ŠTEV 23 ^C/ ptuj^ 22. junijo 1957 x. Glasilo SZDL ptujskega okraja — Uprava In uredništvo Ptuj. Lackova uUca 8 ~ Telefon 1S6, NB Ptuj štev. 648-T-206 — Ure- juje urednižki odbor — Odgo vorni urednik Anton Bauman — Rokopisov ne vračamo — Ti^a Maribor^ tiskarna — Cena 10 din — Letna naročnina 500 din. polletna 250 dinarjev Krediti za kmetijstvo Zvezni izvr.sni svet je te dni sprejel odlok o dajanju kreditov zadružnim članom in drugim in- dividualnim kmetijskim proizva- jalcem. Temeljni smoter tega odloka je omogočiti individual- nim kmetovalcem, da bodo v več- ji meri uporabljali kredite za na- predek proizvodnje, kakor tudi, da bi kreditiranje individualnih proizvajalcev usmerili prek kme- tijskih zadrTig. V dosedanji si- stem kreditiranja individualnih kmetovalcev so v tem smi.slu vne- sli nekatere bistvene spremem- be. Po novi odločbi bodo zadruž- nim članom in dnigim individu- alnim proizvajalcem odobravali kredite za naslednje namene: za nakup reprodukcijskega materiala, zasajevanje dolgoletnih nasadov, nakup vprežnih in ročnih kme- tijskih strojev in naprav, kmetij- skega in ribiškega orodja, tovor- nih voz za vleko, ribiških čolnov, nadalje panjev in drugega mate- riala zL pospeševanje čebelarstva in plemenske živine. Razen tega bodo kredite še naprej dajali za nakup reprodukcijskega materiala, pitovne živine, nadalje za plače- vanje uslug pri obdelavi zemlje, za popravilo mlatilnih garnitur in nakup gradbenega materiala. Listo namenov, za katere bodo odobravali kredite, so, kakor vi- dimo, znatno razširili. Od novih namenov (ki niso bili določeni s prejšnjimi predpisi) je vsekakor najvažnejše kreditiranje uslug pri obdelovanju zemlje, ki jih bodo individualni kmetje plačali zadru- gi šele po spravilu pridelka. To je koristno tako za zadrugo ka- kor za individualne kmetovalce: zadruga bo lahko bolj popolno /aposlila svoj strojni park. indi- vidualnim kmetom pa je tako omogočeno, da bodo z zadružnimi sredstvi bolje in sodobneje ob- delovali svojo zemljo. Kredite za nakup prevoznih sredstev — kar je prav tako novost v kreditnih predpisih — bodo dajali pred- vsem zato, da bi kmetovalcem omogočili hiter in pravočasen prevoz njihovih pridelkov, ki so prej /aradi pomanjkanja konj in drugega pogosto propadali. Med nove namene spada tudi dajanje kreditov individualnim kmetoval- cem za nakup mršave živine. Možnost za najem kreditov je posebno razširjena s tem, da je določeno dajanje kreditov v in- vesticijske namene — za nakup kmetijskih strojev in naprav, ri- biškega in čebelarskega pribora, za ureditev dolgoletnih nasadov, nakup plemenske živine — kar je vse zelo važno za napredek kme- tijske proizvodnje. Res je, da so bili ti krediti določeni že s prejš- njimi predpisi, ker pa je primanj- kovalo* sredstev, jih niso odobra- vali. Dajanje teh kreditov bo omogočilo, da bodo kmetovalci bolje izkoristili naravne pogoje za napredek kmetijstva, na pri- mer: da bodo na naravnih hribč- kastih terenih zasajevali plantaž- ne vinograde, da bodo v gorskih krajih izkoristili pašnike za živi- no, da bodo bolj uporabljali kme- tijske stroje itd. Do zdaj je služil kot osnova za odmero višine kredita letni dc- hodek prosilca za posojilo. V na- ših razmerah, kjer imamo oprav- ka z drobno posestjo, ki ima majhen letni dohodek, se je tako ugotovljene kreditne sposobnosti kmetovalcev izkazalo kot neprak tič-no. Po novi odločbi bo odvisna vi- šina skupnih kreditov od potreb za določene nameae, ne pa od velikosti dohodka katerega koli gospodarstva. Edina omejitev je to, da bo mogoče kredite odobra- vati največ v višini 50 odstotne vrednosti nepremične imovine prosilca za posojilo. Ta omejitev je bila potrebna, da bi se izognili nerentabilnim naložbam kreditov tam, kjer so možnosti za napre- dek kmetijstva majhni. Od drugih pogojev za najem kredita je treba omeniti znižanje obresti od 6 na 4 odstotke, kar bo prav tako spodbujalo kmeto- valce, da bodo jemali kredite. Posebno pomembno je to, da pripada v novem kreditnem si- stemu zadrugam odločilna, glav- na vloga v kreditiranju vasi. Za- druge bodo namreč odobravale kredite za vse zgoraj naštete na- mene. Te kredite bodo dajali in- dividualnim kmetom tako, da jim bodo zadruge na kredit opravljale razne usluge pri obdelavi zem- lje, jim dajale reprodukcij.ski in drugi material, odstopale na kre- dit delovno plemensko živino in pitovno živino, nakupovale zanje vprežne in druge kmetijske stro- je, ki jim jih bodo dajale na kredit itd. To omogoča zadrugam, da bodo s kreditom sklenile z individu- alnimi kmetovalci razne odnose in tako razvijale raznovrstne oblike socialistične koop>eracije na vasi. Te možnosti za koope- racijo z individualnim kmetom so velike, od uslug pri obdelavi zem- lje naprej pa do investicij v in- dividualno kmetijsko gospodar- stvo (v zasade, proizvodnjo itd.), razumljivo na temelju social. kooperacije. Skratka s sklepa- njem kreditnih odnosov z indi- vidualnim kmetom lahko kmetij- ske zadruge bistveno vplivajo na napredek kmetijske proizvodnje in spremembo družbenih odnosov na vasi. Vsem, ki odidete na počitnice, m nogo zabave — mi pa ostanemo doma izredni prireillte«! ^ Ptii ii Republiško strelsko tek- movanje obveznikov predvojaške vzgoje Okrajnemu strelskemu odboru Ptuj je bila poverjena naloga or- ganiziranja republiškega strelske- ga tekmovanja obveznikov pred-, vojaške vzgoje, ki bo v nedeljo, 23. t. m., na ptujskem strelišču. Ta dan se bo zbralo 11 ekip po 10 strelcev iz vseh okrajev, ki so do- segli na okrajnih tekmah najbolj- še rezultate ter še 1 ekipa štu-?,; dentov ljubljanske Univerze. v Obvezniki bodo prišli že v so- boto. Pokroviteljstvo nad tekma- mi je prevzel tov. Milko Goršič. član Izvršnega sveta LRS. Zdinižitev ptujskega okraja z mariborskim, je zahtevala, da se tudi okrajni strelski odbor fu- zionira z mariborskim ter da se formirajo občinski strelski odbori. Te dni so delegati strelskih družin ptujske občine izvolili ob- činski strelski odbor s tov. Fran- cem Hojnikom na čelu kot pred- sednikom. Naloga novega odbora je, da nad.^ljuje z delom, ki ga je opravljal okrajni strelski odbor, da okrepi družine, prevzame stre- lišče in pomaga tudi družinam izven ptujske občine. Dokler bo potreba, bo OSO še nadaljeval de- lo kot pododbor mariborskega OSO. Z . Občinski ali poštni urad? v tej obnovljeni in z novo av- tomatsko telefonsko centralo opremljeni zgradbi OLO Ptuj naj bi bila nova ptujska pošta. Ker ne kaže, da bo v dogled- nem času mogoče v Ptuju zgra- diti novo poštno poslopje, staro pa se vdira in ne bo več dolgo varno življenja, je potrebno mi- sliti na prostore za pošto. Predlogov v zvezi z novo za- sedbo zgradbe OLO bo v Ptuju gotovo več, vendar bo nujno pra- vočasno rešiti vprašanje, kje naj bo v Ptuju pošta, ko sedanja zgradba ne bo več uporabna za tako podjetje. Občinski ljudski odbor name- rava še dalje ostati v sedanji zgradbi. Gasilci iz Desternika so dobili nov prapor. ODZOVITE SE VABILU FLUOROGRAFSKE EKIPE, KI BO ZAČELA S 1. JULIJEM S FLUOROGRAFIRANJEM V PTUJSKEM OKRAJU! (PrečItojte tudi važen članek dr. Ivano Medvede na 4. strani!) Di3im8bo!!otiyovce!;tiiii!ityPti v torek. 18. junija t. 1., se je v Ptuju zbrala komisija zastopni- kov Uprave za ceste LRS, podjet- ja Tehnogradnjc'Vuzenica ter ob- činskih funkcionarjev, ki so se do podrobnosti pogovorili o začetku del za zgraditev novega cestnega mostu č^z Dravo pri muzejskem stolpu v parku, kt bodo začela v soboto 22. junija t. 1. in končala do 31. julija 195S. Na licitaciji za prevzem gradi- tve ptujskega cestnega mostu je nastopilo podjetje TEHNOGRAD- .NJE VL^ZENIČA z najugodnejšimi pogoji in bo zgradilo ta most za 118 milijonov dinarjev iz republi- škega družbenega plana. Zgrajen bo iz prenapetega betona po mon- tažnem sistemu in projektu tov. inž. Borisa Pipana iz Maribora. Most bo ležal na 2 betonskih podpornikih v reki in na 2 pod- pornikih na bregovih. Nanj bo speljana cesta mimo transforma- torja pri Studenčnici čez travnik pri betonskih tovarniških zaklo- niščih Petovic. Čez Studenčnico bo napravljen nov most. Na drugi strani Studenčnice bo cesta spe- ljana na sedanjo cesto Maribor — Ptuj pri poti k Mitreju na Bregu. Prva je na vrsti zgraditev mostu čez Dravo in šele potem ostalo. V sredo, 19. junija t. 1., so se ptujski komunalci lotili prvih del. Od komisije so prevzeli nalogo, pripraviti teren pri muzejskem stolpu v parku za navažanje ma- teriala, zaradi česar so morali .podreti nekaj senčnih kostanjev. Marsikomu ni bilo takoj jasno, za- kaj gre, zato se je ustavil pri de- lavcih in jih povprašal, zakaj po- dirajo debela kostanjeva drevesa. »Začnemo z novim mostom,« je bil zadovoljiv odgovor. Ptujčani bodo nedvomno radi spremljali potek del na novem mostu, ki bo znatno spremenil lice Ptuja iz ju- govzhodne strani. V zvezi z novim mostom čez Dravo so bili naši bralci dokaj podrobno obveščeni o vsem, kar je bilo izrečeno in storjeno za to, da bi bila povezava Maribor — Ptuj — Varaždin — Zagreb čim- ugodnejša in da bi za vedno pre- nehal za vozače tovornih avtomo- bikjv strah ob pogledu na svarilo »5 ton« in na deročo ter globoko Dravo. Upajmo, da bo sedanji leseni in priličpo majavi most zdržal še leto dni tudi tiste vozače, ki se ne ustrašijo napisa »5 ton« in se potrudijo čez most tudi z večjim tovorom. Nov cestni most čez Dravo v P tuju. Projekt inž. Borisa Pipana. Po obč. prazniku v Desterniku Občina Desternik je letos 7., 8. in 9. junija že četrtič proslav- ljala občinski praznik kot spo- min na prvo večjo oboroženo borbo proti okupatorju na pod- ročju Slov. goric. Bilo je to v noči med 6. in 7. junijem 1.1942, ko so partizani-domačini: bratje Reši pod vodstvom Franca Osoj- nika napadli žandarmerijsko po- stajo v Desterniku in ubili dva nemška žandarja. To je bil zače- tek organizirano narodnoosvobo- dilne borbe na področju Slov. go- ric. Tedaj so Nemci začeli v De- sterniku prve racije in zverin- stva. V teku enega meseca so aretirali nad 40 oseb, mnogo po- litičnih delavcev in aktivistov je bilo izdanih in po večini tudi ustreljenih. Vendar je v iV'sniški dolini dalje tlela iskra upora, ki se jo razbohotila v pravi plamen, ki je zajel domala vse področje Slovenskih goric, tja do Haloz in Pohorja. Lacko in Osojnik sta odgovorila z novim uporom proti okupatorju. Organizirala sta I. slovenjegoriško četo, za katero sta zbirala borce v Novi vasi, Placarju, Velovlaku, Vintarovcih, Desencih, Trnovskem vrhu, Dr- stelji in drugod. Toda po izdaji je bila Lackova četa uničena. (Borba v Mostjeh 8. avgusta 1942.) Ljudje, ki so bili poveza- ni z Lackom, so z dneva v dan izginjali iz rodne slovenske gru- de v nemška taborišča. Med nji- mi so bili starčki, možje, žene, otroci. Nihče ne more zabrisati krvavih madežev, ki so ostali po ptujskih zaporih, nasprotno, osta- li nam bodo kot resen opomin. FRANC OSOJNIK Franc Osojnik. delavec-kmet, ^ bil pravi vzgled, kako se je treba boriti za pravice delovnih ljudi. Bil je član KP že pred voj- no. Po zlomu stare Jugoslavije