144. številka. Trst, v sredo 26. junija 1901. Tečaj XXVI .Edinost ,, m« eikrtt rm ruun oe^Jelj is r*t nikoT. oh 4. uri ivefa-r initšft : 19 celo leto........Si Irroc mi P'«? leta.........J 2 - za re rt leta ........ <> ta 6Đ u»e«ec ........ 2 kroni * anćntno c plačevati ntpre;. >a -/bt S*« 3jiili« if nif'.f'iii'^ »» • r --rit*. tohakarnab t Tr»:u »e prodftjljo po-tmnezte tteviike po fi stotin k (Z nvć.-: Trata p« po 8 Mtotipfc '4 t Telefon št r. (flasilo političnega društva „.Edinost*4 za Primorsko. V edinosti je moč! Oglasi se računajo po vrntah v petitu. Z« večkratno naroČilo a primernim popiiHtom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oelani itd. se računajo po pogmlbe Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo Rokopisi »e ne vračajo. Naročnino, reklamacije iu oglane sprejema apravniStvo. Naročnino nt oglase je plačevati loco Trst. LrednIStvu i u tiskarna ae uahajata V uiici Carintia Siv. 12. V pravnlfttvo, In •prejemanje liiserutov v ulici Molil p ccoio Siv. 3, II. iinii^tr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k Lastnik konaorcij lista „Edinost' Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Sovražnikom Maši Slovencev! ii. Tako so pisali o najlepši slavnwsti sv. kat««!i~»te ct-rkve — o procesiji sv. Rešnjega telesa. In kedo ? Italijansko-latinski svečeniki v /,fiši.>iH« listu »Amico«. Ti samo-ita-lijanski katoličani niso mogli povedati svojim pnstašem nič drugega — ampak nad našim ubog; m slovenskim narodom v "J r^tn so izlili vso jezo in sovraštvo ! Sli so še nižje. Proglasili -o načelo najjMKllejše narodne nestrpnosti nttš* t,<» rernt mu u a roti" so *rjtlrehnaravnost'. firo'i'0 'io sJoeenogati magistrata, da bi iz cerkve spodil katoliške Slovence!! »Da, da. Trst je italijanski, in kar je Slovencev v Trstu, to so samo okoličani in — tir/;!*«, tako kriči glasilo italijanskih svečenikov ! Zamašili so si oči in ušesa, da ne bi nič znali o Slovencih. l)a bi dokazali to, zove o na |»oinoč tudi »tjtulsko šfefj?*. Aji-h<, >- fmsIaH' ' Hortis se sramuje tega ljudskega štetja in je rekel r državnem zltoru. tla je to trat/no, rladno »ljudsko štetje« — oni pa, uredu ki »Ami / / tt tis ko štet f je podlaga njihovim načelom in H'' sc. r*-ra Kristura!! K:ij pa pravimo mi na to ? Trst je slo-ven>k-» iiit-io, na slovenski zemlji, na slovenskem temelja ! Zgodovina mesta Trsta je tesno /ilru/_'na z zgodovino slovenskega nan m L. V samem notranjem tlel u mesta so imeli že v najstarejših časih Slovenci svoje hiše in mej najstarejšimi tržaškimi patriciji je tekla čist;i slovenska kri. Tudi v cerkvah je bila slovenska molitev domača, o čemer svedoči glagolski napis v cerkvi sv. Petra. Cerkev Novega sv. Antona stoji na mestu, kjer so rastla slovenska drevesa in v njih senc: so dojile slovenske matere svoje otroke ! Le p ras u j te po Skorklji, |>o Hojanu, kjer je še starih Ijudij, ki Vam povedo vse to, ker so sami doživeli, ali pa so vse to čuli od svojih starišev. Župnija sv. Jakoba je bila skoraj do včeraj čisto slo%*enska. Taki H) dokazi, ki govorč proti fanatičnim italijanskim svečenikom ! Trume slovenskih vernikov polnijo tržaške cerkve, brez ! Slovencev v Trstu ni mogoča javna procesija ! Brez Slovencev so prazne mošnje cerkvene miloščine ! Koli nas, ko vidimo, da ne moremo priti v Trstu do slovenske šole, da nima naš jezik po c. kr. uradih onih pravic, ki mu pripadajo po državnih zakonih, boli nas, ko vidimo, da mestni magistrat naravnost tlači in ubija vsaki slovenski pojav v Trstu : vse to nas boli — a neizmerno več nas boli dejstvo, da so italijanski duhovniki postavili v l>oj proti nam : moč sv. cerkve, moč sv. vere. moč vesti — sv. nauk Kristov!! Tržaški Slorenri ne smejo vet' v Trstu motiti v shrenskem jeziku!! Slovenska cerkvena zastara — oni tli v na zastara sv. Cirila iu Metotbja in ona mila snefnobela zastara sv. | Marije Milosti ji ve — h u ! /m ! to je fjrtlo žaljenje — ne arguror in malikovalskih svećenikov latinskega maHka Jupitra — ampak namestuibjr Sina I »ožjega. Jezu Krista — onega JezuKrista. ki ni bif Latinec. ki ni ustanovil svoje cerkve samo za Latince. ampak za vse narode vsega sveta ! Žaljenje njih latinskega čuvstva — ki je napojeno v sovraštvu latinskega malika Merkurja — da je to, ako tržaški Slovenci hodijo na Kristove cerkvene slavnosti, da so Kristu posvetili svoje lepe zastave, da so j »od vodstvom svojih apostolov Cirila in Me-todija Kristu posvetili svoj slovenski jezik iu svojo slovensko narodnost! Merkur! Merkur! Kje vdobe tvoji latinski atiguri žrtve, da bi jih pokladaii na altarje sv. Italije?! Petnajst let so že vezani s framazoni, Židi in brezverci, petnajst let so že v službi trža-^Kejja magistrata, petnajst let že kriče smrt in pogin nad tržaškimi Slovenci — in po petnajstih letih še traja »dissidio tra Chiesa e Comune«, še niso popolnoma užugali Kristove cerkve, niso je mogii zvezati v okove fra m neonskega italijanstva — nasprotno, ona je na novo oživela in pridobila mladeniško slo ensko moč. In »dissidio« ? Oh, carini ! » nessuna speranza per ora di vederlo sviolto!