Pogled po svetu V časih, ko se človeštvo ni halo nobene druge vojne kot klasične —temu še ni tako dolgo — je bi­ la razširjena vulgarna resnica, ki je verjetno potekala še iz trojan­ ske vojne, da namreč še tako hu­ di spori in zapleti na jesen ne po­ menijo, da se bo vojna zares za­ čela. Vojske so se tisočletja vne- male spomladi tam do kresnih dni. Danes, ko visi nad svetom atomski meč, najbrž ta stara res­ nica ne drži več. Zato je pretekle dni zaplet okoli Kube grozljivo odmeval po vsem planetu. Kubanski emigranti so obstre­ ljevali Kubo, Kubanci so prepo­ dili ameriške letalske izvidnike. Kennedv je sicer izjavil, da ZDA ne bodo zaradi Kube tvegale voj­ ne, zaplenili so ladje gverilskih beguncev, toda ameriški vojaški krogi terjajo, da je treba kuban­ ski režim likvidirati z vojaško in­ tervencijo, in že se govori o dra­ stičnih ukrepih, ki so potrebni za­ radi kritičnega položaja na svetu. SZ je Kubi pomagala z orožjem in inštruktorji in to v velikem ob­ segu, sovjetsko orožje so preva­ žale na Kubo celo ladje NATO držav. Kuba je po ameriškem poj­ movanju tak lepotni madež na zahodni polobli, da ga ne kaže tr­ peti. Latinska Amerika, uradna vsaj, s Kubo ne simpatizira. Na ZDA je vezana, saj od njih zavise vse te oligarhične in vojaške dik­ tature. Vpliv Castrovega primera tem vladam seveda ni prijeten. Mednarodni pomen Kube pa je tak, da ga je težko premeriti. Stvari stoje tako, kakor da vži- galna vrvica pod Marsovim ma­ gazinom tli, vroča iskra preži na start iz Kube v svetovni spopad. Zraven je prišla spet afera z ameriškimi ogledniškimi letali U 2, to pot na Daljnem vzhodu. Rusi so ostro protestirali proti te­ mu Powersu »redivivo<^, ZDA so sicer priznale napako in pokazale voljo do likvidacije incidenta, toda na obeh straneh so se zadnje dni zgostili pojavi, značilni za hladno vojno. ZDA kličejo rezer­ viste, SZ pa grozi z uničujočim udarcem, če bi se ZDA zares od­ ločile, da s svojih oporišč po vsem svetu začno ofenzivo proti SZ, kot središču tistega, kar bi kapitali­ zem enkrat za vselej spravilo s sveta. Ali bo Kuba tista jabolka, razdora? Castro pravi, da bo na­ padalca uničil z orožjem, o kate­ rem ZDA nimajo pojma. • Pa tvAi v starem svetu se goste incidenti, predvsem zaradi Berli­ na. Prav v tem času se je zdelo de Gaullu prav, da obišče Zahod­ no Nemčijo in tam celih šest dni govori o konkretnih in praktič­ nih ukrepih za okrepitev nemško- francoskega sodelovanja. De Ga- ulle bi rad iz Francije in Nemčije -naredil tak branik moči in soli­ darnosti, »fcafcor so tudi ZDA^<. V tem ni pravzaprav nič novega. De Gaulle je vreden naslednik tistega francoskega generalnega štaba, ki je še ob Hitlerjevem na­ stopu sanjal o likvidaciji SZ in imel za to operacijo pripravljene vojaške načrte. Ne vemo za ozad­ je, zato prikučimo na kateder zgo­ dovino učiteljico: Ta Evropa brez Velike Britanije in brez SZ je lahko samo nemška, Francija ji ji ne morebiti kos. Ideološke osno­ ve te zveze pa spadajo zares v ropotarnico zgodovine. De Gaulle se dobro zaveda psiholoških te­ žav, ki izvirajo iz francosko-nemš- ke vojaške zveze zoper SZ, zato je v Nemčiji nekajkrat ponovil frazo, da so bili nemški in fran- cojski vojaki včeraj še sovražniki, danes pa je njihova naloga, da