233 Naši dopisi. z Dunaja 20. julija. {Grof Hohemvart; ceski obiske ^alci peUanske razstave\ grof Bambergerjev zgubljeni sin.) V Pragi izhajajoči „Narodni Listy^, ki so zuaui po tem, da slišijo tudi travo rasti in prinašajo novice, o katerih se vsemu druzemu svetu celo ne sanja ne, poročali so dne 5. in 15. t. m. o nekem shodu vodij desnice državnega zbora, katerega se je razun grofa Hohenwarta in kneza Alfreda Lichtensteina, tudi udeležilo nekaj nemških konservativcev in pri katerem je baje grof Hohenwart izrekel, da je položaj desnice nekako nevaren (bedenklich). Iz te novice kovali so levičarji takoj kapital proti desnici, dvorni svetovalec Lienbacher jim je tudi takoj prišel pomagat in levičarji jeli so uže peti desnici smrtne pesmi. Na to pa se je oglasil sicer molčeč grof HoheQwart in je sledeče objavil v dunajskem „Vaterlandu^'': V nekem dunajskem listu nahajam članek ^^Narodnih Listov", po katerem bi bil imel takoj po sklepu volitev za državni zbor posvetovanje s knezom Alfred Lichtensteinom in pa nekaterimi odličnejšimi nemško-konservativnimi poslanci, čegar pretek bi mi bil dal povod k izreku, da je ves položaj desnice postal nekako nevaren. Temu nasproti prosim Vas izjaviti, da od začetka volitev za državni zbor nisem govoril ne s knezom Alfredom Lichtensteinom, ne z drugim nemško-konservativnim poslancem, da tudi z nobenim gospodom nisem bil v pismeni zvezi, zato tudi nisem imel povoda k zgoraj omenjeni, po „N. L." mi na jezik položeni izjavi ne k okamne-lemu diplomatičnemu smehljaju, katerega je hotel zapaziti imenovani list pri shodu, katerega ni bilo.^^ Tako grof Hohenwart. „Narodni Listy" pa se bodo otresli in kmalu zopet objavili kako zanimivo raco. Pred dvema dnevoma došlo je na Dunaj po državni železnico krog 1500 cehov, ki so šli v Budapešt obiskat iamošnjo razstavo. Dva posebna vlaka pripeljala sta jih na kolodvor državne železnice, kjer jih je srčno pozdravila deputacija tukaj živečih Čehov pod vodstvom državnega poslanca dr. Dostala. S kolodvora podali so se popotniki v Renzovo restavracijo na ^^Landstrasse", kjer je svirala godba spremljajoča potnike in pa so prepevali pevci Kolinskega „Sokola". Napitnic in srčnega radovanja potniRov in vseh mnogobrojnih drugih :gostov bilo je mnogo- Vlansko leto ob tem času izginil je odraščen sin znanega profesorja Bambergerja, sam tudi uže medicinec tretjega leta. Iskali so ga povsod, posebno krog hriba Raxalpe v Semerinškem gorovji, kamor je bil namenjen, pa vse bilo je brez vspeha, govorilo se je celo o samo-umoru. — Še le sedaj čez leto in dan našli so kosti, nekaj obleke in take sledove njegove, iz katerih je postalo gotovo, da se je bil ponesrečil pa v drugem kraju onega gorovja, kakor pa je hotel iti. Prem 12. jul. {Okrajna učiteljska konferenca. Javna zahvala. Letina, — Konec.) Najveća disciplinarna kazen v šolah sedaj je ta, da se izrednega sprideuca iz šole popolno in za vselej izključi; ravno tega pa marsikak malopridni potepuh prav težko pričakuje, ker mu potem več v šolo hoditi treba ni. Ako se ta kazen nad kom izvede, škoduje dobri stvari več nego koristi, ker se s tem še drugi, katerim šola ravno preveč ne diši, po- hujšajo in vsakemu šolskemu redu, ker vedo, da se jih našeškati ne sme, trdovratno nasprotovati prično, v čemur jih nebrižni stariši še celo sami podpirajo, da je morejo potem brez strahu pred kaznijo pri svojih delih brez skrbi rabiti. Žalostno, a resnično, ob enem pa tudi pravi odgoji britko škodljivo je to za celo družbo iiloveško! Kaj vse more in mora iz takih spridenih