* Ali imate še kaj upanja? Da! Škofje star. Na njegovo mesto pride mož, ki bo vladal v Vašem duhu. Prvi njegov nastop — in iz mesta in okolice zginejo slovenski duhovniki. Takrat bodo tržaški Slovenci imeli svoje »slovenske« duhovnike, take: kakoršnji so vsi oni, ki pišejo v »Amica« in v nebeškem veselju bo sijalo — come una pasti za zadostno povišanje dohodkov v |x>-krivanje naraščaj« k" i h potrel»ščin za ljudstvo šolstvo in da je bilo fc»rej uvedenje Aol^kih taks neizogibno potrebno. Ali to moramo imetf vedno pred očmi, da ho signori utemeljevali potre! »o teh tak« le s potrebami IjKl^kesi šolstva in da je vlada predložila dotični zakon v najviše potrjen je v predpostavi, da m* bodo dohodki slaneev proti obnovitvi klavzule o carini na vina v trgovinski pogodbi z Italijo. Posl. H i a n k i n i je predlagal skrajšanje pre-zenčne vojaške službe mornarjev od 4 na 3 leta. Vladni poročevalec, okrajni glavar Gold, je poročal o proračunu deželnega zaloga za kmetijstvo. Posl. H i a n k i n i se je pritoževal proti vladi, katera izdaja milijone za zapadne pokrajine, medtem ko ni ničesar storila, da bi bila Dalmacijo odškodovala vsaj za tisto škodo, ki jej jo je prizadela klavzula. od šolskih taks porabljali le za pomno- Rešitev Dalmacije vidi posl. Biankini samo Zevanje ljudskesra šolstva I! Te taks«1 sd v tem, ako se ista pridruži hrvatskemu kra- bile uvedene na podlagi «14 državnesra i ljestvu. Govornik je podpiral predhig Cin-s«lskesa zakona, ki govori le o t roških grie glede klavzule. Poročevalec Zaffron za javne ljudske >ole !! (narodna stranka) je zatrjeval, da si je vlada Sedaj pa čujte, kaj vse čujemo iz in- popolnoma svesti svoje odgovornosti ob ob-terpelaeije Spinč'Veve : nočitvi trgovinskih pogodb in tla se jej inore V treli letih — 1 sms do vštetega leta ' radi tega brez skrbi zaupati. ('?? I'red.) 19«NI — znašajo dohodki na eolskih taksah Kranjski. Včeraj je imel deželni blizu pol milijona kron na leto. In vspričo take zbor kranjski pod predsedništvom deželnega svote je sklenil deželni šolski svet, da bo glavarja pi. Detele svojo V. sejo. Vlado je snoval le |»o tri sole i a leto, l ki stanejo zastopal deželni predsednik baron Hein. Došle deželo le kakih ;;«MM> kron), tako, da bodo predloge in peticije so odkazali pristojnim nekateri onih krajev, ki so brez šole, morali odsekom. Poslanec V i š n i k a r je poročal o čakati na šolo do <10 let !! proračunu učiteljskega pokojninskega za- Po £ ♦ ». za L-on a o šolskih taksah plaču- klada za leto 1901 in o dotičinih pe-jejo krajne oltčine šolske takse v deželni sol- ticijah. — Skupna potrebščina znaša 9ročal o računskem sklepu muzej-preliininiral le 14< »J H H) K, a deželni šolski skega zaklada za leto 1899. in o proračunu svet celo le bO.OOO K, ob enem pa dozna- za leto 1901. Računski sklep je bil odobren, jemo tudi iz interpelacije, da je deželni odbor Skupna imovina znaša 41t>.2l6 gld. 47 nvč., iz dohodkov od šolskih taks pokril tudi za 449(5 gld. 57 nvč. več kakor v letu 1898. potrebe za podpore, za irluhoneiue In za Zbornica je odobrila proračun in naročila de-italijanoki realni iriuinazij v Pazinu !! želnemu odboru, da v smislu storjenih skle« Torej za same take namene, ki so izven pov izvrši vse priprave za reorganizacijo, ljudskega šolstva. Slednjič doznajemo iz in- Posl. dr. M a j a r o n je poročal o ra- terpelaeije, da deželni odbor ai z besedico ne čunskih sklepih ustanovnih zakladov za leto omenja onih 4 se u leležiii vsi poslanci razun dra. T u me. Dež. glavar je sporočil o vladni predlogi, idoči za tem, da se zakon o pogozdovanju Krasa razširi tudi na tolminski in kanal-ki okraj ; ta predlog so odkazali odseku. Posl. Gregorčič je utemeljeval svoj predlog, naj se od vlade zahteva |M»dj*>ra za poškodovane jm> zadnjih }>ovodujih v gorskih okrajih in naj ista ukrene |>otrehno, da se bod«> v bodoče preprečale povodnji. Poslanec B e r 1> u e je utemeljeval svoj predlog, naj se izvoli od<*ek 7 členov, ki ima preiskati, koliko je rt-sniee na raznih pritožbah v javnih listih glede razmer na srednjih šolah v Gorici ! Koncem seje so hili izvoljeni v ta odsek : dr. G r egorči č, prof. 15 e r h u e, Lapa nja. K lančič, dr. M a r a n i, dr. Venu t. ,u dr. K p g e r. P,rez razprave vso nevarnost Masarvkovi.i nazorov za av- je bil vsprejet drugi predlog posl. Berbuča, atrijske Slovane. e oglasila terena prvi apostol med nami je Fran Pod« za besedo po*l. Dot tori, ki je {»odpiral gornik in za katerega pišemo dosledno tudi Verzegna^i-jev predlog, in p«»si. Oskar (i a- mi: program nacijonalne avtonomije. Istotako bršček. kije povdarjal povsem opravičeno, »» odrekati reku Masarvkovemu, da brez da z regulacijo Soče mora začeti že v go- ojačeoja avtonomije in temeljite preosnove renjem toku. Vlada dela načrte le tedaj, ka- uprave ne bo rešitve jezikovnega vprašanja, dar j*, vod nji, ko pa je |*> vodenj minula, Slednjič je le notorično in usodno dej- pozalu en tudi naprti za regulacijo. Posl. stvo to, kar je Masarvk govoril o velikem O. G a b r - č e k je predlagal, naj deželni zbor |»olitiškem in kulturnem vplivu, ki jra ima zapr..