postanejo bratje. Starčevska mi­ sija de GauUa in Adeauerja je slabo utemeljena, to stran in on­ stran Rena. Kaže pa vendarle, ka­ ko je ta zgodovinski trenutek na­ pet. V Alžiru je prišlo do druge raz­ jasnitve, spremenljivo vreme je še vedno bolje kot dež in sneg. Zapleta se spet indokitajski spor v Ladaku, kjer ni posredovavca, ki bi avtoritativno zahteval konč­ no zakoličenje mejnikov. Gre za prestiž dveh velikih držav, morda pa tudi dveh mogočnih osebnosti. Kitajci vzpostavljajo vojaške po­ stojanke v iMdaku, Indijci pro­ testirajo in pozivajo na pogaja­ nja pri katerih pa naj bi obvelja­ lo njihovo stališče. Indija utrju­ je tudi mejo proti Pakistanu, ki morda sporazumno s Kitajsko po­ vzroča incident za incidentom. Skratka, v tem trenutku je tež­ ko biti optimist. Toda treba je biti, zaradi splošne obrambe miru. T. O. \mi BI UHKO ŠE POVEČU Na pobudo gospodarske zbornice za celjski okraj je bila v torek dopoldne tiskovna konferenca, na kateri so naj­ vidnejši predstavniki zbornice — kot predsednik Franjo Lubej, podpredsednik Fedor Gradišnik, tajnik Risto Gajšek, nadalje Vinko Prelog — seznanili časnikarje s potekom in ugotovitvami nedavnih konferenc s predstavniki industrij­ skih podjetij o izvozu. Štiri konference s predstavniki industrijskih podjetij na območ­ ju celjskega okraja o izvozu so dosegle svoj namen, saj so na koncu koncev osvetlile ne samo vse probleme, temveč tudi doka­ zale, da ima industrija celjskega okraja še veliko možnosti, da bi povečala mednarodno menjavo blaga. Zato akcija, ki jo je za­ čela gospodarska zbornica, ne iz­ meni konec prizadevanj, temveč kvečjemu začetek sistematičnega obravnavanja vseh problemov, ki se tičejo izvoza in zlasti še pove­ čanja izvoza samega. Povsem razumljivo je, da so bili v razpravah o izvozu načeti še drugi problemi, ki prav tako lahko vplivajo na močnejšo ude­ ležbo industrije našega okraja na zunanjem trgu. Tako so se srečali z možnostmi poslovnega in fizičnega združevanja podje­ tij, s potrebami večjih ali manj­ ših investicij, zlasti pa takih, s pomočjo katerih bi lahko že v kratkem času dosegli zadovoljive uspehe tudi na tujih tržiščih itd. Akcija za pospešitev izvoza je dala dobre rezultate. Tako so v gospodarskih organizacijah zače­ li resneje proučevati to proble­ matiko, navezovati so začeli sti­ ke z izvozniki, analizirati zuna­ nji trg, zlasti pa usmerjati pro­ izvodnjo glede na potrebe ino­ zemskih kupcev. Ta orientacija je rodila še en uspeh — namreč težnjo in željo po zboljšanju kva­ litete izdelkov. Značilno je, da vse te ugotovitve ne veljajo sa­ mo za velika podjetja, marveč v enaki meri tudi za manjša, zlasti v lesni stroki, od katerih so se mnoga uveljavila že kot stalni izvozniki. Razveseljivo je spoznanje, da so nekatera industrijska podjetja začela obravnavati vprašanje iz­ voza kot svoj življenjski pro­ blem. Zavedati so se namreč za­ čela, da je od solidnega, stalnega in povečanega izvoza v premno­ gih primerih odvisen celo njihov obstoj. Zato pa so presenetili na­ sprotni slučaji, v katerih so zla­ sti organi delavskega samouprav­ ljanja pokazali premalo vneme za to vprašanje. Nič kaj spod' budna ni ugotovitev, da so bili prav predstavniki delavskih sve­ tov na minulih konferencah