Tečaj IV.
V GORICI, v petek 7. i
O/
List izhaja vsak potek
in velja s poštnino vred in v Gorici domu poslan: za celo leto 3 gold., za pol leta 1 gold. 50 sold., za četrt leta 80 sold.— Za ude nar. - polit, društva „GORICA“ je cena določena, kakor za druge naročnike. Posamezni listi se prodajajo po 6 sold. v tiskarni.
Naročnina in dopisi
naj sc blagovoljno pošiljajo oprimi št vu v nunskih ulicah v tiskarno Karol Mii-ling-ovo. Vse pošiljatve naj se frank njej o. Rokopisi se ne vračajo. Oznanili se sprejemajo. Plača ge za navadno vrstico, Če se naznanilo sarno enkrat natisne, 8 sold., če dvakrat, 12 sold., če trikrat, 15 soldov.
Stanje Slovanov na Balkanu.
S. Murad I. podvrgel si je bil se svojimi divjimi azijatskimi četami slovanske narode med spodnjo Donavo i j adrijanskem morjem. Na „tužnema Kosovem polji onemoglo je serbsko junaštvo, palo je nekedaj tako slavno Dušanovo carstvo ; polumesec je premagal križ i je po tem veliko stoletij žalostno razsvitljeval s krvijo polita jugoslovanska tla. Turški barbarizem, pamflet na vsako omiko i svobodo zatrl je prejšno kristjansko omiko i blagostanje, razrušil je vse spomenike, ki so vbogo „rajo“ na neke-danjo srečo i slavo spomenjali. Ali krepak, zdrav, nadarjen jugoslovanski narod nij poginil v turški sužnosti — taki narodi živijo — nego se je vedno bil za „krst častni i slobodu zlatnu“.
V začetku 19. stoletja vzdignil je Črni Juri srbsko zastavo v znamenje osvobodenja i po nečastnem pobegu njegovem 1. 1813 v Avstrijo, je Miloš Obrenovič boj za svobodo nadaljeval i dokončal. Serbija je sicer svobodna, ali Bolgari, Bošnjaki i Hercegovina še vedno ječe pod turškim igom. Po najnavejših novicah je turška besnost povišala zatiranje svoje raje v Hercegovini i Bosni. Život in imenje, čast i nedolžnost so tam bolj negotove, ko nikjer. Mnogoteri uboji i nasilstva vsake vrste razganjajo narod z domačega ognjišča. Zaradi takovega stanja je narod zavrel i zapušča svoje pohištva i si išče v planini i črni gori zavetja, ako noče, da v turški temnici ghie. Nij dosti velika nesreča za ubog narod : huda zima, goveja kuga, premanjkanje krme za živino, nečloveško terjanje zadnjega dav-karskega krajcarja, (da bo imel Turek za
LISTEK
K. ontrapunkt.
[Spisal F. D. Tominški.]
(Konec)
18. stoletje nas pelje v obziru kontrapunk-tične glasbe popolnoma v Nemčijo. Tukaj je v začetku deloval velikan kontrapunktičiie glasbe, Jan. Seb. Bach, heros vseh orgauistov. Kar vkljub vsemu prizadevanju poprej ni bilo mogoče, to je bilo njemu igrača. Samostalnost kontrapunkcije v zvezi s harmonijo, ktero dandanašni v njegovih fugah ravno tako občudujemo, kakor so jo občudovali njegovi vrstniki.
Da so vsi boljši komponisti pisali v stari kontrapunkciji, pa vsak po svojem nagibu, to je preuzročilo, da je nastalo več vrst glasbe kakor: Cerkvena, operna in dvorna glasba, razlika, ktere prav za prav v absolutni glasbi ni, da se le za vsak glasbeni značaj vporabljajo najpripravniša sredstva. Kako so v tej dobi mojstri Hayd’n,
pot v Azijo) nego pritisniti je moral na nesrečen narod še turšii „zuluma (nasil-stvo). Stanje kristjanov v Bosni i Hercegovini postaja vsak dali žalostnejše i neprenosljivo. I kaj zamore nesrečna raja nasproti takošnemu nasilstvu ? Njim velja : pamti dušo, a terpi tielo. Kaj je vzrok temu religijozno-političnemu preganjevanji Slovanov od turške strani ?