- vlado, da tudi za gorati kraj dežele sosednja velika nemška država na naše av-ustanovi tak hidravličen urad. (Sprejeto). Po- strijske Nemce, in njegov izrek, da je poli-ročila deželnega ora so izr«»čili pristojnim tična situvacija odvisna od razmerja meti Av-odsekom. O H. 9. in lO. točki je mesto dr. strijo in Nemčijo. Gotovo. A ravno zato, ker Turne, ki je brzojavno z Dunaja opravičil je to notoričua in usodna resnica, so nas svojo odsotnost, poročal j>osl. dr. A brana, druga njegova izvajanja kar osupnila. On daljnje kraje, ta svetovna poteza v sedanji politiki Nemčije : to je postalo že element vznemirjenja za vso nenemško Evropo — Masarvk pa imenuje to nevredne denuncijacije, kar je v resnici le konstatiranje resnice in opozarjanje na pretečo nevarnost. Prof. Masarvk — da bi opravičil svojo obsodbo »denuncijacij« — pravi, da se treba vmisliti v položenje Nemcev! Ali tudi on naj bi se izvolil »vmisliti« v položaj Slovanov, ne izvzeraši Cehov, in v polo ženje naše države, ki bi neizogibno navstalo potem, ako bi zmagala velikonemška stremljenja ! Če tudi je sedanja epohalna evolucija v življenju velikega naroda nemškega naravna, pa ni rečeno s tem, da bi se morali Slovani tatalistični udajati razvoju stvari in da ne bi smeli misliti na varnostne odredbe proti velikemu navalu! Najresneji politiki vseh narodov vidijo nevarnost v nenavadni e k s p a n z i v n o s t i in o f e n z i v n o s t i nemškega življa, profesorju Masarvku pa je dovolila vest, da je v svoja izvajanja vplel pasažo, ki zveni kakor obdolževanje nas Slovanov, da mi silimo Nemce v nacijona-lizem. Prosimo, profesor Masatvk je rekel izrecno: »Če se ravno pri nas propoveduje nacijoualna ideja, če p r o p o v e d u j e m o slovansko idejo, in ako delamo to v boju proti nemštvu in Nemcem — kaj naj delajo potem Nemci po takem programu?! Tudi oni morajo propove-dovati narodno idejo, tudi oni morajo pro-povedovati nemško idejo !« Čitatelji imajo menda dosti. Po Masa-rvkovem je torej nemška nacijoualna ideja še le posledica slovanske in je na nemški strani defenziva, a na slovanski ofenziva ! To je naravnost drzna falzifikacija resnice. En mož, ki je to izustil, hoče hiti — realist ! Čim veča resnica je, da nas v Avstriji še vedno tlači »staroa vstrijski absolutizem«, katerega treba porušiti, tem nerazumljiveji in nelogičneji je nasvet Masarvkov, naj Cehi delajo izključno češko politiko, in naj opuste dosedanje »utopije«, kar je. po Masarvkovem, edino le: dosedanje zavezništvo z drugimi Slovani!! Nikdo ne podcenja moči naroda češkega, ali da bi mogel on sam porušiti »staroav-strijski absolutizem«, to je izključeno. Masarvk pa hoče, naj Cehi pahnejo od sebe vse dosedanje zaveznike! Če pa misli morda, da bo tako »porušenje« koristno za narod češki, ako bo doseženo le s pomočjo Nemcev, potem je to najhuja utopija, kakoršnji se ne bi smel udajati mož, ki je tako srdit sovražnik — utopij! ! Že prav, vsakemu narodu treba »kulturne politike«, organizacije kulturnih močij, ali istotako treba narodom, katerim drugi oporekajo pravico do ekzistence in ki so s to ekzistenco v nevarnosti že po svojem geografiškem položenju, tudi politike narodne in p o 1 i t i š k e obrambe!! V koliko privošča Masarvk svojemu narodu takih obrambenih sredstev, to je razvidno iz njegovih izvajanj in bo še bolj razvidno iz slasti, s katero bodo vsi sovražniki naroda češkega razpravljali o njega izvajanjih! Ako bi bilo kaj nade, da bo koristilo, bi vprašali konecno še slovenske obožavatelje Masarvka : ali ne hi bila njihova sveta dolžnost kakor sinovom svojega naroda, da bi začeli malce razmišljati o posledicah, ki morajo navstati za njihov lastni narod, ako narod češki vsprejme politiko, nasvetovauo mu od Masarvka ! Kam pojde naš narod še po kakega zaveznika: kam?! No, Masarvk ima morda tudi za nas dober nasvet, v zmi-slu gornjih izvajanj : Nehajte zabavljati čez Italijane, nehajte jih »denuncirati« ! Konkretno povedano : u d a j t e s e i i m ! ! Potem bo seveda mir! Ali : kakov ? ! H koncu »ta čitala |hm1. Berbu č svoj predlog glede regulacije Vipave in posl. Gabršček svojo inter|»elacijo trledč razpisa službe profesorja slovenščine na goriški realki. Prihodnja seja bo dne 2. julija. Dalmatinski. Poslanec C i n g r i a narodna stranka i je predložil predlog, naj se deželni zl>or pridruži skle|M»m zl>oruice po- dolži svoje lastne rojake »nevrednih denuncijacije nasproti Nemcem! On obsoja vsako besedo o prusjaštvu. Mi ne umejemo moža, ki je vendar tako visoko nadarjen. Naraščanje pangermanskega gihanja je vidno vsem. Teženje Velikenemčije na bližnji in daljni Vstok, to teženje po gospodarskem in politiškem zavladanju uemškega naroda v Tržaške vesti. Druga železniška zveza s Trstom. Vlada se j * obrnila do dežel, preko katerih pojde druga železniška * zveza s Trstom, za prispevke. Svoječasno sta se le deželna zbora I Solnograški in Koroški odločila za prispevanje s svoto 200.000 kron