naj­ slabše zastopani, v kolikor pa so bili, so silno slabo ali pa sploh nič poznali problematiko izvoza v svojih podjetjih. Ob vsem tem se nehote porodi vprašanje, ali je problematika izvoza v resnici prepuščena le strokovnim usluž­ bencem in kako na vse to gleda­ jo v ekonomskih enotah, na se­ jah delavskih svetov? Kako naj' v teh primerih in podjetjih pri­ čakujemo pomembne uspehe na področju izvoza, če je ta proble­ matika tuja neposrednim proiz- vajavcem in upravljavcem? Če sodimo po minulih konfe­ rencah, bi lahko zapisali, da je tudi nekaterim občinskim ljud­ skim odborom problematika iz­ voza tuja in nezanimiva. Vseka­ kor čudna in nenavadna misel, ki se je porodila ob skrajno sla­ bi udeležbi predstavnikov ljud­ skih odborov na vseh štirih kon­ ferencah o izvozu. Konference so opozorile še na nekatere druge pomanjkljivosti, kot na popolno brezbrižnost ne­ katerih podjetij do izvoza, zlasti tistih, ki imajo na domačem trgu več ali manj monopolen značaj, pa menijo, da bi ob izvozu izgu­ bili kupce doma. V nekaterih pri­ merih, kot n. pr. zlatarne, ki ima naravnost idealne možnosti za iz­ voz, pa to dejavnost ovirajo togi predpisi. Razgovori o izvozu s predstav­ niki industrijskih podjetij okra­ ja so potrdili še domnevo, da bo vrednost izvoza v letošnjem letu iz celjskega okraja ne samo do­ sežena, marveč tudi presežena, navzlic dodatnemu planu. M. B. Nekdanja vajenska šola za kovinarske stroke ob Dečkovi cesti bo v kratkem postala novi dom celjske administrativne šole. Še ena šola v lastnem poslopju — Po sklepu občinskega sveta za šolstvo je z novim šolskim leto-m zasedla šcisiko poslopje bivše vajenske šo­ le za kovinarsko istroko na Dečkovi cesti 1 pred dvema letoma ustanovljena admini- stirativna šola, je med dru­ gim odgovoril na vprašanje, zakaj se je zakasnil zečetek rednega šolskega dela na ad­ ministrativni šoli njen rav­ natelj Gustav Grobekiik, in nadaljeval: Administrativna šola je dosedaj delovala utesnjena v pritličju gimnazije, kjer je zasedala tri, svojemu gosti­ telju prepotrebne učilnice. Ker dodeljeno šolsko pos^lop- je ob Dečkovi cesti v higi­ ensko tehničnem pogledu ni ustrezalo delcliški strokovni šoli druge stopnje, je sklad za šolstvo odobril nekaj naj­ nujnejših popravil. Le-ta še niso končana, zato je bil za­ četek pouka odložen za ne­ kaj dni. Začetek pouka bo objavljen v Celj'sikem tedni­ ku s posebnim obvestilom. Cuje se, da bo šola odprla v letošnjem letu še en letnik. Prosim, povejte, kako je s tem? — Z letošnjim šolskim le­ tom bo šola odiprla special­ ni tretji letnik, v Ljubljani imenovan višji administra­ tivni tečaj. Letnik bo delo­ val kot oddelek za odrasle v popoldanskih urah. Sprejetih bo ile 25 kandidatk, absol­ ventk dvoletne redne ali do­ pisne šole ter oddelka za od­ rasle. Otvoritev tega letnilka narekujejo številne prošnje ter zahteve gospodarskih or­ ganizacij in zavodov po ko- respodentih - stenod aiktilogra - fih ter fonodaktilografiih ozi- roma tajnicah vodilnih služb. Prijave sprejema šola do 20. tega meseca. — Kako pa je z oddelkom za odrasle? — Dokler ne bodo absol- virali dosedanji slušatelji od­ delka za odrasle, soda ne ibo odpirala novega prvega let­ nika za odrasle. Pač pa bo z društvom stenografov