoli p. n. diletanti, ni popolen; treba bode šolo še v marsičem prestvariti, ako si hočemo zopet kedaj priboriti dobro gledališče slovensko. Odbor je uže vsestransko ukrepal, kako doseči, kar je v obče želeti, a podrobnosti teh posvetovanj poročale se bodo v prihodnjem občnem zboru; naloga novega odbora bode ozirate se na sklepe in predloge do¬ sedanjega odbora, in stvar tako urediti, da bode ustrezala vsem tirjatvam. Letošnja gledališka sezona začela se je s tem, da so se uže s pomočjo novo izvežbanih diletantov igrale dne 10. dec. v čitalnici ljubljanski sledeče igre: „Šolski nadzor nik“. Veseloigra v 1 dejanji. „Oče so rekli, da le!“ Gluma v 1 dejanji in „Sv oj e g la vneži“. Veseloigra v 1 dejanji. Vspeh te predstave je bil tolik, da se sme nadjati, da si slovensko gledališče zopet mnogo dobrih moči pridobi. Pri zadnjem občnem zboru se je tudi poro¬ čalo, da odbor upa pokriti nedostatek V. Man¬ delcu na karlovačkem pokopališči postavljenega spomenika v znesku 116 gld. 96 kr. z dohodkom 10 javnih beril. V ta namen so priredili popularno- znanstvena predavanja v dvorani ljubljanske či¬ talnice dne 19. marca dr. Ivan Tavčar ,,o poe¬ ziji Simona Jenka 11 ;— dne 26. marca g. dr. Val. Zarnik „V treh tednih od Pontebe do Vezuva 11 in dne 2. aprila g. I. Hribar „Ale- ksander S v ergjevič Puškin in njegove poezije. 11 Čisti dohodek teh predavanj znašal je.48 gld. — kr. K temu je še prišteti čisti do¬ hodek dne 3. aprila v ta namen prirejene gledališke predstave v znesku. 6 ,, 25 „ Vsega vkup . . 54 gld. 25 kr. Ker je bilo nedostatka . . . 116 „ 96 „ je ostanek.62 gld. 71 kr. dramatično društvo iz svojih dohodkov založilo. Ker so javna predavanja vsakako dobro došla in se je z njihovem dohodkom zdatno pomanjšal ne- dostatek, ki bi ga moralo dramatično društvo samo pokriti, zaradi tega si dovoljujem gospodom predavateljem v imenu dramatičnega društva iz¬ rekati najsrčnejšo zahvalo. Z narodnimi društvi občeval je odbor jako živahno. Dne 6. januarija 1882 stopilo je dra¬ matično društvo v dogovor z odborom za napravo 11 spomenika Dr. Janez Blehveisovega. Dramatično društvo poslalo je v oni odbor dva gospoda ter jima naročilo, naznaniti mu, da bode radovoljno pomagalo in storilo, kar bode zamoglo, da se po¬ kojnemu napravi dostojen spominek. Jednako je sklenil naš odbor na poziv društva „Narodni dom“ o priložnosti kako gledališno predstavo na korist bla- gajnici zasezidanje„Narodnega doma“ v Ljubljani prirediti. Slednjič je obljubilo dramatično društvo sodelovati pri slavnosti 125. letnice rojstva Va¬ lentina Vodnika na korist fondu za Vodnikovi spomenik; slavnost namerava napraviti narodna čitalnica v Šiški brž ko ne prihodnji velikonočni ponedeljek. Tudi v tem letu nam je smrt pobrala mar- sikakega vnetega in vestnega društveni ka; umrla sta ustanovna uda: gospa Babeta KogeFnova v Ljubljani in gospod Sovdat Anton, c. kr. finančni uradnik v Volovskem, in podporna družabnika g. Gabrijan Jurij, kanonik in dekan v Vipavi, ter g. Žepič Sebastijan, kr. gimn. prof. v Zagrebu. Lehka jim zemljica! Ivan Trtnik, tajnik. Tek. št. 12 Blagajnikovo poročilo o dohodkih in stroških ,,Dramatičnega društva 1 ' za čas od 1. oktobra 1881 do konca decembra 1882. D o li o d k i Imetek v 1. 1880] 81. Doneski podpornih udov : a) zaostali . . . gld. 90 b) za 1. 1880181 . ,, 164 c) naprej plačani ,, 12 Obresti glavnic. Za prodane knjige. Za izposojeno garderobo . . . . , Dohodki jednajstih gtedaliških pred¬ stav . Za grobni spomenik pokojnega pisatelja V. Mandeljca nabranih .... Razni. . , . . . Skupni dohodki . . ,, stroški . . Konečni ostanek . . Znesek v gotovini gld. | kr. 47 101 88 11 1876 1869 28 v dolž. pismih g!d. 78 03 Tek. 13 Stroški V Ljubljani dne 31. decembra 1882. Janez Murnik, prvosednik. Er. Josip Stare, blagajnik. Tek. št. 14 Stan premoženja „Dramatičn. društva” dne 31. decembra 1882. Aktiva 1 Imetek v 1. 1881182 . 2 Vrednost pohištva. 3 : „ društvene knjižnice. 4 ( „ knjig za prodaj. 5 ! n garderobe . 6 Dvoje drž. sreček dne 15. marca 1860. 1. & 500 gld. namreč : št. ser. 7749 dob. št. 14 in št. ser. 11477 dob. št. 6 po dunajskem kurzu od 30. dec. 1882. 1. 7 i Petero rent v papirji dnč 1. nov. 1868.1. & 100 gld. in sicer št. 61722—61726 in ena renta v papirji dne 1. avg. 1868 ii 100 gl. št. 39265 po dunajskem kurzu od 30. dec. 1882. 1. 8 Jedna delnica „Narodne tiskarne" dne 1. marca 1873 1. št. 139. Aktiva . . Passiva . . Konečno premoženje . Znesek v gotovini kr. 75 14 34 21 26 50 80 gld- I 178 616 3251 451 1297 457 60 6320 740 5580 Tek. št. 15 P a s s i v a Znesek v gotovini gld. Tisk „Talije u za 1. 1881 v ostalem znesku Tisk „Talije“ za 1. 1882 . Vezanje „Talije u . Naprej plačani letni doneski društvenikov Skupaj . 200 500 28 12 V Ljubljani dne 31. decembra 1882. Janez Murnik, prvosednik. Dr. Jos. Stare, blagajnik.