za to zvezo. De-| želni zbori Kranjski, Goriški in Tržaški pa se drže tejra, da ne dajo ni kakih prispevkov, ker ima država v prvi vrsti interes od te železnice. Sodijo, da ho železnica do konca leta 1903 za gotovo tekla do Sv. Lucije. Nekaj misli z našesra pokopališča. Pišejo nam Pred nedolgo sera bil šel na tržaško pokopališče, da obiščera grohove dragih svojcev. Izvrši vsi ta čin pijetete in poraudivši se nekoliko pred spomeniki preminol h svojcev. sem malce pohajal po ]>okopa!išču. Hodil sem od vrste do vrste in opazoval napise na spomenikih. Nisem se mogel vzdržati globoke žalosti ob misli, da so ta tla bila nekdaj last naših pradedov in da so naši okoličani nekdaj obdelovali to zemljo. In na tej zemlji gospoduje sedaj naš magistrat in prepoveduje nam, nekdanjim gospodarjem, postavljati spomenike s slovenskimi napisi 1 Nad grobom vladaj mir! Na tem kraju naj ne bo prepira — tudi narodnega ne ! Tu vladaj le sveta tišina in ničesar naj ne moti svetosti spomina na one, katerih ni več! In vsakomur bodi slobodno, da po svoji želji, po svojem čutstvo-vanju »n po nagibih svojega srca časti ta spomin ! Tako bi moralo biti povsodi ! A kjer ni, tam ne smemo govoriti o civiliziranih od-nošajih ! Kjer človek omejuje ali celo popolnoma ovira sočloveka v izvrševanju dolžne pijetete do mrtvih — tam so srca okamenela in čutstva podivjala____!! Spomeniki s slovenskimi napisi so sila redki na tržaškem pokopališču ! In vendar nas je mnogo tu in koliko jih je, ki hi radi imeli take napise! Tudi naši grobovi nosijo 1 znak naših razmer. Ali nekoliko smo tudi sami krivi, ker mnogi nismo dovolj energični v izvrševanju svojih dolžnosti in v zahteva-nju svojih pravic. In je tudi tacih, ki so presebični, da bi hoteli plačevati pristojbino, ki je združena s slovenskim napisom. Kamnoseki radi zaslužijo in uverjen sem, da raje, nego bi opustili zaslužek, oni sami plačajo ono malo pristojbino. Na naših ljudeh je torej, da zahtevajo, tla hočejo...! Zabolelo me je v dušo, ko sem prišel do spomenika pok. Viktorja Dolenca. Blizu 14 let je že, odkar ta naš voditelj počiva v grobu in spomenik na tem grobu je še ve Ino brez napisa: pravi spomenik intoleracije, sov-ražtva, ki sega preko groba ! Ali bi dotični odbor, ki je bil svojedobno postavljen v to, ne mogel še enkrat poskusiti, da bi primeren napis pravil mlajšim, kje leži nekdanji voditelj tržaških Slovencev ?! Ciril-Metodov dar. NaČelništvo možke podružnice družbe sv. Cirila in Metoda razpošilja nastopni poziv : Rojaki, rojakinje ! Že zopet stojimo na pragu znamenitega praznika, godu slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda in pripraviti se nam je, da ju dostojno počastimo. Pa kako naj storimo to, ko nas naši zakleti nasprotniki na vsej črti v tein ovirajo in to še celo oni krogi, katerih dolžnost bi bila iti nam v tem obziru na roko. Da, nobeno sredstvo ni so v ragom presramotno v preganjanju sv. blagovestnikov in njiju častilcev ! A čim huji so njih naskoki, tem po-nosnejši bodi naš odpor. Kje naj iščemo opore in spodbuje za to? S o 1 a in zopet šola je ona iskra, ki vnema srca naše mladine do rodu in domovine svoje ter vzgaja nam ne-vstrašenih bojevnikov za našo sveto stvar, ki bodo popolnjevali naše bojne čete in ki ko aečno izvojujejo naše pravo. Tedaj nam hode mogoče praznovati god bratov sv. Cirila in Metoda po svoji volji. Zato pa bodi naša prva dolžnost, da si zagotovimo to važno šolsko postojanko, pri sv. Jakobu v Trstu, s tem, da pridno nabiramo in donašamo denarne prispevke za vzdrževanje in razširjenje iste. Vsaki zavedni rojak in rojakinja naj torej počasti god naših svetih zaščitnikov z že običajnim C i r i 1 - M e to d o v i m darom. V ta namen je sklenil odbor tržaške podružnice, da razpošlje rodoljubom v mestu in po deželi nakaznice potom >Kdinosti« in pod zavitkom. Vsakdo, ki dobi nakaznico, naj blagovoli jo vrniti z manjšim ali večini zneskom. Pošlje naj pa ne samo, kar vtrpi sam, ampak nabira naj v krogu svojcev, tovarišev, prijateljev in znancev! Pa tudi drugi rojaki in rojakinje, ki niso prejeli nakaznic, naj nabirajo v označeno svrho, saj nam je dobro došel še tako majhen dar. Darovi, ki se bodo objavljali v »Edinosti«, naj se blagovole pošiljati podružničnemu blagajniku, g. Simonu Skrinjarju, uradniku »Tržaškega podpornega in bralnega društva« v Trstu, ulica Stadion št. 19. Rodoljubi v sv. Križu, pozor! Pišejo nam : Včeraj, v ponedeljek sem bil po opravilu na semnju v Devinu. Domov gredč ustavil sem se v sv. Križu v neki gostilni, ki je ob cesti nasproti gostilne konsumnega društva. Ves čas, ko sem bil v gori omenjeni krčmi, donele so mi iz nasprotistoječe društvene krčme na uho italijanske popevke kakor: »Bimba la bella himba« in druge take. Domačini so mi zatrjevali, da se to često do-gaja in da ni bil to le slučaj. Za sedaj se omejujem samo na to, da omenjam ta nevšečni fakt. upam pa. dnje z vso preciznostjo. Prvo točko, »Zavičaj«, :n tretjo, »Putnica Nikola J U riši ča c, so morali na občo željo jm »navijati. Godba, f*od \\*a£nerjevim