je takoj organiziral narodnoosvobo- bilno gibanje in organiziral ljudi za vstajo proti okupatorju. Bil je prvi vodja diverzantske skupine v Desterniku in pozneje prvi ko- mandant Slovenjegoriške čete. Po izdaji je bil ubit. BRATJE REŠI To je bila cela skupina parti- zanov. Bili so mladi m prežeti z naprednimi idejami ter zvesti Lackovi sodelavci. Bili so poslani na delo v Avstrijo, od koder so pobegnili ter se pridružili Lacko- vim borcem. Tvorili so njeno osrčje, njeno udarno pest. Padli so v borbi ob Pesnici. Nemci so se' znesli nad svojci padlih de- stemiških partizanov. Tukajšnje ljudstvo ne bo nikoli pozabilo usode Osojnikove in Reševe dru- žine. Toda še mnogo je imen naših ljudi, katerih kosti so ostale v pečeh nemških krematorijev. To so Kocmutovi iz Strmca, Fric Vincenc iz Svetine, Grabarjevi iz Drstelje, Slodnjakovi, Rajšpovi in drugi. Žrtve in borba naših ljudi je doprinesla svoj delež k osvobo- ditvi svobodoljubnih in demokra- tičnih sil našega ljudstva in uresničila stoletno željo sloven- skega naroda, da končno zaživi v svobodi. Občani so se ob prazniku spo- minjali vseh teh velikih ljudi. Naročnikom in bralcem PROSIMO NAŠE NAROČNIKE iN BRALCE, NAJ OPROSTIJO TOKRATNI ZAMUDI S TISKANJEM LISTA, KI JE NASTALA ZA- RADI TEHNIČNIH OVIR. OBENEM PROSIMO NAŠE DOPISNIKE. NAJ "NAM POŠLJE- JO SVOJA SPOROČILA IN OB VESTIfJ^ OB PONEDELJKIH IN TORKIH, KER NAM MARIBORSKA TISKARNA NE MORE ZAGO- TOVITI. DA NAM BO V SREDO POSLANE ROKOPISE PRAVOČA- SNO PRIPRAVILA ZA TISK. NAŠE PREDPLAČMKE ZA II. POLLETJE PA OBVEŠČAMO, DA BO ).PTUJSKI TEDNIK« ŠE DALJE IZHAJAL NEGLEDE NA ZDRUŽITEV OKRAJEV MARIBOR IN PTUJ. - NADALJNJE REDNO IZHAJANJE »PTUJSKEGA TEDNIKA: PA JE NAJVEČ ODVISNO OD NAŠEGA REDNEGA IZPOLNJEVA- NJA FINANČNIH OBVEZNOSTI DO MARIBORSKE TISKARNE. 2fAT0 NAPROŠAMO ZAOSTANKARJE NAROČNINE IN OGLA- SNINE ŠE ZA I. POLLETJE 19 57, NAJ N.A.M DOLŽNE ZAOSTAN- KE TAKOJ PORAVNAJO V NAŠI UPRAVI ALI PO POLOŽNICI. NAROČNINO ZA II. POLLETJE 1957 BODO ZOPET POBRALI PISMONOŠE. NAROČNIKI PA JO TJDl LAHKO VPLAČ.\JO PRI NAŠI BLAGAJNI V NAŠI UPRAVI V POŠTNI ZGRADBI. UREDNIŠTVO Ui i^&AWA NOVOST POSREDNE VOLITVE V OKRAJNE LJUDSKE ODBORE? Letjo jesen bomo — kot poroča agencija Jugopres — volili nove ljudske odbore ob- čin in okrajev že po spreme- njenem in izpopolnjenem si- stemu, seoeda če bo Skupščina sprejela zakonski načrt, ki so ga te dni izdelali. Te spremem- be in dopolnitve se nanašajo na zakon o ureditvi občin in okra- jev, katerega je Skupščina sprejela 1955 ob reorganizaciji komunalnega sistema. NOV NAČRT PREDVIDEVA UVEDBO ZBOROV PROIZVA- JALCEV TUDI V OBČINAH. Razširjene pravice in ekonom- ske funkcije komun zahtevajo, da dobijo tudi občine pred- stavniške organe neposrednih proizvajalcev. DRUGA BISTVENA DOPOL- NITEV JE NOV NAČIN VOLI- TEV OLO, katere srno do sedaj volili neposredno. Sedaj pred- videvajo posredne volitve, in sicer tako, da bodo okrajne odbornike volili občinski ljud- ski odbori in ne več nepo- sredno državljani. Uvedbo takšnega načina utemeljujejo ? tem, da je okraj skupnost ko- mun in ne občini nadrejeni oblastni organ. Osnovna lokal- na skupnost je občina in ne okraj, ki ne more biti rteodvi- i sen od komun. RAZEN TEGA PREDVIDE- ; VAJO TUDI UVEDBO KANDI- \ DACIJSKIH SKUPŠČIN, na ka- terUi bi delegati zborov voliv- • cev ene občine razpravljali f, listi kandidatov za občinske odbornike. Te liste bodo se- stavljali po predlogih, zborov volivcev, katerim jih bodo tudi vračali v odobritev. ZVEZNA LJUDSKA SKUP- ŠČINA BO BRŽKONE RAZ- PRAVUALA O TEM NAČRTU V ZAČETKU JULIJA. Hkrati bt morala Skupščina obravnavati spremembe zakona o pristoj- nosti občin in okrajev. Predvi- devajo nadaljnji prenos pri- stojnosti z okrajev na občine zlasti na področju inšpekcij- skih služb. VOLITVE UUDSKIH ODBO- ROV V LETOŠNJI JESENI bo- do nekak uvod v splošne par- lamentarne volitve, ki bodo c začetku 1958. Verjetno je, da bo Zvezna skupščina razprav- ljala o splošni volilni reformi za predstavniška telesa Zoeze šele v jeseni. Stran f PTUJSKI TEDNIK »TTTJ. 22. JUNIJA 1957, Dograditev zadružnega doma pri Veliki Nedelji - uspeh KZ Zadružni dom pri Veliki Nede- lji je v svojih obeh delih — v gospodarskem in' kulturnem — dograjen. Dokončno dograditev te prepotrebne stavbe v tem kra- ju je ocenjevati kot največji uspeh kmetijske zadruge Velika Nedelja. KZ Velika Nedelja letos dobro gospodari. To sicer ne pomeni, da tudi prej ni dobro gospodari' la, vendar smo sHSali ob koncu prejšnjega in v začetku letošnje- ga leta precej pripomb na njeno delo. Govora je bilo celo o veliki izgubi in o drugih neprijetnih rečeh. S časom pa so se stvari pojasnile in se je ugotovilo, da sicer vse ni bilo v redu, nI pa bilo tudi tako hudo. Ravno do- grajevanje zadružnega doma je tisto, ki je zadrugo spravilo v težaven položaj. V te svrhe so namreč porabili precej sredstev, ki so jih najeli za svojo obratno poslovanje, kar pa po finančnih predpisih ni dovoljeno. Toda to se zadrugi m maščevalo samo s te strani, temveč v prvi vrsti pri njenem poslovanju. Letos zadruga v tem pogledu več ne greši. V celoti je vskladl- la svoje delo v finančnimi pred- pisi, pa tudi delo svojih odsekov skuša postaviti na čvrste osnove. Vsak odsek naj bo ne samo na splošno, temveč tudi finančno aktiven, pa zadruga ne bo mogla zabresti v težave. V KZ Velika Nedelja so včla- njeni kmetje iz vasi Sodinci, VI- čanci. Trgovi.šče, Šardinje, Luno- vec, DrakŠl, Senešci, Mihovci in Velika Nededlja z okrog 4500 ha kmetijskih površin. Glavne kme- tijske panoge v teh predelih so poljedelstvo z živinorejo, sadjar- stvo in vinogradništvo. Kmetijska zadruga je v pre- cejšnji meri pritegnila kmetoval- ce k sodelovanju. Tako je pre- vzela ▼ celoti zatiranje škodljiv- cev in plačujejo člani usluge večji del s pridelki. Ta sistem neobvezne kontrahaže trenutno najbolj odgovarja prilikam na tem terenu. Odkup je v celoti stvar zadruge in doseže letno številko 22 milijonov dinarjev. Za take površine pravzaprav skromna Številka. Mleko je v tej vsoti udeleženo z borih okrog 700.000 din, kar kaže na slabo živinorejo, ali pa na nezaintere- siranost kmetovalcev, da bi v večji meri vnovčevali trenutno najbolje plačani kmetijski proiz- vod. Lansko leto so kmetovalci za- družnega področja porabili nad 40.000 kg umetnih gnojil, kar ka- že, da so se že začeli v večji meri zanimati za postopno ke- mizacijo kmetijskih površin. Znižanje takse za ročne mlalilnice Sprememiba tarife zakooia o taiksah doloo- sojilo je možna pritožba na Svet za družbeni plan in finance OLO Ptuj v roku 15 dni po pre- jemu obvestila od banke. Predsednik upravnega odbora: Lojzka Stropnik, 1. r. Natečaji za investicijska posojila NATECAJ za inresticijska posojila iz okrajnega investicijskega sklada gospodarskim organizacijam in kmetijskim zadru- gam za pospeševanje kmetijske pro- izvodnje. L Na podlagi 1, člena uredbe o spremenJaah in dopolnitvah uredbe o posojilih za gospodarske investi- cije in odloka OLO o določitvi smer-' nic in pogojev za dajanje investicij-.] skih posojil iz ofa-ajnega investicij-] skega sklada v letu 1957 ter v spo-: razumu s Svetom za družbeni plan in finance OLO Ptuj bo Narodna! banka FLRJ podružirica 643 — Ptuj j odobravala gospodarskim organiza- > cijam in kmetijskim zadrugam, kii se bavijo s kmetijsko proizvodnjo! investicijska posojila do skupnega] zneska 34,900.000 din. 2. Posojila iz teh sredstev bo ban- ka prvenstveno odobravala s takšno namensko porazdelitvijo: — odkup in arondacijo zemljišč ter drugih kmetijskih objektov 16,200.000 din; — adaptacije, ureditev ia oprema gospod, poslopij 5,677.000 din; — nakup kamionov za prevoz kme- tijskih pridelkov 7^.000 din; — izgradnjo električmTi daljnovo- dov visoke napetosti in trans- formatorskih postaj na pode- želju 5.723i)00 dm. 3. Banka bo dodeljevala iz okraj- nega investicijskega sklada name- njenega za kmetijstvo posojila tudi tistim kmetijskim gospodarskim or- ganizacijam in zadrugam, ki nimajo dovolj lastnih sredstev za obvezen delež na investicijah, ki se krediti- rajo iz splošnega in republiškega sidada in za namene naštete v 2, toč- ki tega natečaja. 4. Rok odplačila posojila ne more biti daljši od amortizacijske dobe iz tega kredita nabavljenih osnovnih sredstev, vendar z maksimalnim ro- kom vrnitve 20 let. Izjemo tvorijo investicijska posojila, ki imajo zna- čaj obvezne udeležbe pri investicij- jah iz splošnega investicijskega skla- da, za katere je najdaljša možra doba vrnitve 5 let. 5. V smislu odloka OLO Ptuj mo- rajo posojilojemalci prispevati za adaptacijo gradbenih objektov naj- manj 30 odst. kot lastni prispevek. 6. Mejna obrestna mera za poso- jilo po tem natečaju je 2 odst. Iz- jemo predstavljajo tista investicij- ska posojila, ki imajo značaj obvez- ne udeležbe pri investicijah iz sploš- nega investicijskega sklada, za ka- tere se določi najnižja obrestna me- ra 5 odst. 7. E^ošnja mora vsebovati podat- ke, ki so določeni s 16. členom ured- be o spremembah in dopolnitvah uredbe o posojilih za gospodarske investicije (Uradni list FLRJ. št. 31/56). Ako dobi posojilojemalec za lastno udeležbo ali del te udeležbe posojilo iz občinskega investicijske- ga sklada, mora prošnji za posojilo priložiti tudi sklep občinskega ljud- skega odbora ali njegovega organa o odobritvi F>osojila in potrdilo banke o tem, da so sredstva na razpolago. Prošnjo je vložiti na naslov banke. 8. Posojilojemalec mora prošnji za pKjsojilo priložiti poenostavljen inve- sticijski elaborat v smislu 2. točke odredbe o predložitvi poenostavlje- nih investicijskih elaboratov za in- vesticijska posojila v kmetijstvu. Prošnji mora biti priloženo tudi mnenje Sveta za kmetijstvo in goz- darstvo OLO Ptuj oziroma okrajne zadružne zveze, v kolikor je poso- jilojemalec zadružna organizacija. 9. Prošnji za posojilo mora biti prilož«ia poroštvena izjava. Če p>o- sojilo ne presega 2,000.000 din,- je priložiti poroštveno izjavo občinske- ga ljudskega odbora, če pa to vsoto presega, pa izjavo okrajnega ljud- skega odbora. 10. Prošnji mora biti priložena de- litev celotnega dohodka in dobička po zaključnem računu za leto 1956 in po planu za leto 1957. Prva mora biti potrjena od organa, ki je potr. dil zaključni račun, druga pa od planskega organa občine. 11. Ako gospodarska organizacija odnosno zadruga prosi za posojilo za soudeležbo na zveznem ali repu- bhškem posojilu, mora prošnji pri- ložiti dokumentacijo, kot jo predloži temeljnemu posojilodajalcu, vendar samo v enem izvodu. 12. Posojilo, odobreno pod 3. toč- ko tega natečaja, se začne črpati, ko je odobreno. Ta pogoj se navede ko je odobreno temeljno posojilo in ugasne, če to posojilo ni odobreno. Ta pogoj se navede kot posebna klavzula v kreditni pogodbi. 13. Investitorji lahko vlagajo proš- njo za posojilo po tem natečaju pre- ko vsega leta, banka pa jih bo ob- vezna obravnavati, dokler transe za leto 1957 ne izpolnijo kvot po na- menu iz 2. točke tega razpisa. Šteje se, da je prošnja vložena z dnem, ko je banki predložen zadnji podatek oziroma dokument, ki so jih pro- silci dolžni predložiti v smislu tega natečaja. 