otrok, ko enkrat dorasto, nastati, ni ravno težavna uganiti. Uradni spisi so sploh v prav dobrem in poštenem redu; le tu in tam se glede teh še prava natančnost, točnost, taktnost in rednost pogreša. V šolsko kroniko vpisuje naj se le ono, kar v taisto tudi v resnici spada; osebnosti in osebni napadi pa v nji prav nobenega prostora nimajo in imeti ne smejo. K sklepu svojega poročila priporoča g. nadzornik zbranim konferentom še prav toplo vestnost, natančnost in vstrajnost pri spolnjevanji dolžnosti svojega prevaž-nega, težavnega, a imenitnega poklica. Edinost, zaupnost, prava ljubezen, odkritosrčnost in bratovska sloga naj vedno med njimi vlada, jih podpira in vodi k dosegi pravega smotra in zaželjenega cilja njihovega stanovskega poklica. Res zlate besede, katere naj bi tudi neprestano svoj prekoristni sad na blagor vsem skupaj v polni meri obilno rodile! Naši p. n. gospodje sobratje črnomeljskega okraja pozdravili bili so nas med tem po svojem gosp. nadzorniku telegrafično tako-le: ^Bratski pozdrav zbranim to-varišem!^^ Jersinovec. Prec na to odzdravilo se jim je isto potjo. Gosp. nadzornik navaja še šolo se tikajoče postave in razglase izšle med časom lanske in letošnje konference naše. Slednjič pove tudi še nazočim, da se prav dobra črna barva za šolske table dobi v Ljubljani pri g. Hauptmanu, lastniku tovarne za oljnate barve; 1 kilogram te barve stane 2 gold. 90 kr. S to barvo more vsak učitelj obdrgnjene šolske table brez posebne težave in truda iz nova sam nategniti in pocrniti. Sedaj pridejo poročevalci na vrsto. Točko: „Sestava podrobnega načrta in navoda za poduk v realijah z ozi-rom na postavo iz dne 2. maja in ministerijalne naredbe iz dne 8. junija 1883. leta ter z pzirom na potrebe v našem šolskem okraji^^ obdelujeta gospoda poročevalca Kalin in Kavčič; prvi razpravlja dotično stvar o eno- in dvorazrednih, razdeljenih in nerazdeljenih ljudskih šolah, drugi pa o tri- in četirirazrednicah. Za točko: „Kratica, jedrnata in temeljita splošna razprava o šolski hjgieni (zdravstvu)" določi žrob g. Fr. Mrcino kot poročevalca. Vsi trije gg. poročevalci so svoje naloge prav častno in pohvalno izvršili. Debata pri teh razpravah bila je precej obširna, strogo stvarna in mirna. Naši okrajni učiteljski bukvarnici ste letos v jako ugodnih položajih; ona v Postojni, katera sedaj obsega vsega skupaj 556 knjig v 694 zvezkih imela je dohodkov 160 gold. 62V2 kr., stroškov pa 112 gold, 91 kr., toraj je preostanka 47 gold. 71V2 kr.; ona v Vipavi pa, katera šteje 536 knjig v 568 zvezkih, imela je dohodkov 57 gold. 39 kr., stroškov pa 32 gold. 15 kr. s preostankom 25 gold. 24 kr. Te račune pregledala in odobrila sta gosp. učitelj Dimnik in gospadičina učiteljica Levstik. Stalni odbor in knjižnični komisiji ostali so „per acclamationem" prejšnji. Prečitala in podpisala se je tudi peticija do visokega deželnega zbora kranjskega o gmotnih zadevah ljudskih učiteljev, katera obsega šest toček. Gosp. nadučitelj Gašperin nasvetuje, da se tukajšni okraj po farnih in šolsiiih občinah opiše ter opis ta se zemljevidom vred na svitlo da. Nasvet bil je soglasno sprejet, a ob enem pa tudi vse potrebno ukrenjeno, da se stvar obistini. Gosp. nadzornik zaključi zborovanje oiiolo 1 ure popoludne s trikratnim ^.slava" na presvitlega cesarja, na kar konferenti navdušeno še veličastno ;,avstriJ8ko himno" zapojo. 