So-li Turki mar preslepljeni, ne videč svoje slabo, nevarno stanje, da mogočnega leva vzbujajo ? Turki računijo, kakor nek Bošnjak iz Sarajeva v zadarski „Narodni list.u piše, tako-lc :	„Bosnja i Hercegovina
nam ne morate nič škodovati brez pomoči Serbije i Črnogore, a zadnji ne smete v denašnjib okoliščinah na nas udariti, ker so nas evropske velevlasti zagotovile, da ne sme nihče evropskega miru motiti, naj manje pa zmedena Serbija i Črnogora!" — Toraj se Turci naslanjajo na status-quo, katerega so tri velevlasti izobražene Evrope turški porti zagotovile ? O ti brezobzirna diplomacija, ki pustiš, da se samo zaradi obvarovanja status quo-a v Turčiji toliko milijonom bogato nadarjenih ljudij pot do više omike i blagostanja zapera ! Še celò amerikanskim zamorcem se je pomoglo do omike i vsa naobražena Evropa je to delo hvalila, samo nesrečnim Jugoslovanom ki so evropsko zapadno omiko proti muliamedan-stvu i turškem meču varovali, neka Slovanstvo prezirajoča diplomacija tega ne privošči ! Ali vrhu vse evropske protekcije bode Turška pala ; država, ki nima več zdravih življev v sebi, ne more živeti, k večemu životari. Nove naredbe, nove reforme po vzgledu zapadne civilizacije, katere so bile zadnje leta v Turško vpeljane,
Mozart, Beethoven kontrapunkt rabili, ni treba razlagati, kajti lijih dela so muzikalnemu občinstvu gotovo znana.
V novejšem času so zraven mnogih del harmonične veljave zopet oživela neumrljiviga in nedosegljivega mojstra Bach-a in so dala povod k študijam melodične kontrapunktike. Na to stran delovala sta posebno vspešno Mendels-sohn-Bartholdi in Robert Sehuhmann.
Opustimo stare, gori omenjene poskuse in vrnimo se k znani knjigi «Gradus ad Parnassum," ktero je v latinskem jeziku spisal uže rečeni Fux. Po tej knjigi ravnali so se večinoma vsi teoretiki prejšnega stoletja. V sedanjem stoletji pa se je pričelo poskušati to, kar je nekdanja kontrapunktika učila, stlačiti s harmoničnem naukom v eno knjigo, kteri so dali ime : »nauk o kompoziciji^.
Ker je Fux (in vsi njegovi nasledniki) za podlago tega nauka zgolj dvoglasuost rabil ; te-
se nij so mogle vkoreniniti. Bolnega moža, ne ozdravi več nobeno zbravilo! Visoka porta se sicer odorožuje i sknplja svoje vojne moči ; ona brani svojim narodom pot do omike, zaperajoč bolgarska učilišča i misijonarske šole, ali to so zadnja, obupljiva sredstva, katerih se poslužujejo samo »azijati:" Madjari i Turci, pa Tevtoni.
Turška ostaja vsak dan bolje izolirana, najstrašnejši neprijatelj — bankerot se ji vedno približuje. Te okolnosti so dovele tudi samo turško diplomacijo do prepričanja, da je naj bolje Turško sami sebi v njenem propadu prepustiti. Nasproti takemu stanju nij se čuditi da sosedne države, posebno Ruska i Avstro-Ogrska na razvitek pred-stoječe katastrofe dobro pazijo i da so na vse eventualnosti pripravljene. Posebno Avstrija, ki bode pri rešenji istočnega vprašanja gotovo lepo rolo igrala, si lehko sè svojim naklonjenjem i podpiranjem Dalmatincev, Bošnjakov i Hercegovincev, njih zaupnost i privrženost pridobi. Kakor se iz vseh okolnostij razvidi, je cesarjevo potovanje v Dalmacijo v neki zvezi z istoč-nim vprašanjem, katero dan denašnji časnikarstvo se ve da le na papirji rešuje. Ali gotovo je, da bodo jugoslovanski narodi dediči Turčije i da bodo, zapodivši azijatske barbare v njihove puščave, od koder so prihrumeli, na klasičnih tleh Balkanskegap ol-otoka staro klasično dobo oživeli.
