144. številka.
Trst, v sredo 26. junija 1901.
Tečaj XXVI
.Edinost ,,
m« eikrtt rm	ruun oe^Jelj is
r*t nikoT. oh 4. uri ivefa-r initšft :
19 celo leto........Si Irroc
mi P'«? leta.........J 2 -
za re rt leta ........ <>
ta 6Đ u»e«ec ........ 2 kroni
* anćntno c plačevati ntpre;. >a -/bt S*« 3jiili« if nif'.f'iii'^ »» • r --rit*.
tohakarnab t Tr»:u »e prodftjljo po-tmnezte tteviike po fi stotin k (Z nvć.-: Trata p« po 8 Mtotipfc '4 t
Telefon št r.
(flasilo političnega društva „.Edinost*4 za Primorsko.
V edinosti je moč!
Oglasi
se računajo po vrntah v petitu. Z« večkratno naroČilo a primernim popiiHtom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oelani itd. se računajo po pogmlbe
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo Rokopisi »e ne vračajo.
Naročnino, reklamacije iu oglane sprejema apravniStvo. Naročnino nt oglase je plačevati loco Trst.
LrednIStvu i u tiskarna ae uahajata V uiici Carintia Siv. 12. V pravnlfttvo, In •prejemanje liiserutov v ulici Molil p ccoio Siv. 3, II. iinii^tr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k
Lastnik konaorcij lista „Edinost'
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Sovražnikom Maši Slovencev!
ii.
Tako so pisali o najlepši slavnwsti sv. kat««!i~»te ct-rkve — o procesiji sv. Rešnjega telesa. In kedo ? Italijansko-latinski svečeniki v /<tt>,fiši.>iH« listu »Amico«. Ti samo-ita-lijanski katoličani niso mogli povedati svojim pnstašem nič drugega — ampak nad našim ubog; m slovenskim narodom v "J r^tn so izlili vso jezo in sovraštvo ! Sli so še nižje. Proglasili -o načelo najjMKllejše narodne nestrpnosti nttš* t,<» rernt mu u a roti" so *rjtlrehnaravnost'. firo'i'0 'io sJoeen<ke molitvice r Trstu' In zopet — kedo? Kanoniki, župniki, kapelani, kateheti — sami namestniki Kristovi ! Kaj pa naš k-mzistorij, naš škof? Ne more si pomagati. Nanj so nahujskali fra masone, Žide, odpadnike-brezverce, mestni magistrat: še celo v K rnu imajo svojih zaščitnikov. Zato pn^lašajo tako, brez vsakega srama, brez strahu, tako ponosno in zmagovito svoje pogansko Belialovo — ptui Teufel! — načelo: * Slovenci sinejo biti katoličani. stimo ako izdajo scuj s'ocettski narotl in se jtoitali-janrtjo .'«
Po tem načelu pišejo torej o naših slovenskih molitvah, o naših bratovščinah, o naših svetih zastavah, o naših aj»ostolih sv. Cirilu in Metodiju in o vseh naših verskih -vetinjah ! Naši slovenski duhovniki so v njih ■ Vii n:. ve"- tlučuici, _ker skrunijo »SVetO« itaiijanstvo	u cara Trieste*. In Škot?
Tud: on je Slovan — tudi on je kriv, ker noče ul>ogati magistrata, da bi iz cerkve spodil katoliške Slovence!!
»Da, da. Trst je italijanski, in kar je Slovencev v Trstu, to so samo okoličani in — tir/;!*«, tako kriči glasilo italijanskih svečenikov ! Zamašili so si oči in ušesa, da ne bi nič znali o Slovencih. l)a bi dokazali to, zove o na |»oinoč tudi »tjtulsko šfefj?*. Aji-h<, >- fmsIaH' ' Hortis se sramuje tega ljudskega štetja in je rekel r državnem zltoru. tla je to trat/no, rladno »ljudsko štetje« — oni pa, uredu ki »Ami<ra«, na }«»tllagi istega ljudskega štetja dokazujejo itaiijanstvo Trsta !
Zakaj vendar molče o Kojanu ? ! Da ne bi Slovenci izvedeli, tla je njihov zlati Juri zza tudi v protestu na sv. Stolico v Hi mu povdarjal itaiijanstvo Kojana, ker da je v Hojami samo SO Slovencev ! Torej tako > / / tt tis ko štet f je podlaga njihovim načelom in H'' sc. r*-ra Kristura!!
K:ij pa pravimo mi na to ? Trst je slo-ven>k-» iiit-io, na slovenski zemlji, na slovenskem temelja ! Zgodovina mesta Trsta je tesno /ilru/_'na z zgodovino slovenskega nan m L.
V samem notranjem tlel u mesta so imeli že v najstarejših časih Slovenci svoje hiše in mej najstarejšimi tržaškimi patriciji je tekla čist;i slovenska kri. Tudi v cerkvah je bila slovenska molitev domača, o čemer svedoči glagolski napis v cerkvi sv. Petra. Cerkev Novega sv. Antona stoji na mestu, kjer so rastla slovenska drevesa in v njih senc: so dojile slovenske matere svoje otroke ! Le p ras u j te po Skorklji, |>o Hojanu, kjer je še starih Ijudij, ki Vam povedo vse to, ker so sami doživeli, ali pa so vse to čuli od svojih starišev. Župnija sv. Jakoba je bila skoraj do včeraj čisto slo%*enska.
Taki H) dokazi, ki govorč proti fanatičnim italijanskim svečenikom ! Trume slovenskih vernikov polnijo tržaške cerkve, brez ! Slovencev v Trstu ni mogoča javna procesija ! Brez Slovencev so prazne mošnje cerkvene miloščine !
Koli nas, ko vidimo, da ne moremo priti v Trstu do slovenske šole, da nima naš jezik po c. kr. uradih onih pravic, ki mu pripadajo po državnih zakonih, boli nas, ko vidimo, da mestni magistrat naravnost tlači in ubija vsaki slovenski pojav v Trstu : vse to nas boli — a neizmerno več nas boli dejstvo, da so italijanski duhovniki postavili v l>oj proti nam : moč sv. cerkve, moč sv. vere. moč vesti — sv. nauk Kristov!! Tržaški Slorenri ne smejo vet' v Trstu motiti v shrenskem jeziku!! Slovenska cerkvena zastara — oni tli v na zastara sv. Cirila iu Metotbja in ona mila snefnobela zastara sv. | Marije Milosti ji ve — h u ! /m ! to je fjrtlo žaljenje — ne arguror in malikovalskih svećenikov latinskega maHka Jupitra — ampak namestuibjr Sina I »ožjega. Jezu Krista — onega JezuKrista. ki ni bif Latinec. ki ni ustanovil svoje cerkve samo za Latince. ampak za vse narode vsega sveta !
Žaljenje njih latinskega čuvstva — ki je napojeno v sovraštvu latinskega malika Merkurja — da je to, ako tržaški Slovenci hodijo na Kristove cerkvene slavnosti, da so Kristu posvetili svoje lepe zastave, da so j »od vodstvom svojih apostolov Cirila in Me-todija Kristu posvetili svoj slovenski jezik iu svojo slovensko narodnost! Merkur! Merkur! Kje vdobe tvoji latinski atiguri žrtve, da bi jih pokladaii na altarje sv. Italije?! Petnajst let so že vezani s framazoni, Židi in brezverci, petnajst let so že v službi trža-^Kejja magistrata, petnajst let že kriče smrt in pogin nad tržaškimi Slovenci — in po petnajstih letih še traja »dissidio tra Chiesa e Comune«, še niso popolnoma užugali Kristove cerkve, niso je mogii zvezati v okove fra m neonskega italijanstva — nasprotno, ona
je na novo oživela in pridobila mladeniško slo ensko moč. In »dissidio« ? Oh, carini ! » nessuna speranza per ora di vederlo sviolto!* Ali imate še kaj upanja? Da! Škofje star. Na njegovo mesto pride mož, ki bo vladal v Vašem duhu. Prvi njegov nastop — in iz mesta in okolice zginejo slovenski duhovniki. Takrat bodo tržaški Slovenci imeli svoje »slovenske« duhovnike, take: kakoršnji so vsi oni, ki pišejo v »Amica« in v nebeškem veselju bo sijalo — come una pas<jua — lice
onega sladkozavitega.......
In to ho narodna smrt tržaških Slocen-eer ! Zato so izgubili tržaški Slovenci vse zaupanje, vse spoštovanje, vso ljubezen tlo lati nizatorjer v Trstu. Zato so se pripravili na pot domov — r cerkev in v naročje sv. Cirila in Melodija!!
data gromeča obtožnica, imel je čtivo, ki ga je zanimalo v veliki meri, utis tega čtiva velik in globok, in gotovo se je, odloživsi spis iz rok, prijemal za glavo ter vpraševal: je-li res to mogoče v moderni in"pravni državi ? !