234 Naš vrli in p. n. c. kr. okrajni glavar gosp. Anton Globočnik izplačal je potem še konferentom potnino. Bog ga živi još brezbrojnaja leta! Siiupno kosilo bilo je v narodni gostilni gospoda Vičiča; postrežba bila je prav okusna in dober kup. Zaupno-bratske pogovore dičile so tudi navdušene napitoice. Prva, izvršena po našem c. k. okrajnem šolskem nadzorniku gosp. Iv. Thumi, veljala je našemu presvitlemu cesarju; odmev bil ji je trikratni frenetični „živio'' in „slava". Napivali so dalje gg.: M. Zarnik gospodu nadzorniku Thumi, Stipko Jeieoec gosp. c. kr. okrajnemu glavarju Globočuiku ; Ivan Lavreučič, duh. pomočnik postojnski, slovenskemu učiteljstvu; Franjo Mrcina vrli narodni duhovščini; Ivan Okorn pa slogi med duhovščino in učiteljstvom rekaje: „Da dosežemo in dovršimo svojo prevažno nalogo, Bog živi duhovščine in učiteijstva nerazruseno .4 go! In tako nam je ta dan prave bratovske edinosti in zaupanja, katerega je v resnici Gospod naredil in kakoršnega se podpisani pri enakih prilikah skozi celih 14 let sem v tem okraju še ne spominja, le prehitro preminol in potekel, da se je bilo treba ločiti na vse štiri vetrove. Toda prijeten spomin na ta dan bode pa gotovo vsakemu nazočih neizbrisljiv ostal. Tukajšnja šola ima v svoji kroniki zopet dva blaga dobro»:nika na novo vpisana. Dne 21. junija t. 1. podaril je g. A. Ž., vstrajni dobrotnik naše šele mali ;^telephon", vreden 2 gold., kot inventarni dar tukajšnji šoli. Danes prejelo se je pa od si. c. k. kmetijske družbe kranjske pismo iz dne 9. t. m., št. 572, v katerem nakazalo se je za marljivo pokončevanje škodljivih mrče-sov tukajšnji šolski mladini 10 gold. nagrade iz dotične državne subvencije. Za ta znesek naročilo se bode pri si. društvu „Narodna šola'' za mladino raznega šolskega blaga. Obema blagima dobrotnikoma izrekam s tem v imenu šolske mladine in cele šolske občine najiskrenejšo in najsrčnejšo zahvalo. Bog ju živi, blagoslovi in milostno ohrani! Slava obema skupaj! Letina tukaj letos sploh še precej dobro kaže in obeta, kmetovalcu trud dobro povrniti. Češnje oorodile bile so obilnih in okusnih sadežev. Sena bode memo lanskega leta dosta več. Ozimna in jara žita so lepa, le tu in tam nekoliko redka in sentjava, gomoljiue in sploh okopavine so do sedaj jako čvrste; češpljevo drevje je po nekaterih legah s sadeži kar nasuto. Hrušek bode še precej veliko, a jabolk pa skoraj nič, ker so lansko leto močno cvetela in tudi nekoliko rodila. Trta izrašča se v lep in krepak les; grozdje je redko, a ocvetelo je ob najugodnejšem vremenu; kar bode pridelka, bode upao dober. Filoksere po teh krajih do sedaj, hvala Bogu, še ni; pač pa se tu in tam napoveduje zopet polagoma škodljiva ^^perenospora viticoia". Skoraj slednji dan ob svojem času malo pogrmi in dež nekoliko ljudi pri sušenji sena postraši, a dosedaj he je še vsa pokošena trava v seno lepo in o pravem ćasu posušiti mogla, a to (seno) se pa pod streho spraviti dalo. Sploh rečeno: vreme bilo je do sedaj v tem mesecu jako ugodno in povoljno. Le mili Bog naj nas pred točo in drugimi elementarnimi silami tudi v prihodnje dobrotno obvarovati izvoli, pa bode letos po šestih sporednih slabih in nerodovitnih letih zopet enkrat na sploh precej dobra letina. Bog jo tudi skoraj daj; potrebno je je uže vse! M. Kant. S Cola 10. julija. {Doh^o sredstvo za vinjene in zaspane voznike) i/najdel in naredil je kovač in bivši župan Andej Rovan na Golu, namreč da si zamore vpre-žena živina,' konji, voli itd. sama voz zavreti ali „za-žlajfati''. Pa tudi za ročne voziče je omenjena naprava kaj koristna in sicer tako , da zamore sredni junak z eno roko v najhujšem klancu 10 centov teže nazaj držati in še celo popolnoma ustaviti. Toraj je ta stvar vredna priporočila in kdor bi se za-njo zanimal, naj se k omenjenemu izumitelju potrudi , ker on gotovo vsakemu rad postreže. Eden, ki je stvar ogledal. Iz Ljubljane 22. julija. — Ideja ustanovitve ^kraj-carske poari.