14. Banka bo prošnje, ki so bile vložene pred objavo tega natečaja, vrnila prosilcem, da jih vskladijo oziroma dopolnijo s pogoji tega na- tečaja. 15. Proti odločbi upravnega odbo- ra banke o zavrnitvi prošnje za po- sojilo je možna pritožba na Svet za družbeni plan in finance OLO Ptuj v roku 15 dni po prejemu obvestila i od banke. j Predsednik upravnega odbora: j Lojzka Stropnik, 1. r. s NATEČAJ I za investicijska posojila Iz okraj- j nega investicijskega sklada za obrt - 1. Narodna banka FLRJ podružni- ca 643 — Ptuj bo iz sredstev okraj- nega investicijskega sklada odobra- vala po tem natečaju posojila gospo- darskih CM-ganizacijam obrti. V ta namen je po odloku OLO Ptuj o do- ločitvi smernic in pogojev za deja- nje investicijskih posojil iz okraj- nega investicijskega sklada v letu 1957 določeno 8,080.000 din. 2. V smislu 1. točke bo banka odobravala investicijska posojila za opremo s prvenstvenim dodeljeva- njem posojil gospodarskim organi- zacijam obrti iz kovinske in avtome- hanične stroke. 3. Posojila za namen pod 2. točko bo banka odobravala po mejni obrestni meri 2 odst. in za dobo 5 do 10 let. 4. Prošnje, ki jih gospodarske or- ganizacije vlagajo pri banki, morajc vsebovati podatke, predpisane v 16. členu uredbe o spremembah in do- polnitvah uredbe o posojilih za go- spodarske investicije. 6. Prošnji za investicijsko posojilo morq gospodarska organizacija pri- ložiti: a) strokovno mnenje okrajne obrt- ne zbornice; b) poroštveno izjavo občinskega ljudskega odbora, če to banka izrecno zahteva; c) delitev celotnega dohodka in dobička po zaključnem računu za leto 1956, po planu 1957 in izvršeni investiciji. Prvo mora potrditi organ, ki je potrdil za- ključni račun, drugi pa planski organ občine; d) če gre za investicije, za katere je potrebno izdelati investicij- ski program, je potrebno pri- ložiti prošnji tudi potrjen inve- sticijski program. 7. Investitorji lahko vlagajo proš- nje preko vsega leta, banka pa jih bo obravnavala, dokler transe za le- to 1957 ne izčrpajo določene maksi- malne kvote po tem natečaju. Šteje se, da je prošnja vložena z dnem, ko je banki predložen zadnji doku- ment oziroma podatek, ki ga mo- rajo prosilci priložiti prošnji v smi- slu tega natečaja. 8. Prošnje, ki so jih prosilci vlo- žili pred objavo tega natečaja, so dolžni vskladiti s pogoji tega razpi- sa in jih bo banka s tem namenom vrnila. 9. Proti odločbi upravnega odbora banke o zavrnitvi prošnje za poso- jilo je možna pritožba na Svet za družbeni plan in finance OLO Ptuj v roku 15 dni po prejemu obvestila od banke. Predsednik upravnega odbora: Lojzka Stropnik, I. r. (Nadaljevanje) Področje med mestoma Bozen in Meran je izrazito sadjarsko področje z nad sto tisoč hektarji sadnega nasada v skoraj nepre- trganem, torej strnjenem kom- pleksu. To je en sam velikanski gozd sadnih dreves, ki sega od pobočja do pobočja hribov, ki ob- dajajo široko dolino reke Adiže. Sadna drevesa so v tem predelu v največji meri nizkodebelna, z močno razredčenimi kronami, da pride sonce tudi v notranjost drevesne krošnje. Listi so izredno temnozelene barve, njih analiza pa je pokazala, kakor nam je poja- snil tov. inž. Adamič, da so pred- vsem vsaj dvakrat težji od listov naših sadnih dreves in pa to, da je gnojenje z mineralnimi in or- ga.nskimi gnojili izvedeno do po- polnosti. Zanimivo je, da porabijo sadjarji v tem predelu na vsakih predvidenih 100 kg pridelka 5 do 5 kg umetnih gnojil in da pora- bijo torej, glede na to da rodijo ta drevesa 400 ali 500 in celo 1000 kg sadja, 20, 30, cesto 50 in tudi celo do 100 kg umetnih gno- jil za eno drevo. Vsekakor je po- trebno povedati, da gnojijo z umetnimi gnojili v določenih pre- sledkih, kakor nasade v določenih presledkih (vsak teden) tudi ne glede na prirodne padavine umet- no namakajo. Če upoštevamo vse to, nam je razumljiva bujna rast dreves, njih odpornost proti bo- leznim in zdrav pridelek, ki tudi po obliki in barvi odgovarja oku- su potrošnika. 6 VAGONOV SADJA NA ha V bližini Merana smo obiskali zadrugo sadjarjev, ki šteje sicer samo 52 članov in obstaja od leta 1945, vendar predela v sezoni, to se pravi sortira, embalira in po- stavi na tržišče, navadno v ino- zemstvo v lastnih hladilnih to- vornjakih okrog 500 vagonov sad- ja. Za naše pojme velikansko skladišče je zadruga zgfadila z državnim kreditom 170 milijonov lir (lira je približno en dinar), za katerega plačuje 5-odstotne obre- sti. Glede na količino 500 vago- nov, ki jo zadruga odpremi, bi se lahko pojavilo vprašanje, kolikšne so površine sadovnjakov zadružni- kov, ker zadruga prevzema sadje izključno od njih Sadjar, ki smo nanj naleteli slučajno v skladišču nam je pojasnil, da se giblje pri- delek sadja od 2 do 7 vagonov po ha, sam ima en in pel ha sadov njaka (druge zemlje nima) in pro- da vsako leto povprečno 6 in pol vagona sadja, po povprečni ceni 50 lir za kilogram. Sploh so člani te zadruge v glavnem kmetje ozi- roma sadjarji njegove vrste, to se pravi posestniki do 3 ali 4 ha zemlje, ki pa jo imajo vso pod sadnim drevjem. Glede na ureje- nost nasadov, skrb za sadno drev- je in količine ter kvaliteto pridel- ka ni moč mimo ugotovitve, da j«, to področje področje silno inten- zivnega sadjarstva kakor je predel okrog in severno mesta Bozen področje intenzivnega vinogradni- štva. Zanimivo je, da je vso to sad- jarsko področje tudi področje in- tenzivnega travriištva. Zemlja pod sadovnjaki je vsa zasejana z de- teljami, ki jih kosijo po petkrat letno in jo le deloma porabijo kol krmo. ker so večji del živinorejo že opustili. V glavnem pridelek trave polagajo na drevesne kolo- barje ter jo pustijo strohneti, ali pa jo delno tudi zeleno podkop- Ijejo. Sadnemu drevju torej hranilnih snovi ne primanjkuje, prav tako skrb pa posvečajo sadjarji zaščiti drevja pred škodljivci. Nekega sadjarja smo vprašali, kolikokrat škropi sadno drevje, pa ni vedel odgovora. Škropi namreč toliko- krat, da si ni zapomnil števila. Škropi neprestano, če ima nekaj hektarjev sadovnjaka, mine nekaj dni preden poškropi celega, nato pa začne znova. V eni vegetacij- ski dobi zato škropijo po 18 ali 20 krat, rezultat pa je brezhibno zdravo sadje, ki smo ga videli v velikih količinah še sedaj po trgih italijanskih mest. Nekje smo na- leteli celo na hruške, čeprav te, kakor je znano, ne vzdržijo dolgo niti v hladilnici. Ob pogledu na to intenzivno sadjarstvo se človeku nehote vsili primerjava z našimi sadovnjaki. Pri tem pa še to: tirolski sadjarji so se učili sadjarstva pred kakšni- mi petdesetimi leti pri naših sad- jarjih v okolici Maribora, sedaj pa so nas toliko prehiteli. Vsekakor 30 pogoji v naših krajih za takšno sadjarstvo kot je jtižngtiroiskp prav tako ugodni, če ne še boljši. Sestava naših tal namreč daje sadju posebno prijeten okus in aromo, česar pa pri sadju iz ti- rolskih predelov v taki meri ni. Zato pa je naše premalo zanima- nje za čimprejšnji dvig sadjarstva temvečje graje vredno. V DEŽELI PSENICE Pot nas je nato popeljala v Lombardijo — deželo kot miza ravnih žitnih polj, vendar le po- redkoma v monokulturi. Italija je bila do nedavna še velik uvoznik pšenice, sedaj pa že stopa na sve- tovno tržišče kot izvoznik, vendar z manjšim uspehom, ker so pri- delovni stroški precej visoki. V Italiji se okrog 42 odst. prebival- stva bavi s kmetijstvom, to se pravi približno toliko kot v Slo- veniji, kruha pa potrošijo Italija- ni približno 140 kg na glavo, torej nekoliko več kakor mi v Sloveniji. Pač pa pojedo Italijani velike ko- ličine zelenjave, vendar precej manj krompirja kakor mi v Slo- veniji. Pridelovanje krompirja v Italiji tudi ni tako uspešno kakor v naših krajih, ker je kiima ne- koliko pretopla (ugodne razmere za razvoj krompirjeve plesni!). Sploh imajo s krompirjem pre- cejšnje nevšečnosti, saj morajo semenski krompir vedno znova uvažati, ker se po dveh ali treh letih že izrodi. Dalje prihodnjič Vinograd v Bozenu PTUJ. 22. JUNIJA 195' PTUJSKI TEDNIK Stran 5 ANDREJ KOVAC, bibliotekar: Ptuj in okolica v pesmi in povesti (Nadaljevanje) Pisateljica zgodovinskih povesti lika Vaštetova (rojena leta 1891 v Novem mestu) nas popelje tudi v najstarejšo dobo naših predni- kov, tako v romanu »Svet v za- tonu«, ki ga je izdal Slovenski knjižni zavod v Ljubljani leta 1953. Oni del naših slovenskih pra- dedov, ki je poselil ptujsko ob- močje, se je usidral tudi na grajskem hribu. Dejanje naše po- vesti se začne v prvi polovici 7. stoletja, ki je izpolnjeno s šte- vilnimi boji Starih Slovanov z Langobardi, z lastnimi zavezniki Obriin drugimi sovražniki, ki so ogrožali samostojno ureditev na- ših prednikov v novi domovini. Že na prvih straneh romana nas pisateljica seznani s petde- setletnim poglavarjem ptujske župe Vitigojem, ki so mu pred dvajsetimi leti ugrabili zahrbtni Obri ženo Dragomiro. Od otrok sta mu ostala samo še dvajset- letna jičerka Verena, ki je imela za moža Ljubina. Vitogojev ponos in upanje pa je bil petnajstletni sin Taljub, zelo bister in pogu- men dečko, ki se je že od vsega začetka odlikoval v bojnih igrah in hrabro kljuboval številnim ne- varnostim. Kot vemo iz davne ptujske preteklosti, so se že predhodniki Slovanov Iliri in Rimljani utr- dili na gradu, kot so to potrdila arheološka izkopavanja - na tej važni postojanki z najstarejših dob. Obrambno prednost te ob- vladujoče točke so spoznali tudi naši predniki in si tu postavili utrjene zgradbe. »Skozi line« — piše v romanu — »je bil prekra- sen razgled po vsej Dravski do- lini in na pogorje, ki je obrob- ljalo rodovitno okolico« (str. 6). Župan Vitogoj je imel zveze tudi z današnjo Koroško, saj je njegov sorodnik Negomir, ki je bil brat njegove žene, stoloval v Trušnjah pri Celovcu. Temu so- rodniku je Vitogoj zaupal vzgojo svojega sina in nekega dne se je odpravil Taljub s spremstvom k svojemu ujcu na trušenjskem gradu. »Pot jih je vodila ob Dra- vi navzgor čez Dravsko polje do pogorja, ki je od obeh strani hkrati stisnilo dravsko dolino« (str. 10). Pot je bila v tistih ča- sih zelo nevarna, saj so jo ogro- žali številni preostanki starih prebivalcev — Vlahi. V Trušnjah doživi Taljub go- stoljuben sprejem. Njegovo po- zornost pritegne tudi ljubka se- strična Živana, ki ji dvori Vitan, Stara ulica v Ptuju sin ostroviSkega kneza. Taljub premaga v bojnih igrah tekmeca Vitana in si s tem pridobi Živa- nino naklonjenost. Slovenske in obrske čete se odpravijo proti Langobardom v Furlaniji in zavzamejo njihovo trdnjavo Čedad. Medtem pa so Obri oplenili slovenska bivališča v domovini in odpeljali mnogo deklet, med njimi tudi Živano. O tem vojnem pohodu nam po- ročajo tudi stari kronisti, in si- cer za čas okrog leta 611. Pisateljica nam opisuje tudi pohod Slovenov nad Bavarce, ki so se ga udeležili tudi »Sloveni iz ptujske župe«. Na pohodu v bizantinsko Istro pa je Taljub naletel na čmolasko Eto, Ilirko, in jo odvedel s seboj na ptujski grad. Po pisanju romana je v ptuj- ski