Da, mogoče je! Temu najbolji dokaz je ravno to, tla —je, da so one številke in podatki vzeti iz resničnega življenja, kakor se giblje in snuje v nesrečni deželi istrski !
Dovoljeno nam bodi, tla ponovimo tu nekoliko kričečih dejstev iz omenjene interpelacije. Mi si štejemo to v dolžnost, ker želimo, da bi vsa naša javnost postala pozorna na nečuvene stvari, katerim pozorišče je naša Istra. Kajti uverjeni smo, tla popred ne bo bolje, dokler ne bo svet poznal, kako vnebokričeče so te stvar: in kako žalostna je
resnica :
O i) li I
T E
rs.
1 I
Mirca.
Zofka Kveder.
I..-l ila je v uajnovejšem modnem časniku, iHino opirala glavo v dlan inje včasih jagodo - •'*at-ga črnega groz;lja. ki je na majem Kr žnjku stai-i preti njo na mizi, porinila med polna rudeča ustna.
IJeia čepica h i šine se je pokazala meti vratmi.
—	Prosim milostiva___
—	Kaj je I^enka ? —
—	P"r-trešček sitiji zunaj z nekim pismom in trdi, da je sme izročiti le vam v roke. —
—	Tako? Keci mu, naj je nese sem.—
—	Takoj, milt»stiva. —
—	Aha, najbrž od njega — za mrmrala je. ko je hišina izginila mej vratmi. — Zelo oprezen je, sicer pa nič ne škodi. Kaj mi neki sporoča, saj sva bila vendar včeraj skupaj ! —
Nekdo je trdo potrkal.
—	Sl«»bt*lno !
Postrešček je vstopil in oprezno stopal po gladkem parketu proti njej ter vrti t k;ipo mej prsti.
—	No, kaj imate? —
—	To le pismo naj vam dam, gospa. Neki gospod mi je je izročil. —
In izvlekel je veliko oguljeno listnico izza telovnika ter izvzel iz nje mal biljet.
—	Dobro ! — je dejala leno ter posegla v žep j»o dve desetici.
—	Prosim, gospod mi je dejal, naj počakam odgovora. —
—	Tako ? No, takoj. —
Obrnila se je vstran ter raztrgala zavitek. Fin vijoličen duh je dehtel iz papirja.
»Prosim Te, če prideš popoiudne ob »sestih v Ijattcrmanov drevored. Tam je »razstava raznih voščenih figur, spoznaš jo »lahko na velicih slikah pri uhodu. Tjekaj »vstopi, jaz Te bom že čakal. —Izvedel sem, »da mora Tvoj soprog službeno odpotovati »še ta teden za par dni. Lahko se torej »domeniva, kako uporabiva njegovo od-»sotnost.	Oto«.
Ali smo v pravni državi?!
Čim kdo razmišlja o razmerah, v katerih morajo živeti in trpeti Slovenci v obmejnih pokrajinah, ko vitli, kak«) je vse postavljeno na glavo, kako je vse drugače, nego bi zahtevala ustavni zakon in najjedno-stavneja pravičnost, ne more tlrugače, nego da se vprašuje : za Boga, smo-li ali nismo v moderni, ustavni, konstitucijonelni državi?!
Kdor pa je pazno preči tal interpelacijo posl. Spinčića in tovarišev o šolskih stvareh v Istri, ta se gotovo ni mogel vzdržati, da ne bi zaklical v skrajnem ozlovoljenju : smo-li ali nismo v pravni državi ? !
Mi si mislimo, tla mnogokdo ni prečital omenjenega spisa s tisto pozornostjo, kakor-šujo je v resnici zaslužil. No, umevno je to: zgolj stvarni podatki, statistika, številka za številko, citati iz spisov, datumi raznih na-redeb, deželnozborskih in najviših sklepov — vse to so silno suhoparne stvari, kakorŠnjih se rad ustraši oni, ki ni ravno posebno in-teresiran na stvari.
In vendar: kako bi bili želeli mi, da je sleherni Slovenec, sleherni rojak naš z največo pažnjo prečital rečeno interpelacijo od prve besede do zadnje! Da je storil tako, dobil bi bil sliko o odnošajih, kakoršnji bi morali biti izključeni v ustavni in moderni ter pravni državi, in čital bi bil najostrejo obtožnico (da bi je ostreje ne mogel napisati noben državni pravdnik) proti onim, ki so provzročili take od noša je iti omogočali ohranitev istih tlo današnjih dni. Kdor se je uglobil v tisti suhoparni materijal in kdor je znal kritično zbirati vse tiste številke in date v celotno sliko, temu je postajah) živo preti očmi : vsaka številka klasična priča, vsaka
—	Hm, ob šestih !.... No, lahko rečem, tla grem k mod i sto v ki. ...Prosim, počakajte nekoliko, takoj bom gotova. —
Otišla je v drugo sobo, sela k pisalni mizi in napisala s hitro elegantno pisavo:
» Pridem.
Marta«.
Kuvertirala je pisemce, zapečatila in je izročila postrešček u.
Zopet je sela k mizici, a modni časnik je ni več zanimal. Pogledala je na uru.
—	Polu štirih ! Moj Bog, še dve uri in pol ! —
Pritisnila je s prstom na gumb električnega telegrafa in koj na to je zopet stopila hišina v sobo.
—	Je Mirca že odšla v šolo ? —
—	Ne milostiva, danes niina šole. —
—	Dobro, naj pride k meni. —
Takoj čez par minut priskakala je lepa
osemletna deklica k njej.
—	O mama, tako sem se igrala na vrtu!... Kaj pa imaš tu na mizi ? ....Smem li gledati ? —
V Istri biva okroglo 120.000 Italijanov in okroglo litO.OOO Slovanov. A to po statistiki, ki je večinoma delo naših nasprotnikov.
Po poročilu o stanju ljudskega šolstva v Istri za leto 1898/99 je imelo teh 120.000 Italijanov 66 rednih javnih ljudskih šol s 190 razredi ; onih 190.000 Slovanov pa 81 ljudskih šol s 112 razredi!! Torej 190.000 slovanskih duš ima 78 razredov manje, nego italijanskih 120.000!! Ali ni to nerazmerje, ki vpije v nebo?! To kričeče nerazmerje dobiva kričečo ilustracijo v dejstvu, tla imajo onih okroglo 190.000 Slovanov okroglo 20.000 otrok, ki rastejo brez vsacega šolskega pouka ! Ni-li ta takt v neizbrisno sramoto evropski kulturi, ali bi smelo biti mogoče kaj tacega v moderni državi ? !
Ali pojdimo dalje, srečamo še hujših stvari !
Da so oni, ki so tako kruto zapostavljeni, tožili iti apelirali na vse možne činitelje v namen, da bi bilo enkrat konec tej sramoti in taki očitni krivici — to je več nego naravno. In bržčas se je tu pa tam tudi ganil kateri teh faktorjev z rahlim opominom tlo gospodovalnih signorov ; to pa tem bolj, ker se je tudi parlament na Dunaju opetovano izjavil zatiranim v prilog.
Ali gospodje v Istri so imeli pri rokah cenen izgovor: n i m a m o ti e n a r j a, ti a bi mogli snovati zadostno ljudskih šol. Signori, ki imajo deželne avtonomne oblasti v svojih pesteh, imajo sicer vedno denarja tudi za najnepotrebneje stvari ! Rekli so torej, da treba iskati novih dohodkov za pokrivanje naraščujočih potrebščin za ljudsko šoltsvo in v letu 1890 so uveli zakon o šolskih taksah, to naj kri vičneje breme, ker teži največe dobro vsacega naroda : ljudsko pro-
In mala jej je splezala v naročje in listala je po časniku.
—	Kadar bom jaz velika, bom imela tudi tako obleko s čipkami iu trakovi, tako, tla bo šumela, kaj ne ? —
—	Da, iz svile. —
—	Da, da, iz svile, pa dolga bo morala , biti, prav do tal... Oh ti mama, ali smem
i vzeti malo grozdja ? —
—	O le, ljubica! —
—	O tako si pridna. —
ln dekletce jej je ovilo roki krog vratu in jej poljubljalo obraz.
—	Tako te imam rada, ti lepa moja mamica! —
—	O jaz imam tudi rada svojo poredno Mirco ! —
Pogladila jej je laBe s čela in pritisnila lica na cvetoči gorki obrazek svojega otroka.
Da. gospa Mikličeva, soproga dvornega svetnika, je res zelo ljubila svojo hčerkico.