žnice^' padla je na rodovitna tla. Pretekel ni še mesec dni, odkar se je razpečatila prva ijnjižica^ oziroma odkar so se po časnikih naprosili poverjeniki, uže se je oglasilo toliko rodoljubov, kateri radovoljno prevzamejo ta narodni posel, da lahko, zadovoljni s prvim vspehom dalje delujemo. Tocia lepši bo ta, če bolj vstrajno delujemo , da dosežemo toliku hitreje za-željeui cilj, građenje „Narodnega Doma" v Ljubljani, in ta cilj bodemo dosegli, ako nas slovenska inteligenca ne samo denarno podpira, ' temuč se tudi oglaša za po-verjeništvo. Kolikor uradov na Slovenskem, bodi-si katere koli stroke, toliko središč za pobiranje prostovoljnih doneskov bi moralo biti. Knjižica bi se ko] razprodala, kajti 1. dne vsacega meseca sleherni uradnik žrtvuje lahko 10 kr., kedar dobi svojo plačo. Tako so delali Hrvatje za svoje kazališče, posnemajmo jih tudi mi uradniki ter položimo vsaki mesec desetico na oltar domovine. Zaradi tega bi predlagal, da se pri vsakem uradu naroči knjižica z markami po 10 kr., in eden naj prevzame poverjeništvo. Će kdo blagovoli več dati, tem bolje. Ako se priprosto ljudstvo, kaKor smo čitali o slovenskih delavcih v Ljubnem, zanima za to narodno podjetje, tem bolj je zavezana inteligenca z dobrim izgledom pravo pot pokazati. Naj se vendar enkrat pokažd sloga pri nas Slovencih in ne dajmo se osramotiti od svojih nasprotnikov. Kakor pri nas uradnikih, naj bi se tudi po raznih stanovih ustanovljale poverjeništva, kajti pri najbolj resni volji je skoro nemogoče za jednega človeka v kakem^ kraju nagovoriti vsacega za doneske. Toraj, dragi rojaki, na noge,« ne udajmo se, ter pokažimo, da slovenska sloga tudi nekaj velja. In če se nam posreči ta narodna ideja, prepričan sem, da se plodonosni nasledki ne bodo le v tem kazali, da zgradimo ^^Narodni Dom*^ v Ljubljani, narodna zavest se bo tudi krepila, kajti k temu delu pripomogel bo ves slovenski svet, od najviše do najniže stopinje. Uradnik. Iz Ljubljane. — Dr. Friderik Keesbacher imenovao je, kakur uradno naznanja današnja „Laib. Zeitung", za svetovalca in zdravstvenega poročevalca pri C. k. deželni vladi kranjski. — To je najnovejša in najpomenljive)ša novica, katero imamo zabiležiti za čas vlade grofa Taaffejeve in predsed-ništva barona Wi nkl erj a v deželi. — Dr. Keesbacher je med vsem slovenskim narodom predobro poznan, zato-pa nam ni treba dodajati nikakoršnega pojasnila — imenovanje samo govori jasno dovolj, in pojasnuje še marsikaj druzega! — Mestni odbor ljubljanski zboroval je včeraj zvečer ob G. uri in.je reševal sledeči dnevni red: 1. Naznanila prvosedstva. II. Volitev enega zastopnika mestnega Odbora v upravni komisijon za lokalno realkino zaklado. III. Vol»tev treh članov mes:nega zastopa V stalni mestni zdravstveni svet. IV. Policijskega odseka poročilo o gradnji mestne bolnice za slučaje epidemič-nih boleznij. V. Šolskega odseka poročilo a) o določitvi prostora za gradnjo poslopja mestni petorazredni deški šoli; b) o rešitvi priziva ljubljanske mestne občine na ministerstvo zoper c. kr. deželnega šolskega sveta kranjskega naredbo z 12. julija 1884. 1. št. 132-t (poučni jezik mestnih ljudskih šol); c) o dopisu kranj- 235 eke hraailaice v Ljubljaai glede neke zameae učalh sob c. kr. velike realse. Tajna seja: Finančnega odseka poročila o prošnjah itd. — Šolsko poročilo ljubljanske višje gfimnazije za minulo šolsko leto ob3ega: L „Ueber den Sensualisnaas des Philosophen Protagoras, von Dr. Oscar Gratzy", 2. „Schulnachrichten vom Director."