zadrugi vladala enakost med člani, dočim se je ponekod v Karantaniji že občutila socialna razlika pod vplivom frankovske- ga fevdalnega sistema (str. 94). Sloveni, med njimi naš junak Taljub, se maščujejo nad Obri in rešijo Živano iz obrskega ujetni- štva. Tudi v Panoniji premagajo Sloveni okretne Obre in tedaj se vrnejo iz teh bojev tudi ptujski bojevniki. »Na Ptujskem gradu so z velikim veseljem sprejeli vra- čajoče se bojevnike. Priredili so stravo v slavo padlih junakov. Vsa grajska planota je bila polna trušenjskih in ptujskih bojevni- kov, ki so se jim pridružile še družine ptujskega bratstva in Hr- vatje« (str. 131). Uspel zaključek šole mladih harmonikar]ev v (u'u HarmonIkarska šola — sekcija Svobode — v I*tuju je priredila v ponedeljek, 17. junija, v kino dvorani v Ptuju javni nastop za zaključek šolskega leta. Učenci prvega letnika šole tov. Andreja Baša — tudi cicibani — so si že s prvo točko osvojili po- slušalce in ljubitelje domače glas- be. Nastopali so v skupinah ter posamezno. Zaradi velikega šte- vila malih harmonikarjev ni mo- kakor je potrebno za kaj takega precej potrpežljivosti. Za trud so učenci prvega oddelka nagradili tov. Baša s številnimi šopki. Drugi del sporeda, ki je obse- gal 13 točk, je izvajal višji od- delek šole tov. F^erda Frasa. Prva skupina učencev je po- kazala že s prvo točko sporeda, da je svoji nalogi kos in je takoj osvojila poslušalce. V ostalem sporedu so nastopali posamezni Pevski festival v Ptuju Svet Svobod in prosvetnih društev okraja £*tuj priredi v ne- deljo, 23. junija 1957. pevski fe- stival. Nastopajo združeni moški in mešani zbori, vsak zbor pa za- poje po lastni izbiri dve pesmi. Združene zbore dirigira profe- sor Jože Gregca-c. Festival bo ob 10. uri na dvori- šču Mladike v Ptuju. goče ocenjevati vsakega posebej, vendar moramo omeniti, da so bili junaki tega večera Milko Slivjak, Slavko Gojkovič, Danilo Gaspari, Vinko Habjanič, Franc Alič, Dušan Janša in J. Peklar. Vsi so bili prav dobri v igri, zato pa so bili tudi deležni pri- znanja poslušalcev. Priznanje za uspeli nastop pa gre tudi tov. An- dreju Bašu, ki je znal pripraviti tudi najmanjše tz. nastop. Vse- učenci s solo točkami, ki so do- kaj zahtevne v tehniki in pred- našanju. Vsi so rešili svoje nalo- ge odlično ter so bili deležni bur- nega aplavza. Odlični so bili: Her- mina Podpadec, Dušan Makovec, Viktorija in Kornelija Cvirn, Pe- ter Ilec, Martin Kranjc, Inga Je- rin, Slavko Fridauer, Franja Kranjc in Rozvita Mesaric. Sled- nja je zaigrala švedsko narodno pesem ob spremljavi klavirja. Učenci so nagradili tov. Ferda Frasa z nebroj šopki lepih cve- tic, da bi se mu oddolžili za trud, ki jim ga je posvetil. Udeležba pri zaključn^^m na- stopu je pokazala, da delovno ljudstvo Ptuja in okolice ceni ljudsko glasbo in se zanjo zani- ma. P. Vpis v ptujsko gimnazijo Vpis v 1. razred ptujske gimna- zije bo v četrtek, 27. junija t. 1., od 8 do 12. ure, v ostale razrede pa v petek, 28. junija, od 8. do 10. ure. _ Ravnateljstvo Šoloobvezni oskrbovanci-.hfspčki' pastirčki* na področju občine Pty Nekoliko poročil v časopisih je konec preteklega leta opozarjalo javnost na problem tako zvanih »hlapčkov-pastirčkov« ali kakor jih imenujemo, šoloobveznih oskrbovancev pri tujih družinah. Svet za varstvo družine pri Ob- činskem ljudskem odboru v Etu- ju se bavi s problematiko teh oskrbovancev že od svoje usta- novitve, vendar je zaradi važno- sti tega problema imenoval po- sebno komisijo, ki se peča samo s tem vprašanjem. Menimo, da se mora javnost seznaniti s tem vprašanjem in zato naj ne sprej- me tega članka samo kot obve- stilo, ampak kot poziv za tesno sodelovanje vseh, ki jim je pri srcu življenje oskrbovancev. Navada, da so socialno šibke družine dajale otroke v oskrbo gospodarsko močnejšim, kjer so morali opravljati službo hlapčkov, je v naših krajih že zelo stara. Izvira iz zla, da siromašne dru- žine niso mogle svojim mnogo- številnim otrokom dati dovolj kruha. Take družine žal tudi da- nes niso redke. Mnoge padejo v bedo po krivdi staršev, ki ne ču- tijo družinskih dolžnosti do svo- jega potomstva. Tako je, kjer so starši pijanci, delomrzneži, mo- ralno pokvarjeni itd. Imamo pa tudi družine, ki morajo dati »služit« otroke brez lastne kriv- de. K temu jih prisili bolezen, smrt očeta ali matere ali druge nesreče. Na področju ptujske občine smt» ugotovili 79 primerov šolo- obveznih otrok, Id se nahajajo pri tujih družinah kot hlapčki, pastirčki ali dekle. Statistični podatki, ki so jih zbrale šole po naših navodilih, dajejo sledečo sliko: Preglednica šoloobveznih oskrbo vancev v ptujski občini Sestavljena po anketi dec. 1956. V večini primerov smo ugoto- vili, da se otrokom oskrbovancem bolje godi, kot bi se jim godilo doma in to ne samo v materialnem temveč tudi v vzgojnem oziru. Zato tudi, neoziraje se na finanč- ne možnosti, ni misliti trenutno na drugo boljšo rešitev celotnega vprašanja. Dolžnost nam nareku- je, da bdimo nad življenjem teh otrok in vestno spremljamo ter vplivamo na njih razvoj. Pozitivno je že, da otrok živi v bolj ureje- nih razmerah, kjer se skupno z oskrbovalčevimi otroci hrani in vzgaja ter se z njimi navaja h ko- ristnemu delu. Važno je, da so oskrbovanci pod nadzorstvom sveta in da niso prepuščeni samo- voljnemu izkoriščanju tudi slabih oskrbovalcev. Starši, ki so dali otorka v oskr- bo materialno trdnejši družini, navadno ne morejo svojega otro- ka zaščititi, ker so od oskrboval- ca ekonomsko odvisni. Te otroke mora ščititi družba. Bedeti mora- mo nad otrokovim telesnim in duševnim razvojem. Med oskrbo- vanci so tudi s težko dediščino. Ravnanje z njimi je včasih tudi pri najboljši volji težko. V takih primerih moramo biti objektivni, moramo pomagati in sodelovati z družinami, ki so voljne te otroke oskrbovati in vzgajati. Kontrola in pomoč pa je mogoča le ob stal- nih stikih in ob objektivni obve- ščenosti. Zgolj z administrativni- mi ukrepi ne bi dosegli zaželjenih uspehov. Potreben je živ stik -n stalna skrb. Spoznali smo, da se da najuspešnejše zajeti problem šoloobveznih otrok preko šolskih vodstev, razrednikov in šolskih svetov. Zato smo prosili šolska vodstva na našem teriloriju, naj nam stalno javljajo oskrbovance, ki so se vpisali v šolo, jih odjav- Ijajo, kadar se odselijo in pošilja- jo redna poročila o učnih uspe- hih. Vse družine, ki imajo oskrbo- vance, vsa šolska vodstva oziro- ma šolske svete na našem občin- skem teritoriju smo obvestili o sledečem sklepu: Svet za varstvo matere in otro- ka pri Obč. ljudskem odboru v Ptuju je sklenil, da bo odslej vest- no spremljal življenje šoloobvez- nih oskrbovancev, ki žive pri tujih družinah. Svet meni, da se mora- jo v najkrajšem času odpraviti vse neresnosti, ki so v zvezi z življenjem oskrbovanncev. Dru- žine se morajo zavedati, da pre- vzamejo vso odgovornost za zdrav razvoj otroka v trenutku, ko ga prevzamejo v oskrbo. Znano nam je, da prevzemajo družine tujega otroka v oskrbo zgolj zaradi kori- sti, ki jih imajo od oskrbovanče- vega dela. Svet za varstvo matere in otro- ka ne nasprotuje pametni zapo- slitvi otrok in ni proti opravlja- nju lažjih hišnih del. ker je pre- pričan, da starosti prmierna zapo- slitev in telesni zmogljivosti pri- merno delo otroku lahko samo koristi. Smo pa na vsak način proti kakršnemu koli izkoriščanju takih otrok. Družine, oskrbovalci so dolžni vzgajati te otroke z vso družinsko toplino. Skrbeti moraj' za vsestranski razvoj otrok. Vzga- jati jih morajo k razumnosti n poštenosti. Delo ne sme biti otro- ku napor. Dati mu morajo dovolj časa za učenje in izdelovanje do- mačih naiog. Otroci ne smejo imeti občutka manjvrednosti m zapostavljenosti Vsako surovo po- stopanje ali celo pretepa.ije, sra- motenje ali zaničevanje otrok pa kvari njihov še neizoblikovani značaj. Tudi ti otroc; morajo zra- sti v zdrave, vedre in pametna ljudi. Družinam ki ne izpolnjuje- jo pogojev za zdrav razvoj oskr- bovancev, borno prisiljeni odvzeti pravico sprejemati oskrbovance. xNaša naloga je varovati interese teh otrok v sodelovanju s starši, šolskimi vodstvi in odbori ter s š'ršo javnostjo. Ta naš poziv naj ne ostane mrtva črka na papirju, ampak naj pripomore da bodo tudi ti otroci postali zdravi in de- lovni člani naše socialistične do- movine. Svet za varstvo družine Ptuj MAKS KAVČIČ IN GABRIJEL KOLBIČ IZ MARIBORA BOSTA RAZSTAVLJALA V PTUJU V nedeljo, 23. junija, ob 11. uri bo v prostorih Mestnega muzeja v Ptuju odprta zanimiva likovna razstava mariborskih umetnikov Maksa Kavčiča in Gabrijela Kol- biča. Prvi bo razstavljal olja in gvaše, drugi pa plastiko v bronu, žgani glini m mavcu. Razstava, na katero zelo opozarjamo, bo odprta do vključno nedelje, 7. julija. Dnevni spored za nedeljo, dne 23. junija 1957 6jOO Vesele viže za nedeljsko juUo igrajo Štirje fantje. Veseli godci in pla- ninski sekstet — vmes ob 6.05—6.10 Poročila in vremenska napoved. 7.00 •Napoved časa, poročila, vremenska na- poved in objava dnevnega sporeda. 7.15 Reklame. 7.30 Radijski koledar in pri- reditve dneva, 7.35 Zabavne melodije. 8.30 Mladinska radijska igra — Jan Karafjat: Kresnice (ponovitev). 9.00 Pi- san spored slovenskih narodnih pesmi in poskočnic. Sodelujejo: Kvintet in trio Avsenik, Vaški kvintet. Slovenski oktet. Planinski oktet iz Maribora in solisti. 9.45 „Se pomnite, tovariši!" — Miha PoCrvina: španski spomini. 10.15 Veseli zvoki. 10.30 Pokaži, kaj znaš! (Javna glasbena oddaja). 12.00 Pogovor s po- slušalci. 12.10 Popoldanski glasbeni spo- red. 13.00 Napoved časa, poročila, vre- menska napoved, pregled dnevnega spo- reda in obvestila. 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame. 13.30 Za našo vas. 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in obvestila. 15.13 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — U. 16. Partizanski marš (Ob žici okupirane Ljubljane). 16.30 Glasbeni mozaik. 17.30 Reportaža z 2. polčasa medmestne nogometne tekme Brno : Ljubljana (Prenos s stadiona Odreda v Ljubljani). Reporter Slavko Tiran. 18.45 Vedre melodije. 19.00 Posebna oddaja: I. slovenski festival telesne kulture. 19.10 Zabavna glasba, vmes reklame. 19.30 Radijski dnevnik 20.00 „Malo od tu in malo od tam" (zabavna glasbena oddaja s konferanso). 21.00 športna ne- delja. 21.15 Cesar Franck: Simfonija v d-molu. Orkester Slovenske filharmonije dirigira Z. Ciglic. 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 Zaple- širno! 22.55 Poročila. 