I>Oplsi.
V Dornbergu, 5. maja. — Kakor je bil zadnjič „Glasu naznanil, smo imeli v saboto 1. maja razstavo Dornberških vin. A nihče se ni
glasja izpeljeval, zatoraj je zamogel podati le mnogo pravil o presledkih. Ta pravila, akoravno ne po vsem graje vredna, niso zamogla imeti potrebne samostalnosti, bila so zmešana in nauk ta je bil zelo nerazumljiv. K temu še pristavljam, da je Fux svoj sistem uredil po starih cerkvenih glasovih, kateri so terjali absolutna vodila. Kar je bilo za oni čas primerno ; sedanjih dob več ne vgaja. Historično velika vrednost, ktero hranujejo ti stari glasovi, se mora sicer pripozuavati, toda, ako bi hoteli izključi)ivo dandanašni po njih se ravnati — reklo bi se: „v kopnem s sanmi voziti". Ni pa tajiti da, ker je bila glasbena izreja po takem načinu ostra, da se je sad tega učila sicer počasno, vendar pa dobro kazal.
S tem, da so uektera, jako umetna dela Beethoven-ovega umotvora beli dan zagledala, ni bilo drugače mogoče, kakor da se je stari 'nauk o kontrapunktiki marsikteremu učitelju glasbene teorije pomanjkljiv dozdeval. Ves nauk o glasbi
da skuša edino le to
daj jo za podlago havmonično-koutrapunktične stavbe jemal —• t. j. dvoglasje ni iz čvetero- I pa je rad tako vravnan,

filli
■
®S~ sv-i-’ •■
1
m
... -..
n*dgal, da bode razstava takft.fijajua» kakor je bila, kajti razstavljenih je bilo 46 baž na razne načine po navodo tukajšnega vinorejskega dru-tva napravljenih vin. Razsodba vseh gg. profe-ìv kmetijske Šole, ki so sè svojim gospodom težjem Monk-em vse te vina pokušali in preiskali, bila je za Domberg jako v-: Vina vsa so pokazala nepričakovano moč od 9 in 9 5 stopinj do 13 in blizo 14 stopinj alkohola pri normalni temperaturi od 140 r. Kislina je sploh enakomerno razredjena, ter je ni niti preveč, niti premalo. Aroma, barva in


-rl.

druge lastnosti so tudi dopadle. Le to napako ao sploh več ali manj imela vsa vina, da so kazala neprimerno preveč tanina, kar se pa po
h
nasvetu g. ravnatelja v prihodnje prav lahko in popolnoma popravi, ako se bodo jagode od lila-stin. ločile in se bode vino le na tropinah brez hlastiu pravilno kuhalo. Izvrstno so se posebno •ponesle poskušnje z malvazijo, tako da so se
_____.»•	ju; a____ •	_•________*• i____»•	•
i
gospodje čudili, ter je niso mogli dovolj priporočati, naj se kolikor le mogoče ta trta množi in plodi, kajti težko se ji najde enaka, ki bi bila ob enem tako rodovitna pa tako izvrstna. Preiskava vin je trajala od l/olO dopoldne do 11/2 ure popoldne. Udeležili so se je tudi vsi dijaki kmetijske šole. Vsa ta prikazen je pa tudi na naše kmete kaj dobrodejen utis storila in gotovo •e ne bodo nikedar kesali, da so bili za ta dan oralo zapustili in se v obilnem številu poduči Ijive preiskave udeležili. Potem so g. profesorji pregledovali vrt vino- in sadjerejskega društva, ki je vsem jako dopadel. Eden izmed g. profesorjev je celò rekel, da tak vrt služi lehko vsaki šoli v izgled. Popoldne nas je se svojo nazoč-nostjo počastil tudi g. dež. glavar grof Fr. Co-ronini se svojo 'družino, ter so tudi razstavljena vina pukušali in vino-sadjeroski [vrt 0-hledali, ki jim je posebno dopadal. Vina so bila tudi še v nedeljo razstavljena. Ta dan je bil čitalnični veselici odločen. Obiskalo nas je obilo odlične gospode od daleč in od blizo. Beseda je bila krasna — posebno dobro so se pevci obnašali pod pevovodjem g. u-čiteljem J. Križman-om. „ Medejo* je izvrstno deklamovala gospica učiteljica iz Kamenj. Tudi igralci so bili kos svojemu poslu: igrali so ša-loigro „Filozof." Le to bi hoteli še našim čital-

razlagati, kar se nahaja v dobrih kompozicijah, t. j. absolutna teorija skušala se je od nekdaj s praktično kompozicijo ozko zvezati ; da pa je taka metoda slaba, ker ovira prosto fantazijo in je le nekterim glasbinim oblikam služna, ni mi treba dalje omenjati.