^ Vsa knjižici obsega 82 strani, prva razprava saaaa pa 48 strani. Učiteljev podučevalo je zaukazane predmete 30, nezauka>5ane pa 4. — Na vsi gimnaziji bilo je koncem leta učencev 718, med temi Ljubljančanov 14a, sicer Kranjcev 475. Po narodnosti bilo je Slovencev 532, Nemcev 139. Lahov 10. Hrvatje 4. Čehi 3. — Po veri bili so vsi — razun treh — katoličani. Po napredku razvrstijo se učenci: 62 pohvaljenih, 455 z dobrim redom, 87 jih sme ponavljati preskušnjo, 67 ima dvojko, 40 pa trojko. — bol-nine se je plačalo za učence 8882 gold. Ustanov vži-valo je 127 učencev in ustanove sprejete znašale so svoto 10.835 gold. 58 kr. — Izpraševanje zrelosti prestalo je lani 36 učencev, ki so se podali v različne stanove. Za letošnje izpraševanje zrelosti oglasilo se je 38 učencev. — Tržaško c. k. gimnazijo obiskavalo je v minulem letu 424 učencev, med temi 143 Nemcev, 144 Lahov, 101 Slovencev, 17 Hrvatov, 3 Grki, 5 Armencev in 1 Anglež. — Od novomeške više gimnazije došlo nam je letno poročilo, katero oblega: Die Piatonische Anamnesis von Oustav Stanger, in: Schulnachrichten vom Director. Iz šolskega poročila posnamemo, da je bilo koncem leta na tej gimnaziji 129 učencev (2 menj, kakor preteklo leto), izmed teh je bilo vredjenih z odličnim napredkom 11. z dobrim 78, ostali učenci pa s slabim napredkom. Po^narodnosti bilo je Slovencev 125, Nemci 3 in 1 Srb. Šolnine so plačali 1176 gold., podpor iz ustanov pa se jim je izplačalo 1425 gold. 59 kr. Izmed S učencev, ki so se minulo leto oglasili za izpraševanje :zrelosti, prestali so to izpraševanje 3. Letos pa se je za to izpraševanje oglasilo 7 učencev, katerih so 3 odstopili, od ostalih pa so prestali trije, med njimi eden z odlikovanjem. Učenikov podučevalo je 14 zaukazane predmete, nezaukazane pa 3. — Iz poročila prve mestne peterorazredne deške ljudske šole v Ljubljani posnamemo, da je tam pod vodstvom ravnatelja in nadučitelja g. A. Praprotnika bilo 8 učiteljev, ki so v 5 razredih podučevali 495 učencev, med katerimi je 444 Slovencev, 43 Nemcev, 4 Lahi, 2 Srba. 1 Hrvat in 1 Ceh. Za višji razred sposobnih spoznanih je bilo 360, nesposobnih pa 130. — Iz letnega poročila druge mestue peteroraz-Tedue deške ljudske šole pod vodstvom ravnatelja g. L. Bela rja posnamemo, da je na njej podučevalo 10 učiteljev , koncem leta 703 učencev, razun 45 Nemcev "\'si Slovenci, med katerimi je bilo za višji razred sposobnih izrečenih 452. nesposobnih pa 239. — Za ttčeuce živinozdravništva s Kranjskega deželni odbor kranjski razglaša: Za učence s Kranjskega izpraznjena je na c. kr. živinozdravniški šoli na Dunaji ustanova letnih 300 gold. Prošnjiki za to ustanovo morajo dokazati, da so dostojni na Kranjsko, da so z dobrim vspehom dovršili 6 razredov gimnazije ali realke, da so zmožni slovenskega in nemškega jezika in da so spolnili 18. in še ne prekoračili 26. leto starosti. Poduk traja tri leta. Učenci se imajo za vsprejem prvi teden oktobra pri ravnatelji živinozdravniške šole na Dunaji oglasiti. Prošnjiki za to ustanovo naj svoje s krstnim listom in šolskimi spričali podprte prošnje do 20. avgusta leta 1885. vlože pri deželnem odboru kranjskem. — Krajcarska podružnica „Narodnega Doma" v Ljubljani sme imenovati vspeh svojega delovanja v prvem tednu velikansk; v tem kratkem času razposlalo ia razdelilo se je med nirod knjižic z markami za 30.000 udov. Misel, po milih rednih, mesečnih doneskih skladati