23.00—23.13 in 23.30—24.00 Oddaja za tujino (Prenos iz Zagreba). HiNO ki SMO ^INO MESTNI KINO PTUJ predvaja od 21. do 23. junija ru- ski film »Vesele zgodbe vojaka Brovkina«, od 25. do 27. junija pa ameriški film »Gospa Miniver«. MESTNI KINO ORMOŽ predvaja 22. in 23. junija fran- coski film »Oholi« in 26. junija francoski film »Fanfan Lala«. KINO SREDIŠČE ' 'predvaja 22. in 23. junija ame- riški film »River Street«. KINO MURETINCI predvaja 22. in 23. junija fran- coski film »Rdeča Konga«. KINO »VEDROST« MIKLAVŽ PRI ORMOŽU predvaja 23. junija angleški film »Pod Mcčim morjem«. OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ V soboto, 22. junija, ob 20. uri: V. Eftimiu: »ČLOVEK, KI JE VIDEL SMRT«. — Gostovanje v Gorišnici. V soboto, 22. junija, ob 20. uri: Lehar: »DEŽELA SMELJAJA«. Opereta v treh dejanjih. — Go- stovanje DKD »Svoboda« Lju-- tomer. Rezerviranje in pred- prodaja vstopnic v gledališču. KINO MAKOLE predvaja 22. in 23. junija fran- coski film »Vsi smo morilci«. KINO DORNAVA predvaja 22. in 23. junija ame- riški film »Lidija Bailey«. KINO VIDEM predvaja 22. in 23. junija sloven- ski film »Kekec«. KINO MAJŠPERK predvaja 22. in 23. junija ameri- ški film »14 ur«. Človek, ki je videl smrt IRADNA POT Strojepiska (pri telefonu): »To- variš ravnatelj, vaša hčerka vam pošiljrf poljubčke.« Direktor: »Zabeležite prosim in mi jih pozneje predajte!« kriZankina bolest »Ne, ne, tovariš doktor, jaz .lisem bolan, zares, jaz nisem! Ja2 sem vas samo poklical, da vas vprašiam glede imena bolez- ni, ki vsebuje .štirinajst črk ter se pričenja s črko a in konča s črko S.« PRAVILEN ODGOVOR Turist: Alf so se v tem mestu rodili kaki veliki ljudje? Vodič: Nobeden, tu so se rodili vedno le dojenčki. stran 4 PTUJSKI TEDNIK PTUJ, 22. JUNTJ.A 1957* TUBERKULOZA množično obolenje ljudi in živali Tuberkuloza je zavratno mno- žično socialno obolenje in pred- stavlja družbeno-gospodarski pro- blem. Saj stane zdravljenje enega samega bolnika okoli 1,500.000 din, a v vsej LRS pa narastejo stroški za zdravljenje te bolezni letno okoli 250 milijonov din. In če ra- čunamo, da je samo v okraju Ptuj po statistikah bolanih na tej bolezni 4,4 promile, nam postane popolnoma jasno, da je naša dolž- nost se boriti proti tej zavratnici na.ših delovnih ljudi in z vsemi sodobnimi sredstvi odkrivati žari- šča infekcije te boleznL Najhitre- je pa nam pomaga pri odkrivanju tuberkuloznih žarišč ravno fluoro- grafska akcija, ki bo 50 dni sli- kala prsne organe vsega prebi- valstva okraja Ptuja. Tuberkuloza se lahko pojavi na rsricem organu človeškega in ži- valskega telesa. Najbolj pogosto- ma napada pljuča, sapnik, grlo, žrelo, nos, kosti, črevesje, ledvice in kožo. Vhod v nos in prednji del no- 90, kot početka dihalnega trakta, zajemata zrak še popolnoma neo- čiščen in zato je možnost infekci- je že na tem mestu izražena še v večji meri. Predpogoj pa je tkivo r» tem mestu okvarjeno, kar pa se zelo pogosto najde. Saj dosti- krat vidimo, da ljudje nehote ali pa hote brslcajo po nosu z neoči- ščenimi prsti odnosno nohti. Po- leg tega pa lahko nastane rm tem mesta infekcija s tuberkuloznimi bacili na ta način, da pride do vcepljenja samega bacila, in tako je poznano, da se lahko okuži člo- vek, če uporablja robec tuberku- loznega človeka. Lahko pa nos na- padejo tuberkulozni bacili, ki se širijo po krvi. Pravi znak tuberkuloznega vne- tja grla se izraža v lahni hripavo- sti. Nevarnost pa obstaja v tem. da že popolnoma majhno in pri bežnem rentgenskem pregledu pljuč neopaženo žarišče ostane neodkrito. Bolnik se od začetka dobro počuti, še ni izgubil na teži in sploh manjkajo pravi znaki za tuberkulozno obolenje. Če Qovek pa tem še kadi, ali pa če je še nekoliko preveč vdan pijači, ne polaga tcAike važnosti na hripa- vost, ki se mu od časa do časa nekoBko izboljša, doki«: ne pride neaa^oma do močnega izbruha bcriezni s hitrim propadom člo- veka. Predaleč bi nas zavedlo, če bi OfHsovaM vse različne oblike obo- lenja, ki jih lahko povzroča ta nevarna bolezai na prej omenje- nih organih telesa. Pri zelo težkih obiflcah, katerih pa je k sreči ve- dno manj, lahko n. pr. del nosu razpade, v griu nastanejo trajne spronembe, ki ovirajo dihanje in požiranje. Pri ošesmh oblikah obolel^ pa obstaja navadno dol- gotrajno gnojenje srednjega uše- sa, s popolnim razpadom ušesne mrene. Če pa proces prodira v gkriMno, lahko pride do ohromrfo- sti ličnega živca in tuberkulozne- ga vnetja možganske mrene (tu- berkuloznega meningitisa). Poleg človeka zboli za tuberku- lozo todi gorvedo, prašič, perutni- na, ovca. koza, pes, mačka in konj. Znano nam je, da povzročajo obo- lenje različni tipi bacila tuberku- ksze, in sicer: človeški, goveji in ptičji tip. Važno je, da vemo, da lahko človek oboli z vsemi tremi tipi tuberkuloze, med tem, ko so se pri domačih živalih prilagodili posamezni tipi tuberkuloznega ba- cila gotovi vrsti živali. Dokazano je, da izvira 10 do 40 odst. vseh tuberkuloznih obolenj pri ljudeh iz okužb z bacilom tuberkuloze govejega tipa. Človek se okuži z govejo tuber- kulozo na več načinov. Najpogo- stejša okužba je predvsem z mlekom in mlečnimi izdelki, ki iz- virajo od tuberkuloznih živali. Ba- cili tuberkuloze pstanejo za ljud- sko zdravje nevarni v vseh mleč- nih izdelkih, ker žive tudi v teh dalj časa. Mleko samo še okuži ali direktno iz obolelega vimena ali drugače. Tuberkulozni bacili lah- ko pridejo v mleko po krvnem ob- toku iz žarišč katerega koli obo- lelega organa. Prav tako se lahko mleko okuži direktno iz zraka, v katerem lebdijo bacili, ki jih je izkašljala na pljučih obolela žival ali človek. Posredno se okuži mleko tudi po onesnaženih poso- dah in drugem orodju. Tuberkulozo pri govedu povzro- ča goveji tip bacila tuberkuloze. Kot pri človeku je tudi pri gove- du tuberkuloza zahrbtna in dolgo- trajna bolezen. Dostikrat minejo od okužbe celi meseci ali leta, preden opazimo pri živali znake obolenja. Žival se okuži v hlevu in na paši po kapljični infekciji, ka- dar obolela žival kašlja, z blatom, sečjo in mlekom. Prav tako je možna infekcija z okuženo travo, senom, vodo in s hlevskim pribo- rom. Oboli lahko vsak organ. Najpogostejše je pljučna oblika tuberkuloze, nič manj pogosta je črevesna, oboli pa pogosto tudi vime, jajčniki in maternica, tre- bušna mrena in kosti, pa tudi ostali organi niso zaščiteni pred infekcijo. Pri vseh oblikah tuber- kuloze živali počasi hirajo, tako, da v prvih začetkih bolezni tudi najboljši živinorejec ne opazi zna- kov bolezni. Okužene živali so manj živahne in kažejo že po lah- nem naporu utrujenost, pogled je medel, oči vdrte v očesno votlino, dlaka je rešita. Telesna tempe- ratura !^ včasih poveča preko normaie. Vsekakor nima goveja tuberkuloza v toku svojega razvo- ja značflnejših vidnih znakov. Za- nesljivo spoznamo obolelo žival le z razpoznavnim cepljenjem — tu- berkuHnizacijo. Tuberkuliniziramo na ta način, da vbrizgamo živali v kožo tuberkulin, ki je na pose- ben način pripravljeno cepivo iz umrtvenih bacilov tuberkuloze. Kot poslpdica cepljenja nastopi pri tuberkuloznih živalih vnetje na mestu cepljenja, medtem ko pri zdravi živali ne. Na ta načm lahko spoznamo obolele živali. Po osvoboditvi je veterinarska služba pričela na široko smotrno in množično reševati vprašanja tuberkuloze pri goveji živini. Po- vsod so izdani odloki za obvezno razpoznavno cepljenje. Pozitivne živali izločajo. Na ta način bo mo- goče zmanjšati odstotek tuberku- loze pri živini in možnost prenosa od živali na ljudi. Važno vprašanje človeške tu- berkuloze je tudi zaprašenje pljuč ali kakor to bolezen strokovno imenujemo — pneumokonioza Beseda sama pove, da se pri tej bolezni nahaja v pljučih prah. Ce pa se hočemo natančneje izraziti, pa uporabljamo oznake, ki povedo, s kakšnim prahom so pljuča za- prašena. Kremenjak je n. pr. ena najpogostejših sestavin naših rud- nin, s tujim izrazom ga označu- jemo za silicijev dvokis. zato ime- nujemo to pneumokoniozo s toč- nejšim izrazom: silokoza. Ljudje, ki vdihajavo mnogo premogovega prahu, dobe: antrakozo, azbesta azbestozo, železovega oksida: si- derozo itd. Med pneumokoniozami je pri nas najbolj razširjena sili- koza. Za pravilno razumevanje na- stanka pneumokonioz je treba povedati, kako pride prah sploh v pljuča, da tam ostane, in to tem- bolj, ker je vsakemu laiku zna- no, da se velik dej prahu zadrži v našem nosu in sapniku, treba je le pogledati v robec takemu človeku ali pa izpljunek. Delci prahu, ki plavajo po zraku kake- ga zaprašenega prostora, so raz- lične velikosti. To je zlasti na- zorno videti pod mikroskopom ali pa če pride sončni žarek v tak zaprašen prostor. Ker si pri oce- njevanju velikosti delcev prahu z milimetri ne moremo pomagati, vzamemo nižje enote od milime- tra, to je en mikron, kar odgo- varja tisočinki milimetra. Doka- zano je, da se delci prahu, ki so večji od 10 mikronov, zadrže v zgornjih dihalnih poteh (največ v nosu in v sluznici sapnika in njegovih vej), delci prahu, veliki od 10 mikronov do ene desetinke mikrona, pa se večinoma zadržu- jejo v pljučnih mehurčkih in tak prah je potem nevaren našemu zdravju. Sicer je res, da jih te- lesne obrambne sile velik del od- stranijo in so potem v glavnem brez škode, gotov del pa le po- vzroča motnje v krvnem in limf- nem obtoku pljuč, prične se raz- vijati vezivno tkivo, ki vedno bolj narašča in zajema vedno več pljuč. Človek dobiva težko sapo. zlasti pri težjem delu in hoji na- vkreber, nfma več prave moči v sebi, kašlja in počasi hira. Navad- no pride k zdravniku šele takrat, ko so že pljuča polna tega prahu in ko ni več pravega zdravila za to bolezen, zlasti če je že močno napredovala. Pri pregledovanju fluorograf- skih slik bomo pazili tudi na te pljučne bolezenske pojave, to je na pneumokonioze pri naših lju- deh. Ob popolni udeležbi bo to najboljša dokumentacija o razšir- jenosti pneumokonioz, saj je v toliki meri nobeno individualno pregledovanje ne more ustvariti. Zato je fluorografija odličen pre- ventiven ukrep za hitro najdbo vseh novih pljučnih tuberkuloz, s čimer lahko obvarujemo oko- lico novih okužb, bolanega pa zdravimo z vsemi sodobnimi sred- stvi. Dr. Ivan Medved Nova vratarmca ptujske bolnilnice Zdravniška dežurna sliržba v Ptuju za mesec junij 1957 Dr. Franc Bakuš, Ptuj, Ormo- ška cesta 24, dežurni v soboto, 22. jtmija, od 12. ure do pone- deljka, 24. junija, do 7. ure. Dr. Matko Mrgole, Ptuj, Bezja- kova ulica 6, telefon 60, dežurni v ponedeljek, 24. junija, od 16. ure do torka, 25. junija, do 7. ure. Dr. Ladislav Pire, Ptuj, Žnida- ričeva 2, telefon 73, dežurni v torek, 25. jtmija, od 16. ure do srede, 26. junija, do 7. ure. Dr, Milan Carli, Ptuj, Trg svo- bode 2, telefon 202, dežurni v sredo, 26. junija, od 16. ure do četrtka, 27, jimija. do 7. ure. Dr. Ivo Medved, Ptuj, Ljuto- merska cesta 25, dežurni v četr- tek 27. junija, od 16. ure do petka, 28. ^Biija, do 7. ure. Dr. Milan Carii. Ptuj, Trg svo- bode 2, telefon 202, dežurni od sobote, 29. junija, od 12. ure do pcmedeljka, 1. julija, do 7. ure. Krt so daroval! Frančiška Borovšak. Ptuj, Zoi- sova pot št. 3; Terezija Kolar, Stonjci 79; Marija Galun, Ptuj. Ljutomerska 9; Matilda Petek, Osluševci 30; Katarina Riva, Ro- goznica 61; Milka Osvald, Brstje 3; Herman Doliška, Ptuj, Zagreb- ška C. 44; Franc Mlakar. Lancova vas 2; Franc Duh. Ptuj. Ljuto- merska 13; Ferdo Koletnik, Ptuj, Muzejski trg 1; Ivanka Šulek, Ptuj. Ormoška c. 1; Ana Kosta- njevec, Ptuj. TrstenJakova 7; Iva- na Svenšek. Ptuj. Rabelčja vas; Marica Čeh, Prešernova ulica; Ru- ža Arnuš, Ptuj, Prešernova 17: Karel