vodstvom, je izvršila svojo dolžnost v }*>lui meri. Šaljiva j>ošta je povzročala obilo smeha ; pismonoše so imeli polne roke dela, ker promet je bil les ogromen. Na sloltodni zabavi je zapel močan oddelek pevskega društva »Kolo« par lepih mešanih zborov. Z nočjo je mladina jela priži gati bengale, kar je poveličevalo zadovoljnost udeležencev. I metni ognji, ki jih je pripravila tvrdka Zol»ec, so bili v krasnih narodnih barvah, osobito so J ugajala kolesa, med katerimi je bilo eno z napisom : »Živela zveza tržaške slovenske mladine — V slogi je moče. Slobodna zabava, na kateri je opetovano pela vrla »Slava«, je trajala pozno v noč. Koneert. skedenjske^ra orkestra. Z ozirorn na obe veselici, ki se boste vršili v soboto, dne 29. t. m., jedna pri Sv. Jakobu in druga v Ricmanjih. sklenil je škedenjski orkester, da svoj, za soboto dne 29. določeni koncert preloži na nedeljo dne 30. t. m. K že objavljenemu vspiredu so dodali še jedno velezanimivo muzikalično noviteto in sicer krasni Josipa Prochazke »Noturno« za glasovir in gosli. Ta skladba se nahaja v ravnokar izišleir: 1. zvezku novega izbornega slovenskega frlasl»enega lista »Novi akordi«, katerega urejuje g. tir. Gojinir Krek in izdaja ]»odjetria Ij. ><-hw entnerjeva knjigarna v Ljubljani. Ako bi bile na programu samo tri tev za tenor in hariton s sprem Ijevanjem glasovirja, vredno bi bilo, da pohiti na ta koncert v-aki < »m i kan in za razvoj domače 'jrla-^ene umetnosti zanimajoči se tržaški Slovenec. Vredno je omeniti, da I »odo vse točke - rn»-i;a programa proizvajale izključno domače moči. Za kratek čas. Pišejo nam : Naslednja notica bi bila prav za prav primernejša za »Brivca«, nego za »Edinost«. Saj pravi tako že nar-lov »Za kratek čas«. No. pa tudi čitateljem »Edinosti« morda ne l»o škodilo, ako se rnalce {Mjsinejejo. V ta namen jim hočemo povedati, kako se I^ahi pogovarjaj* med sat>o ! V novi Inki je te dni nastal precej ojster razjtor med dvema Lahoma. Prvi je tož'1, da mu je hišni gospodar povišal stanarino, kar da je neznosno, osobito v sedanjih časih, ko je vse tako drago. Drugi Lah se ie prvemu zlobno na-mejal in rekel: »Prav vam bodi ! Mi smo vain pravili že pred volitvami, da, čim [M»-ljete Hortisa v parlament, ta mož vam in nam izkuha to, da se povišajo davki, in |*otein. dosledno, tudi stanarina nam delavcem !« To dodaja rned Lahi, ki pravijo vendar. da so na vrhuncu kulture in ki se de-.ajo, kakor da |x»srebali vso pamet z veliko žlico. Podpisani pa. da-si skromen človek, je uverjen, da se gosj»odu Hortisu velika krivica godi s takim govoričenjem, kajti toliko smo že |>ogodili, da je gospod Hortis — prenedolžen parlamentarec, da bi mogel pro-vzročati višanje davkov! Nižanja, seveda, tudi ne. Ne, ne, dragi tovariši italijanske aar<>dnosti: z gospodom Hortisem je eden več gori na Dunaju — druzega pa čisto nič ! Da pa včasih jecljaje čita kako interpelacijo, sestavljeno od drugih, tega pa vendar ne smemo pretragiČno jemati ! Nekdo, ki je slišal. Vsmiljenim ljudem. Ivana Galtfer — bivajoča v ulici Belvedere 47 — je bila 14 mesecev v bolnišnici, kjer je morala prestati več težkih in silno nevarnih operacij v trebuhu. Sedaj je prišla iz bolnišniee in je brez vseh sredstev, kajti 61-letni nje mož je oslabel na očeh tako, da ne rnore nič prislužiti. Kdor more, naj pomaga s kako malenkostjo ! Razprava Mauroner-Stensrle. Včeraj je nadaljevala razprava o civilni tožbi gospe Eme Mauroner-Giberti proti Leopoldu Mau-ronerju in gospej Stengle. Zaslišane so bile priče: dr. Fabris, inž. Peressini, dr. Vene-zian, Spiridijon Stengle in G. Paoli. Danes zjutraj so govorili zastopniki tožiteljice in tožencev. Iz-pred naših sodišč. Pred tuk. porotnim sodiščem sta bila obsojena toženca Marizza in Rossovich vsaki na trimesečni strogi zapor, radi razširjevanja anarhističnih proklamacij. Oba obsojenca sta si pridržala pravico do priziva. Pogreb umorjene Romano. Zdravniki so včeraj popoludne pregledali truplo umorjene »>0-letne Antonije Romano. Konstatirali so 7 ran ; med temi je bila ona na vratu smrtonosna in je morala Romano takoj, koje zadobila to rano, umreti. Tudi takojšnja zdravniška potnoč bi je ne bila mogla rešiti neizogibne smrti. Ob 6. uri popoludne so truplo prepeljali na pokopališče. Udeležba je bila majhna. Nesreča na delu. Delavec Germenik Šafrani, ki je delal na gradnji tržaško-poreške železnice ni opazil sinoči, da se mu bliža po železnem tiru materijalni voz, vsled česar ga je voz vrgel na tla. O padcu mu je noga prišla pod kolo materiialnega voza, katero mu je zdrobilo dva prsta. Spravili so ga v mestno bolnišnico. Nesreča v ladijedelnici S. lareo. Pleskar Jernej Saler, ki je na delu v navedeni ladijedelnici, opravljal je včeraj popoludne svoje delo pri nekem mlinu za barve, na kar ga je naenkrat zgrabil prenosni pas in mu zlomil roko. Ponesrečenca so odveli v bolnišnico. Okraden natakar. Serafinu Rupolo, natakarju v gostilni »Frankfurt«, okradel je neki gost petkronski komad, katerega je imel RujkjIo v škatlji za cigarete. Dražbe premičnin. V četrtek, dne 27 junija ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v ulici del Toro št. (3. in 3, hišna oprava : v uli«*i San i t & št. 8, dragocenosti; v ulici delle ('andelle štev. 2, hišna oprava : v ulici del Bastione št. 2, hišna oprava; v Rocolu št. 77, krava : v ulici Riborgo št. 4. oprema v zalogi in voziček ; v ulici Chiozza št. 14, hišna oprava. Vremenski vestnik. Včeraj : toplomer ob 7. uri zjutraj 27.1. ob 2. uri popoludne 31.9 C*. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 762.S. — Danes piima ob 6.59 j »red p. in ob 6.13 pop.; oseka oh 0.35 predpoludne in o') 0.7 poj>oludne. »Tržaški Sokol-* priredi — kakor smo na tem mestu že javili — dne 7. julija t. 1. izlet v Devin. V ta namen posrečilo se mu je dohiti udoben in eleganien parnik. Ta bo po dolgih letih prvi izlet po morju, katerega priredi kako slovansko društvo ter se nadejamo, da bo naše občinstvo znalo u potrebi ti to priliko ter da z ugodnostjo izleta spoji dodjw>ro našemu »Sokolu«. menda tudi ne more imeti, ker niti prepisati ne zna pravilno hrvatskih tekstov. In vendar taka uradnica slobodno — prav v duhu »In-dipendentovem« — upravlja naš poštni urad. Ko je naš odpravitelj bil na vojaških vajah, je morala priti iz Pazina posebna odpraviteljica.... zdaj pa — kakor kaže — zadošča ona prva vsem potrebam! Mi si pa vendar-le dovoljujemo vprašanje do slavnega poštnega ravnateljstva : da-li ima dotičnica pravico zastopati svojega brata? In če nima skušnje, ima-li pravico sedeti v uradu? X "f" Aleksij Gasperšič. Iz Ma-rezig pri Kopru nam je došla tužna vest, da je tam včeraj preminol župnik Aleksij Gasperšič. Na to vest smo bili sicer pripravljeni že dlje časa, ali pretresla nas je vendar, ker vemo iz lastnih skušenj, da je bil pokojnik v prvi vrsti žrtev zdivjanih razmer istrskih: da si je v groznih bojih proslulega Pomjana pridobil kal bolezni, ki ga je slednjič spravila v grob. Pridržujč si, da jutri spregovorimo še neko-koliko o umrlem možu, kličemo: Večet in hvaležen spomin možu, ki je bil uzor-bo-ritelj za prava svojega naroda ! X Pevsko in bralno U r u š t v o »Slavec« v Ricmanjih vabi na narodno veselico, ki jo priredi na dvorišču »kou-sumnega društva« v Ricmanjih v soboto dne 29. junija, v slučaju slabega vremena pa naslednji dan. Vspored : 1. V. Parma: »Colnicku«, mešan zhor. 7. S. Gregorčič : »Blagovestni-kom«, deklam, g.ca Anica Kuret. 3. Fr. S. Vilhar : »Uzor«, mešan zbor. 4. A. Foer-ster: »Naše gorč«, mešan zbor. 5. I. Glo-bočnik : »Svojeglavnežic, vesela igra v jednem dejanju. 6. Srečkanje na 6 lepih dobitkov. 7. Ples, ki bo trajal do 3. ure zjutraj. Med točkami in k plesu ho igrala narodna godba iz Zavelj. — Začetek točno ob 51/„. uri popoludne. — Vstopnina na veselico za osebo 50 stot.; k plesu 1 K ; srečke po 20 stot.; sedeži po 20 stot. Ker je čisti dobiček namenjen v nabavo društvene zastave, se bodo darovi hvaležno vsprejemali. Na obilno udeležbo uljudno vabi o d b o r. X Vipavska železnica. Dela za to železnico gredo hitro iz- pod rok. Delo inora biti gotovo do prihodnje spomladi. Morda bo še cel6 poprej. Posebno zanimanje vzbuja sedaj vrtanje predora med Dornbergom pri Rojčih in med Battijarni, ki bo dolg 150 m.; delajo na več krajih. svojo udeležbo 12 tisoč sokolov, delajo se velike priprave. Društva in mestni svet praški, pod čegar protektoratom se bodo vršile slavnosti, kar tekmujejo v prizadevanju, da iz te slavnosti napravijo velik naroden dogodek. Posebno pažnjo obračajo vsprejemu francozkih gostov, v prvi vrsti odposlancev pariškeg t mestnega sveta in župana pariškega. Župan praški dr. Srb je izdal okrožnico, v kateri naznanja prihod zastopnikov »prvega evropskega mesta«, katerih navzočnost da podeli vsej slavnosti nenavaden sijaj. Nekoliko zanimivih podatkov podamo še jutri. Brzojavna poročila. Dvoletna vojaška služba na Francoskem. PARIZ 25. (B) Vojaška komisija senata je v principu sprejela dvoletno vojaško službo. Napadalec Wciland v norišnici. BREMA 25. (B) »Weser Ztg.« poroča, da so delavca \Veilanda, ki je bil napadel cesarja Viljelma, odveli v norišnico. BEROLIN 25. (B.) »NorddeutscheZtg.« piše, da je kazensko postopanje proti ei-landu definitivno opuščeno. Toliko državno pravdništvo, kolikor sodišče sta uverjena, da v dogodku v Bremi ni iskati zločinskega namena proti cesarju Viljelmu. Povrnitev cesarja iz Brucka. DUNAJ 26. (B.) Cesar se je danes predpoludne povrnil iz Brucka, kjer je ogledoval vojaštvo. Odpeljal se je v Schonbrunn. Velik požar. JEKATERINOSLAV 26. (B.) V tukajšnji zalogi lesu je navstal včeraj požar, ki je d.»sedaj upepelil velike množine lesu, hiš in žag. Ogenj traja dalje. XXXXXXXXXXXXXXXX * MIZARSKA Z A D RII & A V GORICI * Vesti iz Kranjske. * V Tržiču so otvorili v nedeljo električno razsvetljavo. * Električna železnica v Ljubljani se izroči prometu s 1. septembrom. * U t o n i 1 je v Ljubljanici pri Kominu posestnik Anton Sustersič. »Narod« pripoveduje, tla imajo ljudje tam grdo navado, da hodijo tudi ob nedeljah kosit. Tako je šel tudi ponesrečenec miuolo nedeljo. Ker pa