Rečeno je uže bilo, da je po časih Bach-a harmonija jela prevladati, toda zopet le dotlej, da si je glasba z Beethoven-om novo pot priborila. Beethoven-ove, dotlej še nepoznane harmonije so provzročevale, da je njim na čast spisanih bilo mnogo knjig o temeljnem basu (Gene-ralbasslehre). Nauk o teh knjigah bil je jako zmešan, nerazumljiv, preobširen in nespameten. Še le Gottfried Weber Jbil je tisti, ki je književno pričel ta nauk bolj jasno razlagati. Po njem so se drugi pisatelji počeli ravnati in dandanašni imamo že precej temeljit nauk o tej lepi vednosti. Upati pa je, da bode prihodnost še kaj boljšega v tej reči pripravila.
Kolikor več pa si je harmonija važnosti pridobivala, toliko več je kontrapunkt svoje veljavnosti izgubljeval. Sicer so ga komponisti, navdajam s poetičnim duhom še rabili, pa nauk
ničarjem svetovati, ker je bila občna želja pri zaduji besedi, da bi v prihodnje raji bolj lehke, ljudstvu in njegovi omiki primernejše stvari predstavljali. Ne zamerite za opazko !
Danes, 5. maja, nas je obiskal in družbeni vrt v popolno zadovoljnost pregledal tudi c. kr. dvorni svetovalec dr. Lorenz sè nadzornikom cenilne komisije g. Schmidinger-jem.
Konečno naj izrazimo prisrčno zahvalo g. ravnatelju in vsem gg. profesorjem kmetijske šole z.i njihovo vljudnost in trud, ki so ga za nas imeli, pa tudi dvornemu svetovalcu, da nas je blagovolil obiskati in naše mlado društvo k še večji delalnosti spodbujati.
Sramotni dogodki v Gradeou
pripravili so sedanjo vlado in ž njo sedanji sistem še ob tisti košček veljave, kojo si je pri-svojela se svojim brezobzirnem postopanjem do nenemških narodov; žali Bog, da so dogodki v Gradecu tudi Avstriji pritisnili sramotili madež v očeh evropejskih vlad, izvzemši Bismarkove. Pobalinsko rogovilenje Graških dijakov in delal* cev je veljalo don Alfonsu, bratu pravega španjskega Karola VII, sorodniku avstrijske cesarske hiše, dosledno tudi tej. Zakaj, povedali smo že v posledujem listu. Zarad hudobnega obrekovanja don Alfonsa, ko je še bil vojskovodja karlistnih čet pri svojem bratu na Španj-skem. To obrekovanje so širili vkljub vsemu 0-pravičenju vsi liberalni ustavoverski pruski listi v Avstriji. Vladni organi ne le da bi bili molčali, so še podpirali zlobno hujskanje.
27. aprila čakajo nemški in italijanski dijaki don Alfonsa, da pride s cerkvije, kamor je hodil redno h maši ob 10. uri, ter ga škandalozno obsujejo in sramotijo. Pol ure je moral čakati don Alf. se svojo soprugo, kernizamogel ne naprej ne nazaj. Še le čez pol ure pride nekoliko mestne policije ter jima pomaga do kočije. Vlada je pred vedela, kaj se namerava, pa je roke križem držala. Ker se smrkolinom ni nič zgodilo, vzdignejo se zvečer združeni z podkupljenimi delalci, grejo do palače d. Alfonsa in tamkaj razsajajo kakor besna zver. Drugi dan 28. aprila ponovi se škandalozno razsajanje pred cerkvijo in zvečer pred palačo, in sicer še
o tej reči ostal je še pri starem in ukaželjnosti se ni moglo drugače vstrezati, kakor s knjigami: Albrechtsberger-jevo, Marpurgovo i. dr., kterih nauk je bil dokaj pretiran, pa jako pomanjkljiv. Celo tako daleč je prišlo ondaj s kontrapunktom, da je svoje ime zgubil in se skovalo mesto njega ime: „poliphonijau.