(Pride še.)
sveto! V deželi je navstal vihar. No, kon-eedirajmo signorom tudi to, da ni bilo druge |*>ti za zadostno povišanje dohodkov v |x>-krivanje naraščaj« k" i h potrel»ščin za ljudstvo šolstvo in da je bilo fc»rej uvedenje Aol^kih taks neizogibno potrebno. Ali to moramo imetf vedno pred očmi, da ho signori utemeljevali potre! »o teh tak« le s potrebami IjKl^kesi šolstva in da je vlada predložila dotični zakon v najviše potrjen je v predpostavi, da m* bodo dohodki
slaneev proti obnovitvi klavzule o carini na vina v trgovinski pogodbi z Italijo. Posl. H i a n k i n i je predlagal skrajšanje pre-zenčne vojaške službe mornarjev od 4 na 3 leta. Vladni poročevalec, okrajni glavar Gold, je poročal o proračunu deželnega zaloga za kmetijstvo. Posl. H i a n k i n i se je pritoževal proti vladi, katera izdaja milijone za zapadne pokrajine, medtem ko ni ničesar storila, da bi bila Dalmacijo odškodovala vsaj za tisto škodo, ki jej jo je prizadela klavzula.
od šolskih taks porabljali le za pomno- Rešitev Dalmacije vidi posl. Biankini samo
Zevanje ljudskesra šolstva I! Te taks«1 sd
v tem, ako se ista pridruži hrvatskemu kra-
bile uvedene na podlagi «14 državnesra i ljestvu. Govornik je podpiral predhig Cin-s«lskesa zakona, ki govori le o t roških grie glede klavzule. Poročevalec Zaffron za javne ljudske >ole !!	(narodna stranka) je zatrjeval, da si je vlada
Sedaj pa čujte, kaj vse čujemo iz in- popolnoma svesti svoje odgovornosti ob ob-terpelaeije Spinč'Veve :	nočitvi trgovinskih pogodb in tla se jej inore
V treli letih — 1 sms do vštetega leta ' radi tega brez skrbi zaupati. ('?? I'red.) 19«NI — znašajo dohodki na eolskih taksah	Kranjski. Včeraj je imel deželni
blizu pol milijona kron na leto. In vspričo take zbor kranjski pod predsedništvom deželnega svote je sklenil deželni šolski svet, da bo glavarja pi. Detele svojo V. sejo. Vlado je snoval le |»o tri sole i a leto, l ki stanejo zastopal deželni predsednik baron Hein. Došle deželo le kakih ;;«MM> kron), tako, da bodo predloge in peticije so odkazali pristojnim nekateri onih krajev, ki so brez šole, morali odsekom. Poslanec V i š n i k a r je poročal o čakati na šolo do <10 let !!	proračunu učiteljskega pokojninskega za-
Po £ ♦ ». za L-on a o šolskih taksah plaču- klada za leto 1901 in o dotičinih pe-jejo krajne oltčine šolske takse v deželni sol- ticijah. — Skupna potrebščina znaša 9<S.:J'S4 ski zaklad. Ta zaklad [»a je ustanovljen v kron, od katere svote pride 48.b66 K na po-pokrivanje troskov dežele za ljudske in kojuine za učitelje, 32.309 K na pokojnine meščanske sole. Šolske takse zna- za učiteljske udove in sirote, ostalo za vzgoj-šajo letn h 1*0.000 K. Iz interpelacije pa do- nine, miloščine itd. Poslanec baron S c h \v e-znajemo, da je deželni odbor za leto 11)00 g e 1 je jw>ročal o računskem sklepu muzej-preliininiral le 14< »J H H) K, a deželni šolski skega zaklada za leto 1899. in o proračunu svet celo le bO.OOO K, ob enem pa dozna- za leto 1901. Računski sklep je bil odobren, jemo tudi iz interpelacije, da je deželni odbor Skupna imovina znaša 41t>.2l6 gld. 47 nvč., iz dohodkov od šolskih taks pokril tudi za 449(5 gld. 57 nvč. več kakor v letu 1898. potrebe za podpore, za irluhoneiue In za Zbornica je odobrila proračun in naročila de-italijanoki realni iriuinazij v Pazinu !! želnemu odboru, da v smislu storjenih skle« Torej za same take namene, ki so izven pov izvrši vse priprave za reorganizacijo, ljudskega šolstva. Slednjič doznajemo iz in-	Posl. dr. M a j a r o n je poročal o ra-
terpelaeije, da deželni odbor ai z besedico ne čunskih sklepih ustanovnih zakladov za leto omenja onih 4<MMM) K, ki so bile iztirjane 1899. in o proračunih za leto 1901. Račun-nad preliminiranimi »><MMM» in S0O00 K!!! ski sklepi in proračuni so se odobrili in zbor Tu moramo zaključiti. Kajti ti doku- je sklenil, da upravo ustanovnih zakladov izroči mentiran; podatki iz Spinčičeve interpelacije državi.
so triko usodni, tla hi le škodila vsaka ua-	O pospeševanju vinarstva na Kranjskem
daljnja oeseda in bi le otemnevala vprašanje, je poročal posl. vitez Langer. Poročevalec jedino umestno v očigled takim dejstvom : je predlagal dvoje resolucij : jedno, tičočo se
prepovedi uvažanja ogerskih vin, ker je nevarnost, da bi so s tem okužili kranjski vinogradi ; drugo, tičočo se ustanovitve deželne vinarske postaje. Obe resoluciji ste bili sprejeti. Prihodnja seja bo v četrtek ob 9. uri dopoludne.
X i ž j e a v s t r i j k i. Poslanec K a i s e r in tovariši so predložili nujni predlog, ki poživlja vlado, naj ukreoe vse potrebno, da se plovni kanali, pristanišča istih in železnice, ki bodo popolnjevale plovne kanale, blizu Dunaja gradijo tako, da bodo odgovarjali zahtevani trgovine in industrije. Sprejeto. Posl. R a u c h i n g e r in tovariši so predlagali, naj se odpravi trgovina z žiti na termine. H a f e r in tovariši so predlagali, naj se na Nižjeavstrijskem nastavljajo sami neraško-misleči učitelji nemške narodnosti. Poslanec K o 1 i s k o in tovariši so zahtevali odpravo pouka v krščanskem nauku na realkah.
Profesor Masaryk je na nekem shodu v Velinu govoril o politiškem položaju. Ce smo bili poprej v dvomu, moramo videti sedaj
s m o-i i
I i a 1
i nismo v pravni državi*.
Politični pregled.
V TRSTU dne junija 11*01. Deželni zbori. Goriški. Včerajšnje seje f> se u leležiii vsi poslanci razun dra. T u me. Dež. glavar je sporočil o vladni predlogi, idoči za tem, da se zakon o pogozdovanju Krasa razširi tudi na tolminski in kanal-ki okraj ; ta predlog so odkazali odseku. Posl. Gregorčič je utemeljeval svoj predlog, naj se od vlade zahteva |M»dj*>ra za poškodovane jm> zadnjih }>ovodujih v gorskih okrajih in naj ista ukrene |>otrehno, da se bod«> v bodoče preprečale povodnji. Poslanec B e r 1> u e je utemeljeval svoj predlog, naj se izvoli od<*ek 7 členov, ki ima preiskati, koliko je rt-sniee na raznih pritožbah v javnih listih glede razmer na srednjih šolah v Gorici ! Koncem seje so hili izvoljeni v ta odsek : dr. G r egorči č, prof. 15 e r h u e, Lapa nja. K lančič, dr. M a r a n i, dr. Venu t. ,u dr. K p g e r. P,rez razprave vso nevarnost Masarvkovi.i nazorov za av-
je bil vsprejet drugi predlog posl. Berbuča, atrijske Slovane.