je bil bržkone nekoliko natrkan od žganja, je legel spat pod kozole poleg Ljubljanice. Pod noč je postal žejen. Šel je pit v Ljubljanico in je izginil . . . X K * 3 S n M M K n * n n n z omejenim jamstvom naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela Drvo slov. zaloo phištva iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a katera se nahaja v Trstu, Via Piazza vecchia (Rosario) št. X. 4na desui strauj cerkve sv. 1'etra). Konkurenca nemogoča, ker je blago Iz prve roke. S x X K X X X X X X X X X X X xxxxxxxxxxxxxxxx Vesti iz ostale Primorske. X I > v e vprašanji do poštnega ravnateljstva v Trstu. Iz sv. Petra v šumi (okraj pazinski) nam pišejo: Sklice-vaje se na govor ministerskega predsednika Korberja, v katerem zahteva isti od uradnika strogo nepristranost, prihaja »ludipendente« do zaključka, da uradniki morajo odgovarjati potrebam ljudstva. Seveda traja ta pametna logika »Indipendentova« le dotlej, dokler misli na potrehe italijanskega prebivalstva ! Od tu dalje pa mu niso le všeč, ampak zahteva naravnost uradnikov, ki ne odgovarjajo svojemu poklicu ! Našemu odpravitelj u n. pr. gotovo ne bo prigovarjal. Mladi mož je namreč Krnjel. Ima tudi skušnjo. No, on je rad kolikor ie možno daleč od pošte in pušča v uradu svojo sestro, o kateri nihče ne ve, kdaj je prestala skušnjo. Prakse pa Vesti iz Štajerske. — Ljudsko š o 1 s t v o. V šolskem letu 18lW/900 je bilo na Štajarskem 191.986 za šolo doraslih otrok. Meščanskih šol je bilo 20, in sicer jih vzdržuje dežela aama. (Slo- I venska ni nohena !) Ljudskih šol je bilo 851 z 2431 razredi ; poučevalo je 1638 moških in 862 ženskih učnih moči, skupaj 2464 oseb. Ženska ročna dela je učilo 315 učiteljic. Privatnih šol je bilo 58, katere je obiskovalo S677 otrok. — Volitve na Štajerskem. Na volitvah v okrajni zastop v Liškem in na občinskih volitvah v Podčetrtku so zmagali nemškutarji, to je: ostalo j« pri starem! -— Gospodinja o k r a ti 1 a svojega hlapca! Porotno sodišče v Mariboru je obsoddo 23-letno kmetico Marijo Stuhec v eno leto ječe, ker je svojemu lastnemu hlapcu ukradla hranilno knjižico, gla-ečo se na 1000 K. Proti malokrvnosti, za rekonvalescente in v obče za vse Šibke osebe kakor tudi blede deklice se priporoča Ravasinijev Memli liniii. Sestavljen je iz racijonalno izbranih potrebnih količin železa in delujočih prvin kin na. Vdobiva se samo v LEKARNI RAVASINI v Trstu, Piazza della Stazione št v. 3. Postne pošiljatve s povzetjem. ^SfSfSfSfSfSfSf Razne vesti. Vsesokolska slavnost v Pragi. Za vse-sokolsko slavnost, ki se bo dne 28. in 29. t. m. vršila v Pragi in na katero je prijavilo S Aleksander Levi Minzi V© Prva in uajvečja tovarna pohištva vseli vrst. T R S TOVARNA: Via Tesa, vogal Via Limitanea t ZALOGE: Piazza Rosario št. 2 (šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21 -MOM-- Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Izvršuje naročbe tndi po posebnih načrtih. Cene brez konkurence. ILOSTRO VA SJ CENIK ZASTONJ IN FRANKO Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko. Sf i 3) Trst. Restaurant SILBEREGG Via Ghega št. 9 A. H najugodnejša gostilna PLZEHSKO PIVO SILBEREGG po 24 W>Vf. liter. Namizna vina iti v buteljkah zajamčeno pristna Izvr-tna italijanska iu nemška kuhinja. Kosila in večerje od 20. nove. više. Pivo v buteljkah iz zaloge SIJLBEREGG (G. K. POHLV), Via Zovenzoni št. 2. "»6 Tam se nahajaj'.,' tudi najpristnejša vina: opollo, istrsko črno in belo. Chief-Office: 48, Brixton-Road, London, SW. fi. £hierry-ja pravo stolistno mazilo © je najjače utažilo, ki olriaži bolečine, jili liitro zdrav! ter odpravi na človeškem telesu vse prirasle i/rast k e. To mazilo je za hribolazce, kolesarje in jezdece neobhodno potrebno. Vdobiva se v lekarnah. Po pošti franko 2 lončka 3 K 50 stot. Eden lonček posije na poskušnjo s cenikom ter seznamom zalog na celem svetu proti predplačilu 1 K 80 st.: Lekarnarja A. Thierrj-ja tovarna v Preradi pri Rogatcu (Rohitsch-Sauerbrunn). Naj se izogiblje ponarejanj ter pazi na zgoranio vam. znamko, ki se nahaja na lončku. Prvo primorsko podjetje za razpošiljanje in prevažanje potmtva Rudolf Exner Trst. — Via Sqttero nuovo 7. — Trst. Telefon 847. Specijalno bavljenje za inmagaciniranje pohištva. Pa kovanje vsake vrste se izvrši na najboljši način in po zmernih cenah. Nakladanje in prevažanje pohištva po železnici in morju v vse kraje tu- in inozemstva kakor tudi iz hiše v hišo po celem mestu ali okolici s patentovanimi velikimi vozovi najnovejše konstrukcije. Sprejemanje posameznih kovčekov, zabojev, košev itd. za inmagaciniranje. Sprejemajo se pošiljatve vsako vrste in kamor si bodi. Cene zmerne. Albert Brosch Via S. Antonio •'>. Kožuhar in izdelovalec kap Odlikovan na razstavi v Trstu 1 882. Velika zaloga kožuhovine in kap za civilne in vojaške osel>e. Izvršuje j*»prave z vso točnostjo in skrbjo ter shranjuje vse kožuhovine in obleke za zimo z jamstvom proti niolem in ognju. Nova mlekarna -veže mleko, smetano in -tolčeno smetano. I lica liiovanni št. '■> v Trstu. Ivan SeiDuiič TRST - ul. Belvedere št. 33. - TRST priporoča slavnemu občinstvu v Trstu in okolici kakor r m «I i po deželi, svojo bogato zalogo pohištva. V zalogi ima vsakovrstno pohištvo najfineje in druge vrste, -- iz trdega in helega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v Prodaja vina „Ai Maestri4' vsaki množini. Cene so zmerne in postrežba točna in poštena Važno osnanilo ! Podpisani smatra si v dolžnost javiti, da »e VINA iz VISA, KASTELOV pri SPLITU, ISTRE in BELA VINA iz VISA, ki se prodajajo v njegovi zalogi, analizovana in stavljena pod stalno kontrole zavoda za kemično analizovanje, ovlasčenega od c. kr. avstrijskega minister3tva. Zato ?e stavlja na vse sode in boteljke kontrolna in garancijska znamka št. 137. To določbo je izdalo visoko c. kr. notranje niini-sterstvo radi pregostega kvarjanja vina, ki stavlja t reano nevarnost ljudstvo. Kedor si torej vkupi vino v moji zalogi, jc> gotov, da se v njem ne nahaja drugih snovij, nego da je vino cisto in naravno, da se sme z mirno vestjt dajati bolnikom in konvalescenlom, ker analizacijsc zavod stavlja pod svoje varstvo samo ona vina, k£ •o čista in imajo vso potrebno vsebino, ki jo morajti Imeti najtinejSa vina. CENE: Istrski teran..... Vino iz Kaštelov pri Splitu Fino vino iz Visa. . . Vino Opollo .... Belo vino iz Visa . liter po 32 novfi, n - 34 „ 34 „ 38 „ 40 „ Zahtevajte vselej jamstveno znamko. Josip Tami ulica Legna št. 6 (Dvorišče^. v ulici Valdirivo stv. 7. Od danes naprej se prodaje i-tr-ki teran po ti? nvč.. za na dom po 30 nvč. liter. Rebula iz Brd po .12 nvč. liter. Vinski ocet po 12 nvč. iiter. Mrzle jedi v velikem izboru vedno pripravljene. Pivo I vrste po :JO nvč. liter. Na debelo po zelo ugodnih cenah. Zaloga dalmatinskih vin iz last-n i h kleti n istrski teran toplo priporoča cenjenim dru-žii iir:;. gg. k mari* m in hotelirjem. Simeon Pav- linovič v Trstu. Via Chiozza 11. Razpis učiteljske služIle za risanje. Na tukajšnji o 1» r 111 o - nadaljevalni šoli < "< I ur >«• lahko izpolni v enem dnevu. I ena nagrada se določi po dogovoril. Potnina se j »osebe j plača. Prosilci naj svoje dokumentirane |tr«»šnje dopošljejo j »opisanemu odboru do UL avgusta t. 1. Šolski odbor obrtno - nadaljevalne šole za klesarje na Nabrežini. dne Hi. junija 11MH. Hiša na prodaj. V uli.-i Muraglione št. 22 je tia j - i »n« »nadstropna hi^a s »I prostori jmmI jak«» ugodnimi pogoji. Podrobni poboji se izvedo v zalogi olja Jos. < rr< u;«»r'iea v ulici Barriera vecchia št. 4. S X Os. kr. pri v. tvoru ieu strojev, brizgal u ie. p p lati. eevij. pasov in prva moravska mehanična tkalnica tvrdke Czecb pri Prostjevi Moravsko. R. A. SMEKAL-A Smlcliov-Prasa podružnica v Zagrebu, Frankopanska ulica 9 Podružnica li. Spoštovanjem A. SMKK V priporoča slavnim gasilnim društvom in zasebnikom brizoalnice vsake vrste, s patentom proti zmrzlini in priredbo, da na obe strani vodo sesajo in mečejo. j* Parne brizgalice, s katerimi za-moreta /.e samo dva' človeka delati ; izučba lahka in brez mašili ista. Dalje motorne vozove, aparate za ncetilenski plin. brizgalnice proti peronospori „Vermorel" po Iti kron. ..Avstrija" po _?<> kron franko na vsako posto Kmetijsko orodje. Izdelki solidni. lepi in po ceni. Uzorci iu ceniki brezplačno. — Ugodni plačilni pogoji — L v Zagrebu. F I L I J A L K A c. Kr. pri?, avstr. kredita zavoda za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. y vrednostnih papirjih na V napoleonih na 4-dnevni izkaz 21/4°,(l on on o n .i « J n 30-dnevni odkaz 2°070 ,'J-inesečni Ž1/,0^ 6- „ . 21 °/ \05.—. so._, 90.—- lOO,—. Pneumutiki, gumijevi nadkrovi, dobre vrsV\ K y Cevi K ;">-—- Ceniki gratis. Vsi deli jednako po <*eni. izdelovatelj zdravniških pasov in ortoj»edičnih i J B Največja novost! aparatov. Trst. — Via del Torrente št. 8— Trst. 4Nasproti .. I-<»Ia 4 hiozca.~) Kirurgični instrumenti, ortoped ičoi aparati, m«»drei. umetne roke in in»ge, berglje, erna-nični pasovi, elastični pasovi in nogovice, susj»enzi>ri, elektroierajtevtiČni aparati, aparati za umetno dihanje ter predmeti za bolnike predmetov z • kirurgična zdravljenja, anjrležki pre<» s 24 avgustom ali 1. se p t* t. 1. v hiši dedičev Josipa t.r a š p e r š i 5 - a-Cena 401) K. — Ponudbe tr- K rana S k a p i n, trgovcu v uliei S. < 'aterina Prodaj alnica jest vin. Via Chiozza 1*2. — Trst. Prodaja v s a k o v rs i- ne jestvine kakor : kavo, sladkor, »*i/, testenine, fižol, krompir, maslo, olje kis, nadalje milo, razne konserve sveče, vino v buteljkah. Vsak d a n svež kruh, Postne pošiljatve od ~> kjjf naj>rej po zmernih cenah. Za obilen obisk se toplo priporoča Josip S t a r č, trgovec. Mladenča, koji zna voziti trieikelj, išče naša uprava za razuašanje lista. Nastop službe 1 julija t. 1. Natančni pogoji se izvejo pri naši upravi. I*" Urad ""^f društva Narodni dom v Trsfu« in p<>li-tičnega društva ^£dinost< se nahaja v prostorih »Delalskega podpornega društva« v ulici Molino piccolo 1. I. nadstropje. Uradne ure: ob delavnikih od 5. do 7. ure popoludne; ob nedeljah in praznikih od H, do 10. ure predpoludne.