Dopisi. Iz Šaleške doline. (Volitve za deželni zbor) štajaraki se približujejo in nihče iz našega volilnega okraja se ni imel poguma svetu razglasiti in naznaniti želje Slovencev Šaleške in Slovenjegraške doline. Kdo bi bil naš prihodnji deželni poslanec, kdo bi se potegoval za uaše koristi in kdo bi bil odločni boritelj našega milega a tužnega naroda v gmotnem in narodnem oziru? Vae je tiho, vse spi, kakor da bi v reanici ne vedeli, kaj nam naklanja pribodnjost in kaj nam donese čas. Ali pa bi naj človek mialil, da je armada vže pripravIjena odpotovati, pa čaka povelja od zgoraj? Pogovarjal aera se vže z ednim in drugim prijateljem, pa vaaki pravi: kaj je vzrok, da se ta prevažna stvar na zadnji trenotek odlaga? 0 vprašanji, kdo bi naj bil naš pribodnji deželni poslanec, ni dolgo mialiti, kajti sploSnje mnenje v Šaleški dolini, kakor tudi v Slovenjigraški dolini je, voliti moža, katerega značaj se aveti kot čisto, žareče zlato, katerega ljubi cela Šaleška dolina, kakor mati avojega otroka, kateri ima vpliv in veljavo tudi po višjib krogih, čegar ime izhaja iz imovitib, celerau sloven- skemu in slovanskemu avetu znane rodbine. In ta možje č. g. dr. Iv. Lipold, žup pri sv. Martinu priSaleku. On ni mož mlačne krvi, ampak trd kot jeklo, ter ne stopi niti trohice od svoje misli, ki jo izpozna za dobro. Njemu je dobro znano, kako si vbogi kmet s potom svojega obraza krub. prideluje, kako mora previdno obračati, da more svoj redni davek plačevati. Ze pred 6 leti mu je bilo namenjeno ta težavni poael nastopiti, ali zaradi bolehnosti in zaradi nekaterih drugih reči ni hotel prevzeti kandidature ter jo je prepustil drugemu. Obljubil je nam pa že tedaj, ako mu Bog zdravje da, hoče nam izpolniti našo presrčno željo prihodnjokrat ter potegniti ae za pravico našega naroda. Zato dragim volilcem Slovenjegraškega, Marenberškega in Soštanjskega okraja (zadnji ne sprejme gotovo nobene druge kandidature) priporočam ga Vam najtopleje in želje naše Saleške doline so proglasiti ga edinim našim kandidatom. Kadar pa pride dan in. čas volitve, zložimo se in volimo skupno g. dr. Lipolda. Mislim, da naše želje ne bodo glas vpijočega v puščavi.*) Drugovi. Iz Ruš. (Zbor o van j e.) Pri zborovanji rSlovenskega društva" 20. t. m. bili so najveljavnejši možje iz okolice navzoči. Predaedoval je državni poslanec g. dr. Gregorec, vlado je zastopal g. Ad. vitez Arailza. Prvi govori g. dr. Radaj in porot-a o deželnem zboru Stajarakem, povdai-jajoč ošabno brezobzirnost nemškib. liberalcev, da v deželnem odboru Slovencem izmed 6 sedežev niti enega ne privošči; govornik je bil to zahteval pa ni obveljalo. Mesto Ptujsko in Celjsko je hotelo izluščiti ae iz dotičnih okrajnih zastopov, da bi aamo Slovenci, kmetje plačevali za okrajne eeate, meščani pa nič, toda svitli cesar tega niso potrdili. V odboru za deželno razstavo je govornik zahteval za Slovence slovenskib. pozivov in tiskovin; Nemci ao 8e kujali pa c. kr. nameatnik baron Kiibek jih je vgnal, preteč, da vlada sicer ove razstave ne amatra kot deželne, ampak le kot regijonalno in tudi noben princ ne prevzame pokroviteljatva, če ne bodo pozivi tudi slovenski. Govornik obžaluje postavo zastran vsprejetiše, ker tako postopači na deželske atroške potujejo; vesel pa je, da ao postavo zaradi posilne asekurance vrgli pod klop. Zastran šol se ni dalo nič izpremeniti, in aploh v Gradci ne za Slovenca ne za kmeta ni kaj dobrega upati. Napoaled pravi: trikrat sem bil izvoljen v alovenakega deželnega poslanca, 18 let boril ae za naše pravice v deželni hiši v Gradci, aedaj sein se postaral in ne prevza- *) Mi darao radi tern vrstani prostora, da se izve tako mnenje volilcev; ne mislimo pa s teni že dati ravnila ,,8lov. društvu" v Mariboru. Le-to vemo, da stopi, kakor vsakokrat doslej, tako tudi sedaj v dotiko z volilci, predno jim proglasi ime kandidata. Uredništvo. mem nobenega poslanatva več, toda podpiral bodem vsakega kandidata od Slovencev redno postavljenega. Slednje besede iznemirile ao močno poslušalce: gg. župniki Koren, Burcar, Sattler in Kralj, dalje gg. Robnik, flleb, Grizold itd. proaili so g Radaja, naj ae enkrat prevzame poslanatvo. Vaprejme ae predlog g. Mih. Vošnjaka: odbor ,,Slov. društva" naj prosi pismeno g. dr. Radaja, kedar bodo volitve razpiaane, naj kandiduje, sicer Slovenci ne dobimo deželnega glavarja namestnika izmed svojih poslancev. Zatem je obširno, podučno in zanimivo g. M. Vosnjak poroeal o državnem zboru. Navzoči ao obema govornikoma za njuno neumorno delovanje Slovencem v prid in čast izrekli iskreno zahvalo. Na predlog č. g. Korena vsprejme še zbor sledečo resolucijo: nG. M Vošnjaku izreka se zahvala za njegovo postopanje v drž. zboru glede na sodnijske razmere na slovenskem Štajarskem". Izrazila se je tudi želja, naj bi slovenski odvetniki in notarji jemali slovenske pravdnike v svoje piaarne. Vprašanje, kdo bode še zraven g. dr. Radaja kandidoval, bodo sklicani zaupni možje pravočaano rešili. Po kratkem političnem ogledu, ki ga je podal predsednik, sklenilo se je zhorovanje s trikratnim živioklicem svitlemu cesarju. Iz Trbovelj. (Bela žena) ai je letos posebno Trbovlje za svoje morišče izbrala; do velikonočnega ponedeljka je 124 ljudi že pomorila, polovica izmed njib. pa so bili otroci. Kuge ni bilo pri nas, ampak le navadne bolezni; mnogo izmed odraščenih jih umrje na sušici, in aicer veči del izmed knapov. Reveži se prehladijo, hirajo nekoliko časa, dokler jih hladna zemlja ne zagrne. To ja žalostna vest. Iz Trbovelj imamo pa tudi veselo novico poročati. Od dne 23. sušca do prvpga aprila smo imeli ponovljenje sv. misijona. častita očeta Doljak in Kos sta nam ga vodila. To jo napravilo mnogo duhovakega gibanja in veselja. Veaelje pa le vsled poslušanja pridig, dobro storjene spovedi in vrednega zavžitja sv. obhajila. Kdor je od atrani atal in se pobožnih vaj ni vdeležil ta ni tudi ničesar za svoje srce dobil. Obhajanih je bilo okoli 3600, kajti knapi ae niso mogli vdeleževati, sicer bi jih bilo črez 5000 obha jencev. Ravnateljstvo rudarsko ni sicer knapom zabranjevalo vdeležitve, ali vsem tudi ni inoglo dovoliti, sicer bi bila industrija zastala. Gospodje sosedje so priduo v apovednici pomagali, tudi profesor preč. Dr. Fr. Feuš so bili prišli iz Maribora na pomoč. Vsem zahvala in ,,Bog plati !" Iz Orinoškega okraja (Volitve v okrajni zastop.) Tudi pri naa se bodo v kratkem vršile volitve v okranji zaatop. Naaprotna atrauka vže zdaj močno agitira na vae mogoče načine, da bi vrgla sedanji odločni nalodni okrajni zastop. Čudili pa se bodete, da so se z nemčurji zjedinili tudi slovenski središki liberalci, ter upajo po njihovetn mnenji preklerikalni" okrajni zastop skupno v liberalnega prevstvojiti. Na kak način pa agitujejo, povem Vam samo dva slučaja. Neki soduijski uradnik je bil v Tom&ševski fari na cenitvi. Prišel je govor na cesto in volitev. Pri tej priliki se je ta gospod izrazil: ,,dokler bode dr. Geršak načelnik okrajnemu zaatopu, se ceata v Savce ne bode delala." Toraj ae g. dr. G. neame voliti! Pa o tej cesti prihodnjič. Driigi gospod v Ormoži, ki bi moral doktor postati, pa je pot zagrešil tako, da je krčmar poatal, pa se je proti onemu županu, katerega je pregovarjal, da z liberalci voli, izrazil: Te Ijudi moramo vreči iz zaatopa. — Gospodine, mi mislimo, da ,,mit hinaus peitscb.en und hinaus werfen" ne bode tako hitro šlo, kakor Vi mislite in želite. Narod našega okraja predobro pozna može, kateri delujejo za blagor in korist okraja in jim je hvaležen, da ne trobijo z Vami v liberalni rog. 0 delovanju dosedanjega okrajnega zastopa bodemo v prihodnjem poročali. Danes opozarjamo vse goapode duhovnike, občinske predatojnike in druge narodnjake, da strogo pazijo, da ae pri volitvi volilnib. mož volijo samo odločni, značajni in pravi narodnjaki, da bodemo tudi sedaj aijajno zmagali proti zjedinjenim liberalcem. Iz Šmarskega okraja. (Kratki zakon.) Po božji previdnoati ,je v našem okraji kmalu za poroko ženin iz Št. Jurja umrl pri sv. Rupertu in nevesta od sv. Vida na Prevorji. Ženina je ubilo tri tedne po goatiji drevo in nevesta je dobila vročinako bolezen. Nevesto hvalijo, da je bila prav pridna deklica, zmirom živo pa pošteno vesela, odkritoarčno pobožna. Od truda pri starših ter od dolgega bedenja najbrž je zbolela prvo večer na ženinovem domu in deveti den jo je Bog iz sveta poklical. Bog jima daj večni mir!