<la je zaprositi vlado, da prispeva K. dežel-
Ojrlejmo si najprej zaključek njegovih
nemil za'ogu goriškemu. Posl. dr. Verzegnassi izvajanj! Ta nam ne bi bil nesimpatičeu. je utemeljeval svoj predlog, da se |*»more Obkroženje upravnih okrajev, uvedenje ustave Fuilaniji, (oškodovani |»o povo«inji ! Dalje je po okrožjih, tako, da bo vsaki narod predlagal, da se v Gradišču ustanovi hidrav- na Češ kem sam odločal svoje ličen nrad. ki se is. bavil z regulacijo Soče stvari. To spominja živo na program, ka-v Kurlanji. K temu predlogu sta >e oglasila terena prvi apostol med nami je Fran Pod« za besedo po*l. Dot tori, ki je {»odpiral gornik in za katerega pišemo dosledno tudi Verzegna^i-jev predlog, in p«»si. Oskar (i a- mi: program nacijonalne avtonomije. Istotako bršček. kije povdarjal povsem opravičeno, »» odrekati reku Masarvkovemu, da brez da z regulacijo Soče mora začeti že v go- ojačeoja avtonomije in temeljite preosnove renjem toku. Vlada dela načrte le tedaj, ka- uprave ne bo rešitve jezikovnega vprašanja, dar j*, vod nji, ko pa je |*> vodenj minula,	Slednjič je le notorično in usodno dej-
pozalu en tudi naprti za regulacijo. Posl. stvo to, kar je Masarvk govoril o velikem O. G a b r - č e k je predlagal, naj deželni zbor |»olitiškem in kulturnem vplivu, ki jra ima zapr..- vlado, da tudi za gorati kraj dežele sosednja velika nemška država na naše av-ustanovi tak hidravličen urad. (Sprejeto). Po- strijske Nemce, in njegov izrek, da je poli-ročila deželnega <Kll>ora so izr«»čili pristojnim tična situvacija odvisna od razmerja meti Av-odsekom. O H. 9. in lO. točki je mesto dr. strijo in Nemčijo. Gotovo. A ravno zato, ker Turne, ki je brzojavno z Dunaja opravičil je to notoričua in usodna resnica, so nas svojo odsotnost, poročal j>osl. dr. A brana, druga njegova izvajanja kar osupnila. On
daljnje kraje, ta svetovna poteza v sedanji politiki Nemčije : to je postalo že element vznemirjenja za vso nenemško Evropo — Masarvk pa imenuje to nevredne denuncijacije, kar je v resnici le konstatiranje resnice in opozarjanje na pretečo nevarnost.
Prof. Masarvk — da bi opravičil svojo obsodbo »denuncijacij« — pravi, da se treba vmisliti v položenje Nemcev! Ali tudi on naj bi se izvolil »vmisliti« v položaj Slovanov, ne izvzeraši Cehov, in v polo ženje naše države, ki bi neizogibno navstalo potem, ako bi zmagala velikonemška stremljenja ! Če tudi je sedanja epohalna evolucija v življenju velikega naroda nemškega naravna, pa ni rečeno s tem, da bi se morali Slovani tatalistični udajati razvoju stvari in da ne bi smeli misliti na varnostne odredbe proti velikemu navalu! Najresneji politiki vseh narodov vidijo nevarnost v nenavadni e k s p a n z i v n o s t i in o f e n z i v n o s t i nemškega življa, profesorju Masarvku pa je dovolila vest, da je v svoja izvajanja vplel pasažo, ki zveni kakor obdolževanje nas Slovanov, da mi silimo Nemce v nacijona-lizem. Prosimo, profesor Masatvk je rekel izrecno: »Če se ravno pri nas propoveduje nacijoualna ideja, če p r o p o v e d u j e m o slovansko idejo, in ako delamo to v boju proti nemštvu in Nemcem — kaj naj delajo potem Nemci po takem programu?! Tudi oni morajo propove-dovati narodno idejo, tudi oni morajo pro-povedovati nemško idejo !«
Čitatelji imajo menda dosti. Po Masa-rvkovem je torej nemška nacijoualna ideja še le posledica slovanske in je na nemški strani defenziva, a na slovanski ofenziva ! To je naravnost drzna falzifikacija resnice. En mož, ki je to izustil, hoče hiti — realist !
Čim veča resnica je, da nas v Avstriji še vedno tlači »staroa vstrijski absolutizem«, katerega treba porušiti, tem nerazumljiveji in nelogičneji je nasvet Masarvkov, naj Cehi delajo izključno češko politiko, in naj opuste dosedanje »utopije«, kar je. po Masarvkovem, edino le: dosedanje zavezništvo z drugimi Slovani!! Nikdo ne podcenja moči naroda češkega, ali da bi mogel on sam porušiti »staroav-strijski absolutizem«, to je izključeno. Masarvk pa hoče, naj Cehi pahnejo od sebe vse dosedanje zaveznike! Če pa misli morda, da bo tako »porušenje« koristno za narod češki, ako bo doseženo le s pomočjo Nemcev, potem je to najhuja utopija, kakoršnji se ne bi smel udajati mož, ki je tako srdit sovražnik — utopij! ! Že prav, vsakemu narodu treba »kulturne politike«, organizacije kulturnih močij, ali istotako treba narodom, katerim drugi oporekajo pravico do ekzistence in ki so s to ekzistenco v nevarnosti že po svojem geografiškem položenju, tudi politike narodne in p o 1 i t i š k e obrambe!! V koliko privošča Masarvk svojemu narodu takih obrambenih sredstev, to je razvidno iz njegovih izvajanj in bo še bolj razvidno iz slasti, s katero bodo vsi sovražniki naroda češkega razpravljali o njega izvajanjih!
Ako bi bilo kaj nade, da bo koristilo, bi vprašali konecno še slovenske obožavatelje Masarvka : ali ne hi bila njihova sveta dolžnost kakor sinovom svojega naroda, da bi začeli malce razmišljati o posledicah, ki morajo navstati za njihov lastni narod, ako narod češki vsprejme politiko, nasvetovauo mu od Masarvka ! Kam pojde naš narod še po kakega zaveznika: kam?! No, Masarvk ima morda tudi za nas dober nasvet, v zmi-slu gornjih izvajanj : Nehajte zabavljati čez Italijane, nehajte jih »denuncirati« ! Konkretno povedano : u d a j t e s e i i m ! ! Potem bo seveda mir! Ali : kakov ? !
H koncu »ta čitala |hm1. Berbu č svoj predlog glede regulacije Vipave in posl. Gabršček svojo inter|»elacijo trledč razpisa službe profesorja slovenščine na goriški realki. Prihodnja seja bo dne 2. julija.
Dalmatinski. Poslanec C i n g r i a narodna stranka i je predložil predlog, naj se deželni zl>or pridruži skle|M»m zl>oruice po-
dolži svoje lastne rojake »nevrednih denuncijacije nasproti Nemcem! On obsoja vsako besedo o prusjaštvu. Mi ne umejemo moža, ki je vendar tako visoko nadarjen. Naraščanje pangermanskega gihanja je vidno vsem. Teženje Velikenemčije na bližnji in daljni Vstok, to teženje po gospodarskem in politiškem zavladanju uemškega naroda v
Tržaške vesti.
Druga železniška zveza s Trstom.
Vlada se j * obrnila do dežel, preko katerih pojde druga železniška * zveza s Trstom, za prispevke. Svoječasno sta se le deželna zbora I Solnograški in Koroški odločila za prispevanje s svoto 200.000 kron za to zvezo. De-| želni zbori Kranjski, Goriški in Tržaški pa se drže tejra, da ne dajo ni kakih prispevkov, ker ima država v prvi vrsti interes od te železnice. Sodijo, da ho železnica do konca leta 1903 za gotovo tekla do Sv. Lucije.
Nekaj misli z našesra pokopališča. Pišejo nam Pred nedolgo sera bil šel na tržaško pokopališče, da obiščera grohove dragih svojcev. Izvrši vsi ta čin pijetete in poraudivši se nekoliko pred spomeniki preminol h svojcev. sem malce pohajal po ]>okopa!išču. Hodil sem od vrste do vrste in opazoval napise na
spomenikih. Nisem se mogel vzdržati globoke žalosti ob misli, da so ta tla bila nekdaj last naših pradedov in da so naši okoličani nekdaj obdelovali to zemljo. In na tej zemlji gospoduje sedaj naš magistrat in prepoveduje nam, nekdanjim gospodarjem, postavljati spomenike s slovenskimi napisi 1 Nad grobom vladaj mir! Na tem kraju naj ne bo prepira — tudi narodnega ne ! Tu vladaj le sveta tišina in ničesar naj ne moti svetosti spomina na one, katerih ni več! In vsakomur bodi slobodno, da po svoji želji, po svojem čutstvo-vanju »n po nagibih svojega srca časti ta spomin ! Tako bi moralo biti povsodi ! A kjer ni, tam ne smemo govoriti o civiliziranih od-nošajih ! Kjer človek omejuje ali celo popolnoma ovira sočloveka v izvrševanju dolžne pijetete do mrtvih — tam so srca okamenela in čutstva podivjala____!!
Spomeniki s slovenskimi napisi so sila redki na tržaškem pokopališču ! In vendar nas je mnogo tu in koliko jih je, ki hi radi imeli take napise! Tudi naši grobovi nosijo 1 znak naših razmer. Ali nekoliko smo tudi sami krivi, ker mnogi nismo dovolj energični v izvrševanju svojih dolžnosti in v zahteva-nju svojih pravic. In je tudi tacih, ki so presebični, da bi hoteli plačevati pristojbino, ki je združena s slovenskim napisom. Kamnoseki radi zaslužijo in uverjen sem, da raje, nego bi opustili zaslužek, oni sami plačajo ono malo pristojbino. Na naših ljudeh je torej, da zahtevajo, tla hočejo...!