in strojepiscev odprla celoletni adminisitrativni tečaj za ab­ solvente osnovnih šol in gi­ mnazije. Tečaj bo tekel v papoldanskih urah po piro- gramu redne administrativne šole. Tudi za ta tečaj je rok prijave do 20. septembra. V celjskem okraju tri komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Zadnje redno zasedanje skup­ ščine okrajnega zavoda za soci­ alno zavarovanje v Celju, ki je bilo v soboto preteklega tedna, je ibilo v prvi vrstil sklicano zara­ di bližnjih volitev v samouprav­ ne organe ibodočih komunalnih skupnosti zavarovancev. Razpra­ ve, koliko komunalnih skupnosti zavarovancev naj bo v celjskem okraju in kaj naj obsegajo, so bile taiko žive in konkretne hkra^ ti, da ivd koncu ikoncev ni bilo težko priti do zalključka, ki ga je skupščina okrajnega zavoda tudi soglasino potrdila. Tako bodo v bodoče delale na okrajnem ob­ močju tri kom analne skupnosti socialnega zavarovanja in sicer prva s sedežem v Celju za občine Celje, Laško, Šentjur, Šmarje, Slovenske Konjice in- Mozirje, druga v Žalcu za žalsko občino in tretja v Šoštanju za občino, ki zafema Šaleško dolino. Člani skupščine okrajnega zavoda za socialno zavarovanje pa so razen tega sprejeli sklep, da naj šteje skupščina bodoče celjske komu­ nalne sikupnosti zavarovancev 55, ostali dve pa po 25 članov. Formalni obrisi bodočih komu­ nalnih skupnosti zavarovancev so tu; pred vsemi zavarovanci pa naloiga, da izvolijo v te bodoče skupščine, ki bodo odločale o ze­ lo pomembnih zadevah, kot o vi­ šini prispevka za zdravstveno za­ varovanje, res najboljše tovari­ še, ki se bodo zavedali odgovor­ nosti, ki jo s tem sprejemajo. Delo bodočih skupščin komunal­ nih skupnosti zavarovancev bo zelo odgovorno tudi zaradi tega, ker že sedanji pokazatelji O|po- zarjajo. da sredstva za zdrav­ stveno zavarovanje ne zatdoščajo za nemoteno delo na tem jKvdroč- ju. To dokazuje tudi primanj­ kljaj v višini 254 milijonov di­ narjev, ki ga je okrajni zavod za socialno zavarovanje zabeležil v prvih sedmih mesecih letošnjega leta. Tehnično plat volitev v skup- šoine komunalnih sikupnosti za­ varovancev bodo opravile poseb­ ne komisije. Priprave za volitve, ki morajo biti opravljene naj- i pozneje do 10. oktobra, sio tudi, v glavnem končane. Spričo tega se zdi, da bodo volitve v te skup­ ščine maj na območju celjskega okraja opravljene že do konca lega meseca. Tako bo tudi dovolj časa za prva sklicanja novih skupščin, ki morajo ibiti najpoz­ neje do 20. oktobra. Na poslednji skupščini okraj­ nega zavoda za socialno zavaro­ vanje so govorili tudi o finanč­ nem stanju. Cetiiidi je primanj­ kljaj za zdravstveno zavarovanje^ v prvih sedmih mesecih narasel že na 254 milijonov dinarjev, ne-; kateri pokazatelji igovorijo, da se stanje vendarle zboljšuje in da so mnogi kolektivi z veliko odgo­ vornostjo prere,šetali vsa vpraša­ nja izostankov od dela in podob­ no. Med te, ki so vložili veliko naporov za zmanjšanje števila iz­ ostankov od (dela, velja posebej omeniti kolektiva velenjskega rudnika lignita ter štorske žele­ zarne. M. B. O kmetijstvu in socialnem zavarovanju Minuli teden je v Slovenskih Konjicah zasedal plenum občin­ skega odibora SŽDL. Glavni del razprave so posvetili političnim nalogam ,pri obravnavanju kme­ tijske