Jelinek, Ptuj, Ob Grajeni 2; Ančka Kmetec, Ptuj — Grajena 25; Neža Bombek, Markovci 33. Imenovanim se za tako humano žrtev ptujska bolnišnica prisrčno zahvaljuje. Košn]a sena še ni končana »Sodobno vinogradništvo« Več kakor 30 let je že, kar je izšla pri nas zadnja knjiga o vi- nogradništvu: »Vinarstvo« Andr. Zmavca. Ta knjiga je pa že dav- no razprodana in naši vinogradi, so bili v zadnjih 10-letih brez primernega strokovnega priročni- ka. Medtem pa je znanje o vi- nogradništvu zelo napredovalo. Vsi. ki so pri nas želeli obnoviti ali pomagati pri obnavljanju vi- nogradov, so bili navezani samo na strokovno časopisje. Nova knjiga Tita Dobrška »SODOBNO VINOGRADNIŠTVO«, ki jo je iz- dala »Kmečka knjiga« v Ljublja- ni, pa je to vrzel zamašila. Do- bili smo knjigo, ki smo je lahko veseli. Na 300 straneh s 130 sli- kami je pisec podal v umljivi ob- liki in vsebini vse, kar potrebuje napredka željan vinogradnik. Gra- divo je razdeljeno v naslednja poglavja: Splošno o vinski trti in vinogradništvu — Opis vinske trte — Razmnoževanje — Pri- prava za nove nasade — Izbira trt za nasad — Naprava novih nasadov — Opora vinske trte — Vzgoja vinske trte — Oskrba na- sada — Varstvo nasada. Cena knjigi, ki naj bi jo prebrali vsi vinogradniki, je vezani v polplat- no 800 dinarjev. Dobi se v vseh knjigarnah in pri založbi »Kmeč- ka knjiga« v Ljubljani Mikloši- čeva 4. PRI JELENOVIri V SEDLASEKU JE GORELO V soboto, 15. junija t. 1.. po-- poldne je izbruhnil požar na go- spodarskem poslopju Antona Je- lena iz Sedlašeka in ga je do tal uničil. Jelenovi trpijo nad 150.000 dinarjev škode. Ogenj je zanetila 7-letna bo- lehna domača deklica, ki se je igrala z ognjem in si nI mogla misliti, da bo povzročila tako hu- do nesrečo. K sreči so hitro priskočili na pomoč bližnji ljudje, ki jim je uspelo ogenj omejiti in ohraniti stanovanjsko hišo nepoškodovano. Škoda bo le delno krita z zava- rovalnino. ŽIVINSKI SEJMI V PTUJU v torek 18. in sredo 19. junija 1.1. Na torkovem sejmu je bilo do- sti ponudnikov pa tudi kupcev. Na prodaj je bilo največ krav (125), konj (106), telic (61), volov (54) in bikov (5). Živino so prodajali predvsem kmetje, nekaj pa tudi okoliška kmetijska gospodarstva. Kupci so bili iz Maribora, Čakov- ca in Varaždina in tudi domači ki so odkupili konj (73) in gove- da (133). Cena se je sukala pri konjih od 30 do 90 din po kg, pri govedu pa od 50 do 120 din po kg žive teže V sredo, 19. junija t. 1., pa je bil izredno slabo obiskan svinjski sejem. Večinoma so kmetje pri- peljali plemenske svinje, svinj za zakol pa ni bilo na sejmu. Vsega je bilo prodanih 16 svinj. Cena pa se je sukala od 190 do 220 din po kg žive teže. Od 163 odojkov jih je bilo prodanih le okrog 30 po ceni od 2000 do 3500 din. Slab obisk na sejmu je potreb- no tokrat pripisati košnji in su- šenju sena, ko je navadno na sej- mu slab obisk. na področju matičnega urada Ptuj v času od 7. do 15. junija 1957 Rodile so: Kranjc Frančiška, po- sestnica, Zamušani — Zlatka; Bla- žek Otilija, gospodinja, E*tuj — Ivico; Gašparič Neža, gospodinja, Rucmanci — Ano; Vrtič Justina, gospodinja, Dornava — Tatjano; Prejac Alojzija, gospodinja, Bre- snica — mrtvorojenega dečka; Veit Štefanija, posestnica, Cirku- lane — Antona; Jeremec Rozalija, gospodinja, Zakl — Ano; Tement Ivana, gospodinja, Prepolje — Dra- gico; Petrovič Štefanija, perica, Vareja — Janeza; Novak Katarina, poljska delavka, Veščica — Vladi- mira; Milošič Barbara, gospodinja. Gradišče — Ano in Marijo; Tur- ščak Dragica, gospodinja, Drno- vec — Marijo; Mura j Štefanija, gospodinja. Levajnci — Božo; Fer- čec Ana, gospodinja, Levajnci — deklico; Murko Marija, uslužben- ka, Ptuj — Nado; Leber Martina, gospodinja, Ptuj — Zlatka; To- plak Kristina, tkalka. Stogovci — Milana; Verdenik Agata, gospodi- nja. Mihovci — Maksimilijana; Bastardi Ana, posestnica. Rogo- znica — Stanislava; Koctanjeve«? Marija, gospodinja, Bukovci — Marijo: Vinko Cecilija, gospodinja, Majski vrh — Dragico; Janžeko- vič Marija, gospodinja. Brstje — mrtvorojenca; Kline Marija, go- spodinja, Gruškovec — Jožefa; Lubaj Kristina, pleskarka, Kidri- čevo — Bojana; Bermež Pavlina, gospodinja, Podvinci — Janeza; Gorišek Alojzija, tovar. delavka. Skrbi je — Stojana; Horvat Tere- zija, tkalka, Maribor — Nado; Ko- kol Katarina, gospodinja, Krčevina — Draga; Pislak Vida, gospodi- nja. Stari grad — Mileno; Rampre Marija, gospodinja. Stoperce — Manico; Paj Amalija, posestnica, Cirkovce — Slavko; Horvat Ivana, gospodinja. Muretinci — Slavka; Krajnc Marija, gospodinja, Ptuj — Olgo; Florijančič Ana, gospodi- nja. Obrez Drago; Tetičkovič Olga, fotografinja, Ptuj — Mila- na; Gril Danica, gospodinja, Brun- švik — Antona. VLADO KLEMENCiC: Dne 17. decembra 1857, to je pred sto leti, so v E»tuju zasadili prvo lopato in tako začeli graditi novo železnico Pra- gersko—Ptuj—Ormož—Čakov^c—Kotoriba—Velika Kaniža. Ta železnica je bila dograjena 1. 1860. Prav tako je bil dozidan in izročen prometu leta 1857 zadnji del tako imenovane Južne železnice na odseku Ljubljana—Trst. V današnji dobi, ko skoraj ne mioe Jeto, ki bi ne prineslo člo- veštva kakega pomembnega od- kritja, radi pozabljamo na dobo pred sto in več leti, ko je pri nas v Sloveniji stekla prva želez- nica, prva pomembna tehnična naprava, ki je temeljito preobra- zila naše življenje. Danes se prav nič ne čudimo, ko čitamo na primer o atomskih centralah, ki bodo dajale že v blSnjl prihodnosti pogonsko silo napravam, ki jih danes poganja še para, nafta ali pa elektrika. Ne čudimo se kakor misel hitrim reakcijskim letalom, ki prepelje- jo potnike na velikanskih razda- ljah, na primer iz Londona v New York v nekaj urah, to je v času. ki ga potrebujemo za potovanje z vlakom iz Maribora v Ljublja- no. Ne čudimo se radijskim ali televizijskim aparatom, s pomoč- jo katerih lahko slišimo in vidi- mo na primer gledališke pred- stave in nogometne tekme iz najoddaljenejših krajev domovine in tujih dežel. Tudi naše domače gospodarstvo se je v današnjih dneh s pomočjo modernih strojev popolnoma predrugačilo. Kateri kmet bi si še pred nekaj deset- letji upal sanjati o kombajn- stroju, ki zanje, veže snopje, mlati in vej^a? Katera gospodinja bi se nam pred nekaj leti ne smejala, če bi ji prerokovali, da bo kuhala na električnem štedil- niku, pomivala in prala s stro- jem itd.? Vsem takim novodobnim na- pravam, ki so nam že temeljito spremenile način življenja, se ne čudimo več, saj vemo, da so vse te naprave, vsi ti stroji in apa- rati plod raziskujočega človeške- ga duha, ki nikdar ne miruje, ki se ne ustavlja ob nobeni oviri, ki vedno izpopolnjuje, izboljšuje in odkriva nova sredstva v prid človeštva. Kako različno od našega pa je bilo mišljenje naših prednikov pred sto in več leti, ko se je pri nas začel uveljavljati prvi važni izum — parni stroj! OSEBE: kmet Tomaž, delavec Tone, poštar, visokošolec Lovro, krčmar. Vaška gostilna v okolici Ljub- ljane. Poletni nedeljski popoldan leta 1847, V gostilni šumi kakor v čebelnem panju. V ospredju kmet Tomaž, delavec Tone, po- štar in krčmar. KRČMAR: Ali ga bomo še po- lič, Tomaž? TOMAŽ: Le prinesi. krčmar! Kaj sem že hotel reči ? Da ... (Razpreda svoje misli.) Ogenj je vrag. to vam rečem. Ogenj pač pokonča, kar doseže. Le naložite na tehtnico pod vozom kup žer- javice! Kaj se bo zgodilo? Voz se bo vnel in amen! POŠTAR: Ampak tista stvar, ti- sti parni stroj ali lukamatija, ka- kor ji nekateri pravijo, je vendar iz železa, železo pa ne zgori. TOMAŽ: Železo ne zgori, to je res, ampak kako gre ogenj v ko- lesa, da se potem vrte, to mi razložite! TONE: Stric Tomaž, to nam rajši pov«jte, ali je res, da ste videli onokrat. ko ste bili pri so- rodnikih v Celju, hudobo sedeti na dimniku, ko je peljal vlak ponoči mimo? TOMAŽ: Tako je res. kakor zdajle tukaj sedim. TONE: Pa kakšna je bila? Jaz je še nikoli nisem videl. TOMAŽ: Prav takšna kakor na sliki sv. Antona v cerkvi. (Smeh.) Pa zdi se mi, da ne verjameš, fant. Staremu človeku ne verjeti, to ni lepo. TONE: Nak, ne verjamem. Saj ne žene ogenj lokomotive, ogenj le gori pod kotlom, ki je v njem voda. Voda pa se zaradi vročine spreminja v paro, in ta ima po- tem tako moč, da žene kolesa. TOMAŽ: Tak, to hočeš ti meni natvesti. Voda in para? TONE: Da, voda in para. Para ima .velikansko moč. Sam sem že poizkusil. Doma se'-n dal lonec z vodo na ogenj, ga pokril z de- sko in še kamen položi! nanjo, in ko je začela voda vreti, je na- enkrat para vrala z lonca desko s kamnom vred. TOMAŽ: Beži, beži! To ti je že kak potepuh natvezil, ki hodijo dandanes iz kraja v kraj in po- nujajo ljudem svoje modrosti. POŠTAR: Veste kaj. možje, bom pa še jaz eno povedal, ko že govorimo o železnici. VEČ GLASOV: Poslušajmo go- spoda poštarja! POŠTAR: To, da ste videli hu- diča na lokomotivi, stric Tomaž, bo najbrž le prikazen vaše do- mišljije. Ali, če stvar natančneje premislimo, se mi zdi vse skupaj vendarle prav nevarno. Vprašam vas, kdo se bo pa vozil na tej drveči poša.sti, ki mu pravijo vlak. Take hitrosti ne bodo ljud- je vzdržali, zadušili se bodo, tako pravim jaz, cesarski poštar. Po- tem pa še ti tuneli ali predori pod zemljo! Vanje bo vozil vlak žive ljudi, na drugi strani pa bo pripeljal na dan pač mrliče. (Vzkliki začudenja.) Mrliči, vam pravim, mrliče! Katero živo bitje pa bo vzdržalo pod zemljo, ne da bi se zadušilo, saj pod zemlje vendar ni zraka! VEČ GLASOV: Tako je, gospod poštar! TOMAŽ: Tako je. Hudičeva iz- najdba je to. ta železnica; hudič ima svoje kremplje zraven, to sem vam že prej povedal in še zmeraj trdim. Hej, krčmar, še en polič! Tako in podobno mišljenje o železnici je vladalo pri nas pone- kod, največ seveda pri kmečkem prebivalstvu, pred sto leti. Neza- upanje do vsega novega, v na- šem primeru do železnice, je imelo v naših kmečkih ljudeh globoke korenine zategadelj, ker jim dotlej nobena nova naprava, ki si jo je izmislila »gospoda«, nI prinašala nič dobrega; navadno so prišle z vsako novostjo za na- šega kmeta tudi nove obvezno- sti, novi davki in podobno. Tudi železnico si je izmislila ista go- spoda pač le sebi v prid. tako je menilo mnogo preprostih kmetov. Poleg tega pa je bilo med na- šim ljudstvom v tistih časih pre- cej razvito praznoverje. Prepro- sti, nešolani ljudje si niso znali razlagati niti pojavov v prosti naravi, kaj šele nevarne zakone, ki se jih danes učimo že v osnov- ni šoli pri fiziki. Ker teh poja- vov niso razumeli, so jih imeli za nadnaravne, ki jih ravna božja ali hudičeva volja. Tako ni nič čudnega, če je videl kmet ponon (na lokomotivi, obdani z dimom in iskrami, hudobo' Bolj bi zame- rili nazadnjaškemu mišljenju po- štarja, ki je bil vendar šolan člo- vek. A kaj hočemo! Se danes, v. dobi atomske sile, žive pri nas sicer redki ljudje, ki so v svojem mišljenju zelo podobni temu po- štarju. Pa poiščimo v zgodovini, kdo je pravzaprav izumitelj parnega stroja? Bil je to Anglež James Watt. Bil je velik učenjak, ki se je vse svoje življenje trudil, da bi parni stroj kolikor mogoče iz- popolnil. Vendar nezaupanje in nerazumevanje ljudi in pomanj- kanje denarnih sredstev je Watta vse življenje oviralo pri delu. Prvi uporabni železniški par- ni stroj pa je sestavil Wattov ro- jak George Stevenson leta 1829. Ta prva Stevensonova lokomotiva, ki jo danes hranijo Angleži kot dragoceno.st v muzeju, je vozila osem malih voz z bremenom 30 ton in s hitrostjo 6 km na uro. To je bila prva železnica in prvi vlak na svetu. A ne mislite, da so jo Angleži sprejeli z veseljem in hvalež- nostjo. Kaj še! V tem oziru so se prav malo ali nič razlikovali od naših slovenskih pradedov. Ko je delal Stevenson poizkuse s svojo prvo lokomotivo, so mu starokopitni Angleži vzdeli celo priimek ubijalec, čeprav ni v vsem svojem življenju ubil niti živali, kaj šele človeka. Trdili so namreč, da se bodo ljudje, ki se bodo peljali z njegovim v!a!