Zabolelo me je v dušo, ko sem prišel do spomenika pok. Viktorja Dolenca. Blizu 14 let je že, odkar ta naš voditelj počiva v grobu in spomenik na tem grobu je še ve Ino brez napisa: pravi spomenik intoleracije, sov-ražtva, ki sega preko groba ! Ali bi dotični odbor, ki je bil svojedobno postavljen v to, ne mogel še enkrat poskusiti, da bi primeren napis pravil mlajšim, kje leži nekdanji voditelj tržaških Slovencev ?!
Ciril-Metodov dar. NaČelništvo možke podružnice družbe sv. Cirila in Metoda razpošilja nastopni poziv :
Rojaki, rojakinje !
Že zopet stojimo na pragu znamenitega praznika, godu slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda in pripraviti se nam je, da ju dostojno počastimo. Pa kako naj storimo to, ko nas naši zakleti nasprotniki na vsej črti v tein ovirajo in to še celo oni krogi, katerih dolžnost bi bila iti nam v tem obziru na roko. Da, nobeno sredstvo ni so v ragom presramotno v preganjanju sv. blagovestnikov in njiju častilcev ! A čim huji so njih naskoki, tem po-nosnejši bodi naš odpor. Kje naj iščemo opore in spodbuje za to? S o 1 a in zopet šola je ona iskra, ki vnema srca naše mladine do rodu in domovine svoje ter vzgaja nam ne-vstrašenih bojevnikov za našo sveto stvar, ki bodo popolnjevali naše bojne čete in ki ko aečno izvojujejo naše pravo. Tedaj nam hode mogoče praznovati god bratov sv. Cirila in Metoda po svoji volji.
Zato pa bodi naša prva dolžnost, da si zagotovimo to važno šolsko postojanko, pri sv. Jakobu v Trstu, s tem, da pridno nabiramo in donašamo denarne prispevke za vzdrževanje in razširjenje iste. Vsaki zavedni rojak in rojakinja naj torej počasti god naših svetih zaščitnikov z že običajnim
C i r i 1 - M e to d o v i m darom.
V ta namen je sklenil odbor tržaške podružnice, da razpošlje rodoljubom v mestu in po deželi nakaznice potom >Kdinosti« in pod zavitkom. Vsakdo, ki dobi nakaznico, naj blagovoli jo vrniti z manjšim ali večini zneskom.
Pošlje naj pa ne samo, kar vtrpi sam, ampak nabira naj v krogu svojcev, tovarišev, prijateljev in znancev! Pa tudi drugi rojaki in rojakinje, ki niso prejeli nakaznic, naj nabirajo v označeno svrho, saj nam je dobro došel še tako majhen dar.
Darovi, ki se bodo objavljali v »Edinosti«, naj se blagovole pošiljati podružničnemu blagajniku, g. Simonu Skrinjarju, uradniku »Tržaškega podpornega in bralnega društva« v Trstu, ulica Stadion št. 19.
Rodoljubi v sv. Križu, pozor! Pišejo nam : Včeraj, v ponedeljek sem bil po opravilu na semnju v Devinu. Domov gredč ustavil sem se v sv. Križu v neki gostilni, ki je ob cesti nasproti gostilne konsumnega društva. Ves čas, ko sem bil v gori omenjeni krčmi, donele so mi iz nasprotistoječe društvene krčme na uho italijanske popevke kakor: »Bimba la bella himba« in druge take. Domačini so mi zatrjevali, da se to često do-gaja in da ni bil to le slučaj. Za sedaj se omejujem samo na to, da omenjam ta nevšečni
fakt. upam pa. <la društveno naeelništvo poskrbi, da se za bo<lo£e ne lxi dogajalo več kaj takega.
Židovska morala. Mi srao že pred
nekoliku dnevi opozorili i.a grd čin proti nravnosti, ki «ra je zagrešil neki Zid. Včerajšnji »Avanti« pa daje nastopne |xsiatke o tem dogodku :
1'red nekoliko dnevi šla je neka jednajst-letna deklica v neko prodajalni™ v ulici Giu-lia kupit razglednico. V prodajalnici poslujoči mladi Žid je začel kazati dekliei nesramne razglednice in je v njeni navzočnosti, četudi je deklica jokala in u pila, izvršil nemoralen čin. Mati ulw»jre deklice je naznanila stvar policiji, odbivši z indignacijo denar, po-nujani jej od strica mladenčevega v namen, da bi molčala o stvari. Krez komentarja !
O veseliei »Tržaške slovenske mladine«, ki se je vršila minolo nedeljo na vrtu naše šole pri sv. Jakobu, nam poročajo, da se ]e ista izvršila v pojtolno zadovoljnost udeležencev. Žal, da udeležba ni bila taka, ka-koršno je bilo pričakovati. Pevske točke je proizvajalo slavno pevsko društvo »Slava« iz sv. Al. M. sjx>dnje z vso preciznostjo. Prvo točko, »Zavičaj«, :n tretjo, »Putnica Nikola J U riši ča c, so morali na občo željo jm »navijati. Godba, f*od \\*a£nerjevim vodstvom, je izvršila svojo dolžnost v }*>lui meri. Šaljiva j>ošta je povzročala obilo smeha ; pismonoše so imeli polne roke dela, ker promet je bil les ogromen.
Na sloltodni zabavi je zapel močan oddelek pevskega društva »Kolo« par lepih mešanih zborov. Z nočjo je mladina jela priži gati bengale, kar je poveličevalo zadovoljnost udeležencev. I metni ognji, ki jih je pripravila tvrdka Zol»ec, so bili v krasnih narodnih barvah, osobito so J ugajala kolesa, med katerimi je bilo eno z napisom : »Živela zveza tržaške slovenske mladine — V slogi je moče. Slobodna zabava, na kateri je opetovano pela vrla »Slava«, je trajala pozno v noč.
Koneert. skedenjske^ra orkestra. Z
ozirorn na obe veselici, ki se boste vršili v soboto, dne 29. t. m., jedna pri Sv. Jakobu in druga v Ricmanjih. sklenil je škedenjski orkester, da svoj, za soboto dne 29. določeni koncert preloži na nedeljo dne 30. t. m. K že objavljenemu vspiredu so dodali še jedno velezanimivo muzikalično noviteto in sicer krasni Josipa Prochazke »Noturno« za glasovir in gosli. Ta skladba se nahaja v ravnokar izišleir: 1. zvezku novega izbornega slovenskega frlasl»enega lista »Novi akordi«, katerega urejuje g. tir. Gojinir Krek in izdaja ]»odjetria Ij. ><-hw entnerjeva knjigarna v Ljubljani. Ako bi bile na programu samo tri t<K-ke, t. j. zgoraj omenjeni »Noturno«, potem S. Pirnatova skladba -Žalost«, osmero-glasen mešan zbor (oktet) s spremIjevanjem orkestra, in Villiarjeva skladUa »Na goro«, dvosj>ev za tenor in hariton s sprem Ijevanjem glasovirja, vredno bi bilo, da pohiti na ta koncert v-aki < »m i kan in za razvoj domače 'jrla-^ene umetnosti zanimajoči se tržaški Slovenec. Vredno je omeniti, da I »odo vse točke - rn»-i;a programa proizvajale izključno domače moči.
Za kratek čas. Pišejo nam : Naslednja notica bi bila prav za prav primernejša za »Brivca«, nego za »Edinost«. Saj pravi tako že nar-lov »Za kratek čas«. No. pa tudi čitateljem »Edinosti« morda ne l»o škodilo, ako se rnalce {Mjsinejejo. V ta namen jim hočemo povedati, kako se I^ahi pogovarjaj* med sat>o !
V novi Inki je te dni nastal precej ojster razjtor med dvema Lahoma. Prvi je tož'1, da mu je hišni gospodar povišal stanarino, kar da je neznosno, osobito v sedanjih časih, ko je vse tako drago. Drugi Lah se ie prvemu zlobno na-mejal in rekel: »Prav vam bodi ! Mi smo vain pravili že pred volitvami, da, čim [M»-ljete Hortisa v parlament, ta mož vam in nam izkuha to, da se povišajo davki, in |*otein. dosledno, tudi stanarina nam delavcem !«
To dodaja rned Lahi, ki pravijo vendar. da so na vrhuncu kulture in ki se de-.ajo, kakor da |x»srebali vso pamet z veliko žlico.