proizvodnje; razen tega so razpravljali še o problemih soci­ alnega zavarovainja v občini, V. L. ZLATA PLAKETA ZA CELJSKE BRIGADIRJE Ta teden se je vrnila z avtoce­ ste »Bratstva in enotnosti« druga cel jsika mladinska delovna; briga­ da »Boris Kidrič«. Ko je brigada odhajala, smo zapisali o njej, da je številčno šibka in da bi bil zato res izreden uspeh, če bi bri­ gada uspela taiko kot so vse do­ sedanje. Zgodilo pa se je ravno nasprotno. Po mesecu dni biva­ nja na avtocesti ise je brigada vr­ nila domov z zlato plaketo — iz­ redno visokim priznanjem mla­ dinskih delovnih akcij. Poleg te- iga je bila dvakrat udarna in dvakrat posebno pohvaljena. Res presenetljiv in razveseljiv uspeh. Preteklo soboto pa je na avito- cesto odšla tretja celjska mla­ dinska delovna brigada. Brigada, ki se imenuje po pesniku Karlu Desiovniku-Kajuhu, je kmečko delavska in bo ostala na avtocesti dva meseca. Šteje sto štirideset brigadirjev in jo štejemo za naj­ močnejšo brigado zadnjih let. Brigadirjem želimo veliko uspe­ hov, prijetno bivanje na avto­ cesti in kar največ veselja. Pomembni sklepi obeh zborov ObLO Celje Včeraj dopoldne je bila skup­ na seja obeh zborov občinskega ljudskega odbora v Celju. Po predlogu dnevnega reda so spre­ jeli invesiticijski program za .grad­ njo tehniške sprednje šole v Ce­ lju. Po tem načrtu naj bi to šolo z vsemi delavnicami ter oddelki zgradili in uredili v šestih letih, oziroma v štirih etapah. Vrednost celotne investicije bo znašala ne­ kaj nad 932 milijonov dinarjev. V predlogu dnevnega reda je bila še razprava in sklepanje o potrditvi investicijskega programa za samopostrežno restavracijo v Gaberju ter poročilo odborniške komisije o delu zavoda za uprav­ ljanje nepremačmin. Na ločenih sejah obeh zborov pa so med drugim sprejeli tudi odlok o agrominimumu. O delu kmetiiske zadruge Na zadnji seji zadružnega sve­ ta kmetijske zadruge v Sloven­ skih Konjicah so med drugim ob­ ravnavali finančno poročilo za­ druge za prvo polletje letošnjega leta. Ugotovili so, da tvorijo pre­ cejšen del dohodkov odkupi kmetijskih pridelkov, živine in lesa. Spričo slabe sadne letine, bo letošnji odkup sadja nižji od lanskega. Člani zadružnega sveta so raz­ pravljali še o tekočih proizvod­ nih nalogah, pa tudi o sklepanju kooperacijskih pogodb. Letošnji plan predvideva, da bodo s po­ godbami o proizvodnem sodelo­ vanju zajeli okoli 300 ha posev­ kov s pšenico in 150 ha z ječ­ menom. V. L. ČITAJTE Ceiiski UdHik Milan Četino - 70 letnik Včeraj je slavil svoj sedemde­ seti rojstni dan Milan Cetina, star Celjan, ki ga malone pozna sleberni prebivavec mesta ob Sa­ vinji. Kako tudi ne, saj je njego­ vo delo tesno povezano s celj­ skim mestom, njegovim dogaja­ njem, zlasti kar tiče tiskarske, novinarske in v zadnjem času čisto reklamne stroke. Kljub te­ mu, da je že trinajst let v zaslu­ ženem pokoju, vodi reklamno podjetje celjskega Olepševalne­ ga in turističnega idruštva. Milan Cetina se je rodil 13. septembra 1892. leta v Galiciji pri Celju. Veči del prve svetovne vojne je preživel na primorski fronti. Po vojni je bil upravnik celjstke Zvezne tisikarue. Na tem mestu Je ostal vse do 1939. leta, ko je postal novinar-dopisnik zu celjsiko stran mariborskega Vc- černika. Tudi