šinja. Rešilo se je vseh šest članov posadke. »Brioni« je železna ladja s 140 tonami nosilnosti, zgrajena pa je bila pred petimi leti v ladjedel- nici »Split«. S tovorom 139 ton masti je odpluia v Piran, pa se je zaradi neznanih razlogov nagnila na desni bok in se potopila v pe- tih minutah. Članom posadke se je posrečilo spustiti v morje čoln in se rešiti. Del sodov z mastjo je priplaval na površino morja in » jih začeli zbirati. Ladjo bodo sktt- .šali dvigniti z nuMrskega dna. Uvedli so preiskavo, da bi ugoto- vili vzroke nesreče. Trst — pogled na pristanišče Deiliio mlDilstvii namili Vsako minuto je na zemlji 83 ljudi več ali vsako uro okrog 5000 več. Sedaj je na svetu skupno 2.700,000.000 ljudi. Vsakoletno se to število zviša za 43 milijonov oseb. Če bo šlo tako naprej, bo konec tega veka dvakrat več ljudi, kot jih je sedaj. Več kot polovica vsega ljudstva (55%) živi v Aziji. Po ugotovitvah je živelo v Aziji leta 1955 nad 1.481,000.000 ljudi. Število prebivalstva se je povečalo za 24 milijonov ljudi letno. Demografski zbornik Združenih narodov za 1956. leto, ki ga je pripravil Statistični urad Združe- nih narodov na podlagi uradnih statističnih podatkov vlad posa- meznih dežel, vsebuje med drugim tudi podatke o sedanjem številu ljudstva na svetu. Zbornik ima okrog 750 strani teksta in stati- stičnih tabel, ki prikazujejo da- našnjo svetovno demografsko sli- ko. Po podatkih te publikacije se poveča število prebivalstva v obeh Amerikah letno za 7 'milijonov, v Evropi za 3 milijone in v Sovjet- ski zvezi za 3 milijone. Letno se poveča število prebivalstva za 1,6%. Najgosteje je naseljena Ki- tajska in na njenem ozemlju živi 582 milijonov ljudi. Na drugem mestu po gostoti naseljenosti je Indija s 381 milijoni ljudi, na tretjem mestu Sovjetska zveza z 200 milijoni, na četrtem ZDA s 168 milijoni, na petem Japonska z 90 milijoni, na šestem Pakistan s 83 milijoni in na sedmem Indo- nezija z 82 milijoni prebivalcev. Po podatkih 142 dežel in pokra- jin je okrog 34% ljudi po svetu starih do 15 let, 58% od 15 do 59 let in 8% nad 60 let. Največje število prebivalstva Afrike, Sred- nje Amerike in Jugovzhodne Azije predstavljajo otroci. Na teh pod- ročjih je več kot 40% prebivalstva pod 15 let starosti, med tem ko je v Evropi in Severni Ameriki od skupnega števila prebivalstva le .30% do 15 let starosti. V Severni Ameriki, Oceaniji in v Evropi je 60% prebivalstva sposobnega za delo. V Severni Ameriki, Oceaniji (na otočju v Tihem oceanu) in v Evropi je največ ljudi, starih nad 60 let starosti, kar je predvsem pripisati urejenejšim zdravstve- nim razmeram. Dežele, ki imajo manj kot 35% prebivalstva zaposlenega v kme- tijstvu, moramo prištevati k vi- soko industrializiranim. Sem spa- dajo Kanada, ZDA, Izrael, Argen- tina in večina evropskih dežel. V Belgiji, Nemčiji, Švedski, Švici in Veliki Britaniji je v industriji za- poslenih več kot 30% ljudi, med tem ko jih je na Filipinih le 6%, v Venezueli 9% in v Indiji 10 odstotkov. Statističarji Združenih narodov so ocenili, da je bilo leta 1955 na vsakih 1000 prebivalcev po svetu 34 novorojenčkov in da je na vsa- kih 1000 prebivalcev umrlo 18 lju- di. Tako naglo večanje števila pre- bivalstva pripisujejo strokovnjaki Združenih narodov izboljšanju zdravstvenih razmer in uspehom zdravstvenega varstva pred razni- mi nevarnimi boleznimi, ki so ne- kdaj občutno posegale v številno stanje prebivalstva na zemlji. Chessman je danes gotovo najpoprulamejš,! zločinec, toda ne toliko zaradi svoje krvoloč- nosti, kolikor zaradi svojih na- ravnost geniailnih advokatskih sposobnosti. Na vesti ima več kot 15 ostudnih zločinov nad o^troki in mladimi ženami. Leta 1948 je bil obsojen na smrt, toda doslej S; je še vedno uspel jK)- daljšati življenje. V zaporu je odkril svoj pisateljski talent. Lansko leto je pritihoftapil svo- jem založniku rokopis avtobio- grafsikega romana »Celica smrti 2455«. Knjiga je postala tak.oj »bestseller«, prevedli so io na 13 jezikov in znana ameriška film- ska družba je za 100.000 dolar- jev odkupila pravico za snema- nje. Ameriško pravosodje je do- ločilo temu zločincb zadnj-; dan njegovega življenja 15, julij. Chessm:an je pisal svojo drugo knjigo po 20 ur na dan, da bi o mogel dokončati. In »tiri dni pred tem rokom j druga Ches- smanova knjiga »Trial by Or- dcT« izšla. Dan smirti se le bližal, o njej pravi zločinec — pisatelj: »Smrt je preveč mogočna, da bi jo mogl.i razumeti Človeku se skr- čijo želodlčine miš-ce in smrtna obsodba ga ohromi. Polagoma pa doseže tisto točko apatično- sti in ravnodušnosti, ko se ne zdi pot v plinsko celico nič bolj razbiiTljiva, kakor če b; šel po cesti, zia.viil okrog ogla in si v trafiJii kupil škatljico cigaret.« Toda izvršitev smrtne obsod- be so spet preložili. Chessmanu so tako že sedmič darovala živ- ljenje. Amerišiko javno mnenje je seveda razdvojeno. Nekateri ga opravičujejo, češ da njegove knjige poglabljajo človeško zna- nje o porblemu ziločina in kaže- jo, kako je tireba zločine prepre- čiiti še preden se zgode. Na dru- gi strani so pa ljudje, ki ne naj- dejo vzrokov za njegovo pomi- lostitev: »Gre za izroddk člove- štva, ki so mu dokazali 27 ro- pov in 17 posilstev. Pred zako- nom smo vsi enaki in čemu bd potemtakem delaU raziike pri ljudeh, ki slučajno i5išejo. Po zadnjih poročilih je senat države Carolnia za sedem l®t odložil izvrševanje smrtne ka- zni za nekrvoločne zJoSine. Chessman bo torei živel vsaj še sedem let. Pred kratkim je jugoslovanski konzul v New Yorku obiskal ve- likega mojstra sedjne umetnosti — Walt Disneya — in mu pre- dal filmsko nagrado —»Kekca«. Veliki umetnik, ki je prejel za svoje čarobne filmske stvaritve številna svetovna priznanja in blizu dvajset »Oskarjev« najviš- jih priznanj filmskemu umetniku. se je te nagrade zelo razveselil, saj so mu jo podeliH najmlajši obiskovalci jugoslovanskih kino dvoran. Gotovo se še spominjate, da je preteklo jesen komisija »Film i dete« organizirala po vsej dr- žavi tako imenovane festivale otroških filmov, na katerih so najmlajši gledalci sami odločaH, kateri film je najboljši — njim najbolj všeč. Walt Disneyjeva »Dežela bobrov« je med tuje- zemskimi filmi mladi publiki naj- bolj ugajala. Zato je komisija »Film in dete« kot priznanje po- delila Disneyju majhen kipec — Kekca, ki je baje zelo presenetil velikega mojstra, iskreno se ga je razveselil, ker so mu ga dodelili otroci, in postavil ga je v svo- jo vitrino poleg številnih »Oskar- jev«. Nova luka v Zadru. Konec le- tošnjega leta bodo lahko pristajale prve trgovske ladje ob pomolu nove trgovske luke v Zadru. Do- slej so v Zadru pristajale samo potniške ladje, ker obala v mestni iuki ni ustrezala za pristajanje večjih plovnih enot. Hkrati z za- drsko luko grade tudi železniško progo Zadar—Knin, dolgo 30 km. Zadar — most za pešce Direktna telefonska zveza z ZDA Lansko jesen je dobila Evropa prvo neposredno telefonsko zve- zo s Severno Ameriko. — Po spo- razumu med ZDA, Kanado in An- glijo so postavili čez Severni atlantski ocean med Anglijo in Kanado prvi dvojni podvodni ka- bel dolg 3600 kilometrov. Možno- sti za postavitev take telefonske ?veze so proučevali že več let, samo dela za postavitev kabla pa 50 trajala dve leti in stala 42 milijonov dolarjev. Kabel je opremljen z vsem tako. da naj- manj dvajset let ne bo potreben nubenih popravil. Doslej so se po- govarjali ljudje med obema kon- tinentoma s pomočjo radiotele- fonije, ki jo je cesto motilo slabo vreme. V lanskem decem- ru so opravili preko novega kabia povprečno po 870 pogovorov na dan. DOPISII.TTE V »PTUJSKI TEDNIK« Učenci avto-OMte šofe Ptoj na flajarki vožnji Kongres Mednarodne federaciie rudarjev. Te dni je bil v Londonu kongres Mednarodne federacije rudarjev. Na kongresu so med drugim razpravljali o higiensko-tehnični zaščiti dela v rudnikih kakor tudi o življenjsk ' pogojih delavcev v rudnikih ba. vastih kovin. Kongresu je pris^ stvorala tudi delegacija jugosk v«Kkih rudarjev in metaluršk delavcev. §f'CTda zaradi pozebe v Evropi Po poročilih iz Londona so bili sadje m po vrtnine v Evropi zaradi majskega mraza resno prizadeti. Največ škode je bilo na jugu Evrope, kjer so bili vi- nogradi izredno prizadeti in v dosti pokrajinah skoraj popol- noma uničeni. Le v Avstriji so s pravočasnim in dobro organi- ziranim zamegljevanjem rešili pred pozebo večino sadja, ven- dar pa so vinogradi pretrpeli škodo do 50 odst. Manj škode je mraz prizadel tudi v skandi- navsikih deželah, kjer se vege- tacija zaradi poznejše pomladi še ni razvila do take stopnje, da bi jo mogel nu-az resneje ogrožati. Stran 6 PTUJSKI TEDNIK PTUJ, 22. JUNIJA 1957 Drava - prvak maribor- sko-celjske lige Simpatizerji nogometnih mo- štev so nestrpno in z največjo nervozo pričakovali nedeljsko tek- mo, ki je odločila prvaka. Ker je imela Drava prednost svojega te- rena. Aluminij pa borbenost, je bilo pričakovati, da bo tekma res borbena in zanimiva. Lepa igra - vendar polovičen uspeli DRAVA : ALUMINIJ 1:1 (0:0) Za srečanje med Aluminijem in Dravo je vladalo veliko zanima- nje. Na igrišču se je zbralo okrog 800 gledalcev, ki so pričakovali, da bodo domačini morda le pri- pravili presenečenje. Tekma se je pričela zelo ner- vozno in kmalu je imela obram- ba Drave polne roke dela. Napa- dakri Ahnnlnija so b9i w3io ne- varni pred vrati Drave in že v prvem polčasu izsiliK sedem ko- tov. Te akcije pa so bile v za- ključkih zelo neučinkovite, čeprav so imeli posamezni napadalci obeh moštev dovolj možnosti, da bi pretresli mrežo. Do konca polčasa ao se napadi vrstili po levi in desni strani, toda obramba obeh moštev je bila stalno na svo^h mestih. Ziačetki drugega dela igre so kazali, da bo Aluminij zmagal. Vsi igralci Aluminija so dobro startali in sploh požrtvovalno igrali. Povsem so prevladovedi na igrišču. V 6. minuti drugega pol- časa Beranič z izredno lepim stre- lom doseže prvi gol za Aluminij. V nadaljevanju igre so gostje še prevladovali na igrišču in so se pokazali kot zelo dobro moštvo. Vendar se je proti koncu tekme precej spremenilo. Igralci Drave so se otresli nervoze in začeli z bolj povezanimi napadi. V 30 mi- nuti drugega polčasa uspe Sirecu izenačiti rezultat. Šele sedaj se začne boj za dragocene točke. Obe ekipi sta imeli do konca tekme več zrelih priložnosti za dosego golov, vendar jih nista realizirali. Tekma se je končala neodločno 1:1 (0:0). Sodil je pred približno 800 gledalci Pliberšck iz Maribora z napakami, s katerimi je precej oškodoval domače moštvo. ALUMINIJ: Gerečnik (6), Hle- bec (5), Fegeš (6), Mošmonder (7), Knez (6), Kuret M. (5), Knaus (5), Kuret A. (5), Kurelič (7), Be- ranič 6, Zaspan (6). Kapetan mo- štva Kurelič. DRAVA: Gorup (6), Vogrinčič (5), Letonja (6), Pongračič (5), Musič (7), Strehar (6), Bezjak (6), Erhatič (6), Komel (6), Sirec (6), Herceg 7. Kapetan moštva Stre- har. V predigri je mladinsko moštvo Drave premagalo drugo moštvo Drave s tesnim rezultatom 5:4 (2:2). Sodil je dobro Tkalec. Kegljanje Prvo moštvo Drave v kegljanju je gostovalo v Mežici, Rušah in v Mariboru. Tekmovali so v 100 lu- čajih in dosegli naslednje rezul- tate: V Mežici: Skupno število podr- tih kegljev ekipa Drave 2117. (NajTx)ljši je bil Hodnik Marjan, ki je podrl 395 kegljev). V Rušah: Večji uspeh je bil v Rušah, kjer so dosegli skupni re- zultat 2317. Na tem tekmovanju so presegli normo 400 podrtih kegljev naslednji: Hodnih M. 425, Hodnik V. 414. Slaček 407 in Ca- futa 402. V Maribor.u: Na turnirju v Ma- riboru je sodelovalo deset ekip. Ptujsko moštvo se je v ostri kon- kurenci dobro uveljaVilo. Podrli so 2342 kegljev. Najboljši kegljači so bili: Hodnik M. 410, Hodnik V. 419. P. A. Ob zadnji nogmnetnj tekmi na s tadionu »Dravec Žrebanje obveznic II. Ijud. posojila v ponedeljek. 