Podpisani pa. da-si skromen človek, je uverjen, da se gosj»odu Hortisu velika krivica godi s takim govoričenjem, kajti toliko smo že |>ogodili, da je gospod Hortis — prenedolžen parlamentarec, da bi mogel pro-vzročati višanje davkov! Nižanja, seveda, tudi ne. Ne, ne, dragi tovariši italijanske aar<>dnosti: z gospodom Hortisem je eden več gori na Dunaju — druzega pa čisto nič ! Da pa včasih jecljaje čita kako interpelacijo,
sestavljeno od drugih, tega pa vendar ne smemo pretragiČno jemati !
Nekdo, ki je slišal.
Vsmiljenim ljudem. Ivana Galtfer — bivajoča v ulici Belvedere 47 — je bila 14 mesecev v bolnišnici, kjer je morala prestati več težkih in silno nevarnih operacij v trebuhu. Sedaj je prišla iz bolnišniee in je brez vseh sredstev, kajti 61-letni nje mož je oslabel na očeh tako, da ne rnore nič prislužiti. Kdor more, naj pomaga s kako malenkostjo !
Razprava Mauroner-Stensrle. Včeraj je nadaljevala razprava o civilni tožbi gospe Eme Mauroner-Giberti proti Leopoldu Mau-ronerju in gospej Stengle. Zaslišane so bile priče: dr. Fabris, inž. Peressini, dr. Vene-zian, Spiridijon Stengle in G. Paoli. Danes zjutraj so govorili zastopniki tožiteljice in tožencev.
Iz-pred naših sodišč. Pred tuk. porotnim sodiščem sta bila obsojena toženca Marizza in Rossovich vsaki na trimesečni strogi zapor, radi razširjevanja anarhističnih proklamacij. Oba obsojenca sta si pridržala pravico do priziva.
Pogreb umorjene Romano. Zdravniki so včeraj popoludne pregledali truplo umorjene »>0-letne Antonije Romano. Konstatirali so 7 ran ; med temi je bila ona na vratu smrtonosna in je morala Romano takoj, koje zadobila to rano, umreti. Tudi takojšnja zdravniška potnoč bi je ne bila mogla rešiti neizogibne smrti. Ob 6. uri popoludne so truplo prepeljali na pokopališče. Udeležba je bila majhna.
Nesreča na delu. Delavec Germenik Šafrani, ki je delal na gradnji tržaško-poreške železnice ni opazil sinoči, da se mu bliža po železnem tiru materijalni voz, vsled česar ga je voz vrgel na tla. O padcu mu je noga prišla pod kolo materiialnega voza, katero mu je zdrobilo dva prsta. Spravili so ga v mestno bolnišnico.
Nesreča v ladijedelnici S. lareo.
Pleskar Jernej Saler, ki je na delu v navedeni ladijedelnici, opravljal je včeraj popoludne svoje delo pri nekem mlinu za barve, na kar ga je naenkrat zgrabil prenosni pas in mu zlomil roko. Ponesrečenca so odveli v bolnišnico.
Okraden natakar. Serafinu Rupolo, natakarju v gostilni »Frankfurt«, okradel je neki gost petkronski komad, katerega je imel RujkjIo v škatlji za cigarete.
Dražbe premičnin. V četrtek, dne 27 junija ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v ulici del Toro št. (3. in 3, hišna oprava : v uli«*i San i t & št. 8, dragocenosti; v ulici delle ('andelle štev. 2, hišna oprava : v ulici
del Bastione št. 2, hišna oprava; v Rocolu št. 77, krava : v ulici Riborgo št. 4. oprema v zalogi in voziček ; v ulici Chiozza št. 14, hišna oprava.
Vremenski vestnik. Včeraj : toplomer ob 7. uri zjutraj 27.1. ob 2. uri popoludne 31.9 C*. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 762.S. — Danes piima ob 6.59 j »red p. in ob 6.13 pop.; oseka oh 0.35 predpoludne in o') 0.7 poj>oludne.
»Tržaški Sokol-* priredi — kakor smo na tem mestu že javili — dne 7. julija t. 1. izlet v Devin. V ta namen posrečilo se mu je dohiti udoben in eleganien parnik. Ta bo po dolgih letih prvi izlet po morju, katerega priredi kako slovansko društvo ter se nadejamo, da bo naše občinstvo znalo u potrebi ti to priliko ter da z ugodnostjo izleta spoji dodjw>ro našemu »Sokolu«.
menda tudi ne more imeti, ker niti prepisati ne zna pravilno hrvatskih tekstov. In vendar taka uradnica slobodno — prav v duhu »In-dipendentovem« — upravlja naš poštni urad. Ko je naš odpravitelj bil na vojaških vajah, je morala priti iz Pazina posebna odpraviteljica.... zdaj pa — kakor kaže — zadošča ona prva vsem potrebam! Mi si pa vendar-le dovoljujemo vprašanje do slavnega poštnega ravnateljstva : da-li ima dotičnica pravico zastopati svojega brata? In če nima skušnje, ima-li pravico sedeti v uradu?
X "f" Aleksij Gasperšič. Iz Ma-rezig pri Kopru nam je došla tužna vest, da je tam včeraj preminol župnik Aleksij Gasperšič. Na to vest smo bili sicer pripravljeni že dlje časa, ali pretresla nas je vendar, ker vemo iz lastnih skušenj, da je bil pokojnik v prvi vrsti žrtev zdivjanih razmer istrskih: da si je v groznih bojih proslulega Pomjana pridobil kal bolezni, ki ga je slednjič spravila v grob. Pridržujč si, da jutri spregovorimo še neko-koliko o umrlem možu, kličemo: Večet in hvaležen spomin možu, ki je bil uzor-bo-ritelj za prava svojega naroda !
X Pevsko in bralno U r u š t v o »Slavec« v Ricmanjih vabi na narodno veselico, ki jo priredi na dvorišču »kou-sumnega društva« v Ricmanjih v soboto dne 29. junija, v slučaju slabega vremena pa naslednji dan.
Vspored : 1. V. Parma: »Colnicku«, mešan zhor. 7. S. Gregorčič : »Blagovestni-kom«, deklam, g.ca Anica Kuret. 3. Fr. S. Vilhar : »Uzor«, mešan zbor. 4. A. Foer-ster: »Naše gorč«, mešan zbor. 5. I. Glo-bočnik : »Svojeglavnežic, vesela igra v jednem dejanju. 6. Srečkanje na 6 lepih dobitkov. 7. Ples, ki bo trajal do 3. ure zjutraj.
Med točkami in k plesu ho igrala narodna godba iz Zavelj. — Začetek točno ob 51/„. uri popoludne. — Vstopnina na veselico za osebo 50 stot.; k plesu 1 K ; srečke po 20 stot.; sedeži po 20 stot.
Ker je čisti dobiček namenjen v nabavo društvene zastave, se bodo darovi hvaležno vsprejemali.
Na obilno udeležbo uljudno vabi
o d b o r.
X Vipavska železnica. Dela za to železnico gredo hitro iz- pod rok. Delo inora biti gotovo do prihodnje spomladi. Morda bo še cel6 poprej. Posebno zanimanje vzbuja sedaj vrtanje predora med Dornbergom pri Rojčih in med Battijarni, ki bo dolg 150 m.; delajo na več krajih.
svojo udeležbo 12 tisoč sokolov, delajo se velike priprave. Društva in mestni svet praški, pod čegar protektoratom se bodo vršile slavnosti, kar tekmujejo v prizadevanju, da iz te slavnosti napravijo velik naroden dogodek. Posebno pažnjo obračajo vsprejemu francozkih gostov, v prvi vrsti odposlancev pariškeg t mestnega sveta in župana pariškega.
Župan praški dr. Srb je izdal okrožnico, v kateri naznanja prihod zastopnikov »prvega evropskega mesta«, katerih navzočnost da podeli vsej slavnosti nenavaden sijaj. Nekoliko zanimivih podatkov podamo še jutri.
Brzojavna poročila.
Dvoletna vojaška služba na Francoskem.
PARIZ 25. (B) Vojaška komisija senata je v principu sprejela dvoletno vojaško službo.
Napadalec Wciland v norišnici.
BREMA 25. (B) »Weser Ztg.« poroča, da so delavca \Veilanda, ki je bil napadel cesarja Viljelma, odveli v norišnico.
BEROLIN 25. (B.) »NorddeutscheZtg.« piše, da je kazensko postopanje proti ei-landu definitivno opuščeno. Toliko državno pravdništvo, kolikor sodišče sta uverjena, da v dogodku v Bremi ni iskati zločinskega namena proti cesarju Viljelmu.
Povrnitev cesarja iz Brucka.
DUNAJ 26. (B.) Cesar se je danes predpoludne povrnil iz Brucka, kjer je ogledoval vojaštvo. Odpeljal se je v Schonbrunn. Velik požar.
JEKATERINOSLAV 26. (B.) V tukajšnji zalogi lesu je navstal včeraj požar, ki je d.»sedaj upepelil velike množine lesu, hiš in žag. Ogenj traja dalje.