po drugi svetovni vojni je ostal zvest časopisom in tis(karnam. Tako ga najdemo v Mohorjevi tiskarni kot korektor­ ja vse do upokojitve 1949. leta. Kot dopisnik pa je v prvi vrsti sodeloval pri Celjskem tedniku, Slovenskem poročevalcu in Veče­ ru. Z delom pa ni prenehal tudi po vstopu v pokoj. Zdaj vodi podjetje »Reklama«, sodeluje pri našem tedniku in Večeru; razen tega pa se je izkazal še kot teh­ nični urednik »Lepega mesta«, glasila celjskega Olepševalnega društva. Ob pomembnem jubileju mu želimo še dosti zdravih in srečnih let ter pogumne roke pri pisanju in obravnavanju celjskih vpra­ šanj. M. B. 20 let JUGOSLOVANSKE VOJNE MORNARICE Desetega septembra je poteklo dvajset let, odikar je bil v Podgori pod Biokovim ustanovljen prvi mornariški odred narodnoosvobodilfne vojske. Ta odred, ki je vna­ šal strah in trepet v vrste dkupatorjev. je sestavijailo nekaj lesenih ribiških čol­ nov. Navzlic temu pogumni mornarji niso prizanašali so­ vražniku in njegovemu moč­ no olboroženemu ladjevju. Od desetega septembra 1942. leta naprej sovražnik ni imel več miru na Jadranu. Niti posebne ladje, ki jih je po­ slal okupator v bitko, niso moErle uničiti partizanskih ladiic. iNasprotno. iz dneva v dan se je krepila ta mor­ narica in z njo svobodoljub­ ni duh vzdolž cele jadranske obale. Te ribiške ladje so danes v muzejih, po morju pa kri- žarijo moderne enote Jugo­ slovanske vojne mornarice. Njene plovne enote ne bodo nikoli zaplule v tuje vode in k tujim obalam. One J>odo ostale v naših vodah, ker so bile formirane samo zato, da branijo naš Jadran in našo obalo. Zato so v prvi vrsti te enote lahke, da lahko hitro in odločno napadajo sovraž- mika. če bi ogrožal varnost aiaše idržave. Rušilci, podmornice, tor- pedni čolni, patrolne ladje in drugi plovni objekti, na ka­ terih je moderno orožje ter navigacijske naprave, to je materialna osnova nase Ju­ goslovanske vojne mornari­ ce.. Ljudje, naši mornarji, pa so poroštvo obrambe in svobode našega morja in obale, ker so dostojni na­ sledniki hrabrih mornarjev- partizanov. Kot pripadniki vseh osta­ lih rodov Jugoslovanske ljudske armade, tako tudi mornarji z veliko zavzeto­ stjo spremljajo vsa notranje politična dogajanja v domo­ vini ter aktivno sodelujejo pri nieni socialistični izgrad­ nji. Brigade mornarjev so na mnogih deloviščih širom po domovini osvajale nazive uidarnih brigad. Njihove krepke roke so gradiile to­ varne in hidrocentrale, gra­ dile kilometre dolge cesite. uomagale pri spravljam ju kmetijskih pridelkov itd. Oni pa. ki so zapustili mor­ narico po odsluženju roka, so se vračali v svoje kraje in .na stara ali nova delovna mesta z novim znanjem in dragocenimi! izikušmjami. V dvajsetih letih je Jugo­ slovanska vojna mornarica postala nepremagljiv čuvar našega morja in obale, po­ stala pa je tudi pomemben vzgojitelj mornarjev. V počastitev dvajsetletnice ustanovitve Jugoslovanske vojne mornarice je bila na sam praznik v Podgori veli­ ka svečanost, katere se je med drugimi visokimi gosti udeležil tudi predsednik Ti­ to s soprogo Jovanko. Ob tej priložnosti -so na hribu, ki se dviga nad Podgoro, odkrili monumentalen trideset met­ rov visok spomenik, posve­ čen spominu ustaaovitve in razvoja Jugoslovanske vojne mornarice.