darove za „Narodni dom" je bila sprožena uže večkrat tu in tam, ter tudi izvršena, a te male družbice zgubile so navadno kmalu veselje, ker niso našle posnemanja. Jednotne uprave in žive agitacije je manjkalo, da bi S3 bila iz^^ršiia ta lepi misel. Zato je pa odbor krajcarske podružnica ;,Narodnega domi^^ to reč v svoje roke vzel. Namen osnovateljem te po-družniceje^, pridobiti vsacega Slovenca svojim udom. Ce se to tudi ne da tako natanko izvesti, da le vsak zaveden Slovenec svojo dolžnost izpolni ter plača toliko krajcarjev na mesec, kolikor mu je mogoče in če vsak pridobljen ud nagovori in pridobi druzega uda, bode kmalu toliko mesečuih doneskov, da pride na vsacega Slovenca krajcar. Če pomislimo, kako malo jo tacih Slovenk in Slovencev, ki ne utegnejo dati na mesec krajcarja, in koliko je tacih, ki lahko dajejo na mesec tudi več, na pr. 10, 20, 50 in 100 krajcarjev, smemo biti prepričani, če vsi svojo dolžnost storijo, da imamo v teku leta 100.000 gold. Mogoče nam je doseči tak lep vspeh, a treba je, da nihče ne zaostane v svoji narodni dolžnosti. Narodnjaki naj delujejo, da dobi vsako mesto, vsaka vas in vsako selo ne le po jednei^a poverjenika, ampak po več. Narodna društva, slovenska duhovščina, razumništvo in slovenski dijaki naj nas podpirajo, kolikor je v njihovi moči, in kmalu imeli bodemo ponosni „Narodni dom". Ker v mestih in bolj premožnih krajih udje pristopajo , ki na mesec po io do 100 kraje, plačujejo, izdal je odbor knjižice z desetkrajcar-skimi markami. Toraj, dragi sorojaki! vsak, ki bere to vrstice, oglasi naj se poverjenikom podružnice, in dopo-slala se mu bode brezplačno poverjeniška knjižica z en-krajcarskimi, ali pa, če želi, z desetkrajcarskimi markami. Naslov se glasi: Krajcarska podružnica „Narodnega doma" (Dr. Josip Stare) v Ljubljani. — Novi knjigi. „Kranjska mesta", po raznih virih sestavil P. Florentin Hrovat. Z nekaterimi podobami, tiskal in založil J. Krajec, Novomesto 1885 — je knjižica, v kateri g. pisatelj na 133 straneh popisuje kranjska mesta: Ljubljano, Kamnik, Kranj, Loko,' Radovljico, Urijo, Lož, V^šnjogoro, Novomesto, Kostanjevico, Krško, Metliko, Črnomelj in Kočevje. Knjiga je sicer ponatis iz „Vrteča" in tedaj pisana za mladino, pa bo vendar-le vsakemu dobro došla. Podobe nahajamo v njej od mest: Kamnik, Novomesto, Kostanjevica, Krško in Metlika. Druga knjižica ima naslov: „Mladi ni^^ Spisal Miljenko Devojan, Novomesto 1885. Tiskal iz založil J. krajec. Ta knjižica obsega na 90 straneh: „Materino oko", „Mato", „Hromi Jurij", „Petričev Blažek", „Stanko", „Na sveti večer", „Sestri" in „Božidar". Prve dve ste pesmici, ostale pa povestice. — Nove maše imeli bodo letos sledeči novoposve-čeni mašniki: Gosp. Bulovec Mihael 9. avgusta v Eadovljici; g. Erzar Matija 15. avgusta v Cerkljah; g. Klemenčič Mihael 26. julija na Blejskem jezera; g. Pakič Marka 26. julija v uršulinski cerkvi ob 6. uri zjutraj v Ljubljani; g. Pehani Alojzij 27. julija pri sv. Jakobu v Ljubljani; g. Sčinkovec Avgust 26. julija v Kamniku; g. Ambrož Janez 26. julija v cerkvi Jezusovega Srca v Ljubljani ob 8. uri zjutraj; g. Kos Josip 26. julija v Šmihelu pri Novem Mestu; g. Kram ar ič Josip 26. julija pri sv. Jakobu v Ljubljani; g. Kun a ver Janez 9. avgusta v frančiškanski 236 cerkvi v LjiibljaDi: g. Mali Anton 20. julija na Rož«* niku ob 9. uri dopoludne; g. Pavlic Janez 2. avgusta v Kranji; č. o. Hir se h Henrik, frančiškan, 2. avgusta v frančiškanski cerkvi v Kamniku; čast. o. Skuhala Teodozij, frančiškan, 26. julija v frančiškanski cerkvi v Kamniku.