XXXXXXXXXXXXXXXX
* MIZARSKA Z A D RII & A V GORICI *
Vesti iz Kranjske.
*	V Tržiču so otvorili v nedeljo
električno razsvetljavo.
*	Električna železnica v Ljubljani se izroči prometu s 1. septembrom.
*	U t o n i 1 je v Ljubljanici pri Kominu posestnik Anton Sustersič. »Narod« pripoveduje, tla imajo ljudje tam grdo navado, da hodijo tudi ob nedeljah kosit. Tako je šel tudi ponesrečenec miuolo nedeljo. Ker pa je bil bržkone nekoliko natrkan od žganja, je legel spat pod kozole poleg Ljubljanice. Pod noč je postal žejen. Šel je pit v Ljubljanico in je izginil . . .
X
K *
3 S
n
M M K
n *
n n n
z omejenim jamstvom
naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela
Drvo slov. zaloo phištva
iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici
Antona Černigoj-a
katera se nahaja
v Trstu, Via Piazza vecchia (Rosario) št. X.
4na desui strauj cerkve sv. 1'etra). Konkurenca nemogoča, ker je blago Iz prve roke.
S
x
X K X X X X X X X X X X X
xxxxxxxxxxxxxxxx
Vesti iz ostale Primorske.
X I > v e vprašanji do poštnega ravnateljstva v Trstu. Iz sv. Petra v šumi (okraj pazinski) nam pišejo: Sklice-vaje se na govor ministerskega predsednika Korberja, v katerem zahteva isti od uradnika strogo nepristranost, prihaja »ludipendente« do zaključka, da uradniki morajo odgovarjati potrebam ljudstva. Seveda traja ta pametna logika »Indipendentova« le dotlej, dokler misli na potrehe italijanskega prebivalstva ! Od tu dalje pa mu niso le všeč, ampak zahteva naravnost uradnikov, ki ne odgovarjajo svojemu poklicu ! Našemu odpravitelj u n. pr. gotovo ne bo prigovarjal. Mladi mož je namreč Krnjel. Ima tudi skušnjo. No, on je rad kolikor ie možno daleč od pošte in pušča v uradu svojo sestro, o kateri nihče ne ve, kdaj je prestala skušnjo. Prakse pa
Vesti iz Štajerske.
—	Ljudsko š o 1 s t v o. V šolskem letu 18lW/900 je bilo na Štajarskem 191.986 za šolo doraslih otrok. Meščanskih šol je bilo 20, in sicer jih vzdržuje dežela aama. (Slo-
I venska ni nohena !) Ljudskih šol je bilo 851 z 2431 razredi ; poučevalo je 1638 moških in 862 ženskih učnih moči, skupaj 2464 oseb. Ženska ročna dela je učilo 315 učiteljic. Privatnih šol je bilo 58, katere je obiskovalo S677 otrok.
—	Volitve na Štajerskem. Na volitvah v okrajni zastop v Liškem in na občinskih volitvah v Podčetrtku so zmagali nemškutarji, to je: ostalo j« pri starem!
-— Gospodinja o k r a ti 1 a svojega hlapca! Porotno sodišče v Mariboru je obsoddo 23-letno kmetico Marijo Stuhec v eno leto ječe, ker je svojemu lastnemu hlapcu ukradla hranilno knjižico, gla-ečo se na 1000 K.
Proti malokrvnosti, za rekonvalescente in v obče za vse Šibke osebe kakor tudi blede deklice
se priporoča
Ravasinijev
Memli liniii.
Sestavljen je iz racijonalno izbranih potrebnih količin železa in delujočih prvin kin na.
Vdobiva se samo v
LEKARNI RAVASINI
v Trstu, Piazza della Stazione št v. 3.
Postne pošiljatve s povzetjem.

^SfSfSfSfSfSfSf
Razne vesti.
Vsesokolska slavnost v Pragi. Za vse-sokolsko slavnost, ki se bo dne 28. in 29. t. m. vršila v Pragi in na katero je prijavilo
S Aleksander Levi Minzi
V© Prva in uajvečja tovarna pohištva
vseli vrst.
T R S
TOVARNA: Via Tesa, vogal Via Limitanea
t
ZALOGE: Piazza Rosario št. 2
(šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21
-MOM--
Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Izvršuje naročbe tndi po posebnih načrtih.
Cene brez konkurence.
ILOSTRO VA SJ CENIK ZASTONJ IN FRANKO Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko.
Sf
i 3)
Trst.
Restaurant
SILBEREGG
Via Ghega št. 9 A.
H najugodnejša gostilna
PLZEHSKO PIVO SILBEREGG
po 24 W>Vf. liter.
Namizna vina iti v buteljkah zajamčeno pristna
Izvr-tna italijanska iu nemška kuhinja. Kosila in večerje od 20. nove. više.
Pivo v buteljkah
iz zaloge
SIJLBEREGG (G. K. POHLV), Via Zovenzoni št. 2. "»6
Tam se nahajaj'.,' tudi najpristnejša vina: opollo, istrsko črno in belo.
Chief-Office: 48, Brixton-Road, London, SW.
fi. £hierry-ja pravo stolistno mazilo ©
je najjače utažilo, ki olriaži bolečine, jili liitro zdrav! ter odpravi na človeškem telesu vse prirasle i/rast k e. To mazilo je za hribolazce, kolesarje in jezdece neobhodno potrebno. Vdobiva se v lekarnah.
Po pošti franko 2 lončka 3 K 50 stot. Eden lonček posije na poskušnjo s cenikom ter seznamom zalog na celem svetu proti predplačilu 1 K 80 st.:
Lekarnarja A. Thierrj-ja tovarna v Preradi pri Rogatcu
(Rohitsch-Sauerbrunn).
Naj se izogiblje ponarejanj ter pazi na zgoranio vam. znamko, ki se nahaja na lončku.
Prvo primorsko podjetje za
razpošiljanje in prevažanje potmtva
Rudolf Exner
Trst. — Via Sqttero nuovo 7. — Trst.
Telefon 847.
Specijalno bavljenje za inmagaciniranje pohištva. Pa kovanje vsake vrste se izvrši na najboljši način in po zmernih cenah. Nakladanje in prevažanje pohištva po železnici in morju v vse kraje tu- in inozemstva kakor tudi iz hiše v hišo po celem mestu ali okolici s patentovanimi velikimi vozovi najnovejše konstrukcije.
Sprejemanje posameznih kovčekov, zabojev, košev itd. za inmagaciniranje.
Sprejemajo se pošiljatve vsako vrste in kamor si bodi.
Cene zmerne.
Albert Brosch
Via S. Antonio •'>.
Kožuhar in izdelovalec kap
Odlikovan na razstavi v Trstu 1 882.
Velika zaloga kožuhovine in kap za civilne in vojaške osel>e.
Izvršuje j*»prave z vso točnostjo in skrbjo ter shranjuje vse kožuhovine in obleke za zimo z jamstvom proti niolem in ognju.
Nova mlekarna
-veže mleko, smetano in -tolčeno smetano. I lica liiovanni št. '■> v Trstu.
Ivan SeiDuiič
TRST - ul. Belvedere št. 33. - TRST
priporoča slavnemu občinstvu v Trstu in okolici kakor r m «I i po deželi, svojo
bogato zalogo pohištva.
V zalogi ima vsakovrstno pohištvo najfineje in druge vrste,
-- iz trdega in helega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v
Prodaja vina „Ai Maestri4' vsaki množini. Cene so zmerne in postrežba točna in poštena
Važno osnanilo !
Podpisani smatra si v dolžnost javiti, da »e VINA iz VISA, KASTELOV pri SPLITU, ISTRE in BELA VINA iz VISA, ki se prodajajo v njegovi zalogi, analizovana in stavljena pod stalno kontrole zavoda za kemično analizovanje, ovlasčenega od c. kr. avstrijskega minister3tva. Zato ?e stavlja na vse sode in boteljke kontrolna in garancijska znamka št. 137. To določbo je izdalo visoko c. kr. notranje niini-sterstvo radi pregostega kvarjanja vina, ki stavlja t reano nevarnost ljudstvo.
Kedor si torej vkupi vino v moji zalogi, jc> gotov, da se v njem ne nahaja drugih snovij, nego da je vino cisto in naravno, da se sme z mirno vestjt dajati bolnikom in konvalescenlom, ker analizacijsc zavod stavlja pod svoje varstvo samo ona vina, k£ •o čista in imajo vso potrebno vsebino, ki jo morajti Imeti najtinejSa vina.
CENE:
Istrski teran.....