17. junija je bik) v Beogradu trinajsto žrebanje obveznic II. ljudskega posojila. Amortiziranih je bilo obveznic za 281.700 din z dobički v red- nosti 70,495.000 din.- I. AMORTIZIRANE OBVEZ^tlCE Amortizirane so bile obvoznice, ki imajo spodaj navedene števil- ke v vseh serijah: 33, 71, 72, 125. 127, 130. 141. 170, 219, 225, 228, 245, 255, 265, 275, 325. 328. 331. 335, 351, 354, 356, 383, 427, 440, 476, 523, 526, 545, 562, 624 . 644, 637, 730, 754. 738. 744, 756, 772, 781, 809, 814, 828, 869, 877, 8'?3, 907, 970, 981. 985. H. IZŽREBANI DOBITKI Dobitek po 100.000 din je do- bila obveznica številka 883 serije 3767. Dva dobitka po 30.000 din sta prejeli obveznici štev. 170 v se- rijah 750 in 3918. 487 dobitkov po 10.000 din so dobile obveznice s številko 427 v naslednjih seriiaii: 2617 dobitkov po 5000 din so dobile obveznice s številko 562 v vseh neparnih serijah. 26.170 dobitkov po 2000 din so dobile obveznice vseh serij, ki imajo eno izmed številk 228, 255. 265, 383, 809. iri. IZPLAČEVANJE AMORTIZI- RANIH OBVEZNIC IN IZŽRE- BANIH DOBITKOV a) Amortizirane obveznice se izplačujejo po naslovni vrednosti s pripadajočimi obrestmi. Amortiziranim obveznicam pri- pada naslovna vrednost in 5 »/o letnih obresti za čas 1. januarja leta 1951 do .30. junija leta 1957. ki znašajo 325 din za obveznice po 1000 din, 162,50 din za obvez-, niče po 500 din, 65 din za obvez- nice po 200 din in 52,50 din za obveznice po 100 din. b) V znesku izžrebanega dobit- ka je tudi naslovna vrednost ob- veznic ter je z izplačilom dobitka obveznica popolnoma izplačana. Izžrebanim obveznicam z na- slovno vrednostjo po 1000 din pripada ves znesek dobitka, ob- veznicam po 500 din polovico do- bitka, obveznicam po 200 din pe- tina dobitka, obveznicam po 100 din pa desetina dobitka. Obveznicam, izžrebanim z do- bitkom pripada prav tako 5"/» letnih obresti od 1. januarja 1951 do 30. junija leta 1957 v zneskih, navedenih pod a). c) Amortizirane obveznice in izžrebani dobitki se izplačujejo 15 dni po opravljenem žrebanju, to je od 2. julija 1957 dalje. č) Izžrebane obveznice izplaču- jejo blagajno vseh poslovnih enot Jugoslovanske investicijske ban- ke. Narodne banke in vključene komunalne banke in hranilnice ob predložitvi obveznice same. d) Izžrebane obveznice zasta- rajo za izplačilo tri leta po do- spelosti izplačila. y| U r Bonnu še vedno zavirajo Zl sporazum o razorožitvi med L JL velesilami, ali pa morda ce- lo sami pripntvljajo kako pobudo? Kancler Adenauer izjavlja, da je čas hladne vojne za nami m da bo njegova vlada to upoštevala. Ogla- sil se je zunanji minister von Brentano. Pred dnevom je izjavil novinarjem, da si vlada želi popu- ščanje v mednarodni napetosti in da zaradi tega s simpatijami spremlja prizadevanja v Londonu. Pravijo, da so te besede izgo- vorili v Bonnu zato da bi zani- kali trditve kritikov. Sumničenj o dobro voljo nemške vlade se nam- reč ne manjka. V Bonnu so vedno zavračali predloge, naj bi tako imenovani inšpekcijski pas zajemal tudi Nemčijo. Zavzeli so se za inšpek- cijsko cono v Antarktiki, ker bi, kot pravijo, tak sporazum morale potrditi le tri vlade — sovjetska, ameriška in kanadska. Če bi se pa pas razširil na evropske dežele, bi nastale težave v nekaterih parla- mentih. Tega seveda niso poveda- li, da bi bilo posebno »hudo« v Bonnu. e VVashington je pripravljen na y>severno« inšpekcijo, ne nasprotu- je pa tudi sporazumu o inšpekcij- skih pasovih, ki bi obsegali tudi Evropo. S tem načrtom se neka- tere evropske dežele že strinjajo. Norveška je takoj privolila vanj. © V Bonnu se tega boje. Če bi namreč vključili tudi Nemčijo, bi morali vprašati za mnenje ali do- voljenje ne le bonnsko. temveč t udi vzhodnonemško vlado. S tem bi nehote priznali to deželo za su- vereno in v nekem smislu za ena- ko Zahodni Nemčiji. Izjave o ne- kakšni ilegalni vladi, ki jih rada uporablja zahodnonemška dipio^ macija na račun Vzhodne Nemci' je, bi doživele močan udarec. Zato je bolj verjetna teza, da si v Bonnu ne žele te vrste sporoaat- ma. Seveda tudi ne odobravajo načrtov o kopenski inšpekciji. Pri tem se lahko naslanjajo na negodovanje v Belgiji in FrancijL Razen tega so v Washingtonu več- krat javno izjavili: »Nobenih spo- razumov s SZ, ki bi jih zavezniki v Evropi (zavezniki po Atlantskem paktu) odklanjali kot nemogoče.« Zahodna Nemčija pa je tdk za- veznik! Ali ni potemtakem za vse tiste, ki si določenih sporazumov ne že- le, najprimernejše, da na tihem rovarijo proti njim. Zato se z iz- javami o dobrih željah v Bonnu ne bodo znebili sumničenj ... Drugo srečati je konf ekcionar je v severne Slovenije Sindikalna podružnica :'^Delta<< v Ptuju je g. junija t. 1. napovedala tekmovanje podružnicam: »Mura« v Murski Soboti. »Toper« v Celju in »Pik« v Mariboru. Troboj se je odigral v sledečih športnih disciplinah: streljanje, kegljanje, odbojka in šah. Končni rezultat je dokazal, da je športna dejavnost precej živahno razgiba na tudi med člani sindikata naše tovarne. Borbeni duh, ki je ne- nehno spremljal člane športnike, se je predvsem odražal v strelja- nju z zračno puško, kjer je od 750 možnih krogov dosegla Delta 594, Mura 454, a Toper 352. Ekipo je sestavljalo po 5 članov. Kegljaška sekcija ni prav nič zaostajala. Kljub temu, da so v tej disciplini tekmovali le začetniki in da je ta sekcija šele v razvoju, je vendar Delta osvojila 733 lesov. Pik Maribor 681, Toper Celje 666 in Mura v Mur-ski Soboti 659. Eki- po so tvorili 4 člani, ik so tekmo- vali s po 50 lučajev mešano. V odbojki sta se pomerili 2 član- ski ekipi Delte proti enako močni- ma ekipama Toper Celje. Zabele- žili smo rezultate: moška ekipa Delta : Toper 2:0, ženska ekipa Delta : Toper 2:0. Šahovska sekcija Delte si je s 4-člansko ekipo priborila 9 točk,. Mura 5, Toper 4 in Pik Maribor 3 točke. V vseh športnih panogah je s tem sindikalna podružnica »Del- te« v Ptuju zasedla prvo mesto. Sledeče tekmovanje bo še v te- ku tega leta v Mariboru in v Mur- ski Soboti. VREME ZA ČAS OD 19. DO 30. JUNIJA V tekočem tednu nestalno z pogostimi padavinami in nevihta- mi ter hladno. V prihodnjem te- dnu bo prevladovalo lepo in toplo vreme, možne so le krajevne ne- vihte. Med 28. in 29. junijem bo- do prešle čez Slovenijo kratko- trajne nevihtne padavine s pre- hodno ohladitvijo, toda takoj nato bo spet lepo vreme. (Napoved priredil V. M.) Konfekcionarji na tekmi v Ptuju Najnovejše vesti ongres delavskih svetov se bo začel 25 junija Prvi kongres delavskih svetov Jugoslavije se bo začel v torek, 25. jun.. ob 9. uri v veliki dvorani Doma sindikatov na Trgu Marxa in Engelsa v Beogradu. Delal bo na dveh plenarnih zasedanjih in v enajstih komisijah. Referat o dosedanjih izkušnjah in nadalj- njem razvoju delavskega samo- upravljanja v Jugoslaviji bo po- dal na plenarnem zasedanju predsednik odbora za sklicanje kongresa delavskih svetov in predsednik Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Dju- ro Salaj. Določeni so tudi refe- rati za vseh enajst komisij. Po končnih podatkih so izvolili i^a prvi kc«igres delavskih svetov 1762 delegatov, kar je 85 dele- gatov več, kot so prvotno name- ravali. Povabilo, naj prisostvujejo kongresu, je prejelo 92 zastopni- kov iz 24 držav. Delo kongresa bč spremljalo okoli 200 domačih in tujih novinarjev. Zaradi velikega zanimanja sku- pin In posameznikov iz vseh kra- jev naše draave, ki bi želeli spremljati delo kongresa, je od- bor za sklicanje kongresa obve- stil vse zainteresirane, da more- jo kongresu delavskih svetov Ju- goslavije tako na plenumu kakor tudi v posameznih kongresnih komisijah prisostvovati kot go.st- ,ie samo tisti, ki jih je odbor pb- meno povabil Zaradi omejenega prostora v dvoranah pa odbor r tnogei ugodit; vsem zahtevam. Odbor jo tudi poslal vsem de- lavskim svetom in okrajnim sin- dikalnim svetom pismo s prošnjo, naj sestavijo gradivo iz predkon- gresne dejavnosti, ki se tiče aktivnosti organov delavskega upravljanja v* pretekli sedemletni dobi (referate, poročila, analize, zapisnike, dokumentacijo, skle- pe itd.) in ga dostavijo temu od- boru oziroma Centralnemu svetu Zveze sindikatov Jugoslavije. BEOGRAD — XI. kongres KP P"inske. ki je zasedal v Helsihkih od 29. maja do 2. junija, se je te dni z brzojavko zahvalil ge- neralnemu sekretarju ZKJ Josipu Brozu-Titu za pozdrave in želje za uspešno delo. PULJ — Na sestanku izvršne- ga odbora Festivala jugoslovan- skega filma so sporočili, da bo pokrovitelj letošnjega festivala BEOGRAD — Na povabilo cen- tralnega odbora Ljudske tehnike Jugoslavije bo 3. julija pripoto- vala v Beograd delegacija Lige prijateljev vojakov Poljske. Pogašen požar u kiimliinaty ^Bsi Po 55 urah napornega dela je uspelo gasilcem, da so 21. 6. okrog sedme ure zjutraj pogasili velik požar, ki je zajel hla- dilnico mesnega kombinata »Belje«. Sprva so pričakovali, da bo požar trajal več dni, toda požrtvovalni branilci so i moč- nimi curki vode ločili hladilnico od ostalih zgradb in nato postopoma pogasili požar. Tako so rešili naprave, surovino in zgradbo, vredne skoraj milijardo dinarjev. Največ zaslug za pogasitev ognja imajo gasilci ter vojak, in častniki JLA iz Osijeka, Beograda. Novega Sada. Vukovara. Vinkovcev, Slavonskega Broda in Belega Manastira. Pri gaše- nju požara je dobilo osem gasilcev opekline, ki pa k sreči niso težje narave. Škode, ki jo je povzročil požar, še niso mogli točno oceniti orav tako pa še n- končana preiskava o vzrokih požara