Vino iz Kaštelov pri Splitu Fino vino iz Visa. . . Vino Opollo .... Belo vino iz Visa .
liter po 32	novfi, n - 34 „ 34 „ 38 „ 40 „
Zahtevajte vselej jamstveno znamko.
Josip Tami
ulica Legna št. 6 (Dvorišče^.
v ulici Valdirivo stv. 7. Od danes naprej se prodaje i-tr-ki teran po ti? nvč.. za na dom po 30 nvč. liter. Rebula iz Brd po .12 nvč. liter. Vinski ocet po 12 nvč. iiter. Mrzle jedi v velikem izboru vedno pripravljene. Pivo I vrste po :JO nvč. liter. Na debelo po zelo ugodnih cenah.
Zaloga dalmatinskih vin
iz last-n i h
kleti n istrski teran toplo priporoča cenjenim dru-žii iir:;. gg. k mari* m in hotelirjem. Simeon Pav-
linovič v Trstu. Via Chiozza 11.
Razpis učiteljske služIle za risanje.
Na tukajšnji o 1» r 111 o - nadaljevalni šoli < "< I<I; 11 i ji učiteljsko mesto zii risanje in si<*er v II. tečaju po .-» ure na teden za nauk o projekciji in v III. tečaju po ure na teden za strokovno risanje za klesarje (kamnoseke.) Vseh <> ur >«• lahko izpolni v enem dnevu.
I ena nagrada se določi po dogovoril. Potnina se j »osebe j plača.
Prosilci naj svoje dokumentirane |tr«»šnje dopošljejo j »opisanemu odboru do UL avgusta t. 1.
Šolski odbor obrtno - nadaljevalne šole za klesarje na Nabrežini.
dne Hi. junija 11MH.
Hiša na prodaj.
V uli.-i Muraglione št. 22 je tia j - i »n« »nadstropna hi^a s »I prostori jmmI jak«» ugodnimi pogoji. Podrobni poboji se izvedo v zalogi olja Jos. < rr< u;«»r'iea v ulici Barriera vecchia št. 4.
S
X
Os. kr. pri v. tvoru ieu strojev, brizgal u ie. p p lati. eevij. pasov in prva moravska mehanična tkalnica tvrdke
Czecb pri Prostjevi Moravsko.
R. A. SMEKAL-A Smlcliov-Prasa
podružnica v Zagrebu, Frankopanska ulica 9
Podružnica li.
Spoštovanjem
A. SMKK V
priporoča slavnim gasilnim društvom in zasebnikom brizoalnice vsake vrste, s patentom proti
zmrzlini in priredbo, da na obe strani vodo sesajo in mečejo.
j* Parne brizgalice, s katerimi za-moreta /.e samo dva' človeka delati ; izučba lahka in brez mašili ista. Dalje motorne vozove, aparate za ncetilenski plin. brizgalnice proti peronospori „Vermorel" po Iti kron. ..Avstrija" po _?<> kron franko na vsako posto
Kmetijsko orodje. Izdelki solidni. lepi in po ceni. Uzorci iu ceniki brezplačno.
— Ugodni plačilni pogoji —
L v Zagrebu.
F I L I J A L K A
c. Kr. pri?, avstr. kredita zavoda
za trgovino in obrt v Trstu.
Novci za vplačila. y vrednostnih papirjih na	V napoleonih na
4-dnevni izkaz 21/4°,(l
on	on o
n	.i	« J n
30-dnevni odkaz 2°070 ,'J-inesečni	Ž1/,0^
6- „ . 21 °/
\0<XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXKXXXXXXX^
Ženitna ponudba.
Radi pomanjkanja poznanja se želi mlad, lep mož, prijetne zunajnosti, omikan, trgovec in lastnik do< 10 cvetoče trgovine v nekem glavnem mestu, tem potom seznaniti v svrho
ženitve : s pridno, omikano, dobrosrčno, domače vzgojeno, zalo gospico z doto. S prej maj o se samo resne ponudbe z natančno napovedjo značaja starišev in bivališča* Hčerke trgovcev imao prednost. Želi se znanje nemškega in slovenskega jezika, ter veselje priženiti se k tovarniškemu podjetju. Cenjene ponudbe s fotografijo, k: se diskretno vrne, naj se pošiljajo v zapečačenem zavitku pod šifro; »L.ep mož« na upravo »Edinosti« v Trst.
Julij Redersen +
Velika zaloga koles
IP K. 18- TB8
po nečuveno nizkih cenah. Nova kolesa I. vrste od K 150.— više. Kolesa za dame z ravnim okvirjem. dobrim gumijem K »>5.—. so._, 90.—-
lOO,—. Pneumutiki, gumijevi nadkrovi, dobre
vrsV\ K y Cevi K ;">-—- Ceniki gratis. Vsi deli jednako po <*eni.
izdelovatelj zdravniških pasov in ortoj»edičnih i J B Največja novost!
aparatov.
Trst. — Via del Torrente št. 8— Trst.
4Nasproti .. I-<»Ia 4 hiozca.~)
Kirurgični instrumenti, ortoped ičoi aparati, m«»drei. umetne roke in in»ge, berglje, erna-nični pasovi, elastični pasovi in nogovice, susj»enzi>ri, elektroierajtevtiČni aparati, aparati za umetno dihanje ter predmeti za bolnike
predmetov z • kirurgična zdravljenja, anjrležki pre<lmeti o I gumjja in nepremočlji vih snovij.
Neprekosljiv v svojem delovanju, najpripravnejši šivalni stroj na roko nTbe juvel" šiva vsako snov, debelo ali tenko in tudi najmočnejše sukno in platno. Cela sestava je od železa in jekla, fino poliran, s premenjavo na zobno kolo, : iva tikam i. posodico, ključem in potegovalcem vijakov, teza 5 kg. K 18.-. Singerjev za dvojno šev 36.—
Ilustrovani dunajski koncertni ročni akordeon
vzbuja povsod zbog njegove konstrukcije, dobre sestave in nizke cene veliko zanimanje. Posebno fini akordeon, 10 tipk, '1 registra. l»o dvojnih glasov, J pridriavalca, 2 dvojna meha z okovi od jekla, odprt klavirtjat od nikelja, močen, širok, krasen glas. 35 cm velik krasen in-trument. jamčeno brez napake, 75 najboljših okov, od niklja, godba jednaka 2 korom, lahka prinčba. Tena s šolo * K 9.— na ogled po povzetju, ako ne ugaja, vrnem denar.
Najnovejše, velika novost! ^^^^JLl^
M. Rnndbakin
zaloga
Dunaj. — IX Berggasse 3 — Dunaj. Ceniki erratis in franko.
na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takse v krepost z dnem junija, 2-S. junija in odnosne 20. avgusta t. 1. po dotičnih objavah. Okrožni oddel. t vredn. papirjih „ na vsako svoto. V napoleonih brez obresti. Nakaznice na Dunaj, Prago, Pe.što, Brno, Lvov, Tropa v c Reko kako v Zagreb, Arad, Bielitz, Gablonz, Gradec ribinj, Inomostu, Czovec, Ljubljano, Line, Olomcu, Reicheuberg, Saaz in Solnograd, brez troskov.
Kupnja in prodaja
bitku 1°/00 provizije. Inkaso vseh vrst pod najumestuejšimi pogoji. Predujmi.
famčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente 4 Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojiii. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu.
Sprejemajo se v pobrano vrednostni papirji, zlati db t-rebni denar, zlati avstrijski bankovci itd. po pogodai
Stanovanje se odda
v Sv. Ivanu -5-><» s 24 avgustom ali 1. se p t* t. 1. v hiši dedičev Josipa t.r a š p e r š i 5 - a-Cena 401) K. — Ponudbe tr- K rana S k a p i n, trgovcu v uliei S. < 'aterina
Prodaj alnica jest vin.
Via Chiozza 1*2. — Trst.
Prodaja v s a k o v rs i- ne jestvine kakor : kavo, sladkor, »*i/, testenine, fižol, krompir, maslo, olje kis, nadalje milo, razne konserve sveče, vino v buteljkah. Vsak d a n svež kruh, Postne pošiljatve od ~> kjjf naj>rej po zmernih cenah. Za obilen obisk se toplo priporoča Josip S t a r č, trgovec.
Mladenča,
koji zna voziti trieikelj, išče naša uprava za razuašanje lista. Nastop službe 1 julija t. 1. Natančni pogoji se izvejo pri naši upravi.
I*" Urad ""^f
društva Narodni dom v Trsfu« in p<>li-tičnega društva ^£dinost< se nahaja v prostorih »Delalskega podpornega društva« v
ulici Molino piccolo 1. I. nadstropje.
Uradne ure: ob delavnikih od 5. do 7. ure popoludne; ob nedeljah in praznikih od H, do 10. ure predpoludne.