Poliphonija, t. j. mnogoglasje nikakor ne dopoveduje tega, kar beseda kontrapunkt — morda je le razloček za besedo : homophonija, t. j. enakoglasje, kakoršnega žalibog preveč po naših cerkvenih kompozicijah nahajamo. Držimo se toraj starega častnega imena in pripravimo kontrapunktu tudi pot v naše slovenske cerkv. kompozicije, da ne bodo tako slabe, nič vredne, celò pohujšljive, kakoršne so bile dozdaj.
Mendelssohn-Bartholdi-ju pa gre čast, da si je prizadeval koristna dela o harmoniji, kontrapunktu in fugah na svetlo spraviti ; v to svrho si je pridobil izvrstnega teoretika : E. F. Rich-ter-ja, vodjo glasbe na vseučilišču v Lipsiji. Od vseh del tega zapopadka so omenjena najboljša — saj jih tudi najprvi reformator cerkvene glasbe, dr, F, Witt v svojih časopisih slavno omenja.
hitfe. Celo v cerkev je šla druhal in tamkej Don Alfonsa psovala, pehala in s palicami vanj suvala. Don Alfonso se ni namreč vstrašil smrkovcev, da bi ne šel po navadi v cerkev, tudi ni mogel si misliti, da bi bili v Avstriji tako daleč, da bi vladni organi strogo ne zabranili; pa se je motil. Res, da so bili drugi dan pri rokah vojaki, pešci in konjiki v obilnem številu, pa so imeli povelje, las ne zakriviti pobalinom. Druhal se ni umaknila, marveč vidivši sramotno prizanesljivost vladnih organov je začela kam-njati vojake. Veliko vojakov je bilo nevarno ranjenih, dva konjika je druhal celo s konja pahnila. Pri vsem tem vojaki niso še smeli smrko-linov se takniti. Še le, ko je prišlo višje povelje iz Dunaja, prav za prav iz Dalmacije od Nj. Veličanstva, naj se rogovilenje strogo zatre, še le potem so vojaki silo rabili ter druhal razkropili. Tretji dan 29. aprila ni prišel don Alf. v cerkev, tedaj ni imela druhal nove priložnosti, pa zvečer se je ponovilo tulenje in razsajanje pred palačo; še le o polnoči so vojaki druhal razgnali in mir naredili.
Tri dni tedaj je potrebovala vlada, da zatre Avstriji sramotno rogovilenje v glavnem mestu Štajarske kronovine. Lahko bi bila to storila v eni uri in ovarovala nevarno ranjenje nedolžnih vojakov. Pa njej so se smilili Graški pobalini. V prvi vrsti je kriv nadaljevanja pobalinskega rogoviljenja Graški župan, ki ni hotel rabiti svoje oblasti. Mesto da bi bil koj strogo zažugal fantalinom, pogajal se je ž njimi. V drugi vrsti so nadaljevanja krivi liberalni ustavoverski listi, ki so grajali ne dijake, ampak don Alfonsa, da „ provocira* (!!) dijake, ker hodi očituopred očmi onih pobalinov v cerkev. Po novejšem pravu naših prusakov bi bil moral don Alf. dovoljenja prositi pri dijakih, da sme v cerkev. Kaj tàkega sme se v Avstriji pisati! — V tretji vrsti so krivi rektor vseučiliščei in nekateri profesorji, ki propagando delajo pri dijakih, da Avstrijo za Prusijo pripravijo. In to je sedanja vlada trpela. -— Sramota! — Pri tej priložnosti so rektor in profesorji dijake nekako zagovarjali, tedaj odobrujejo ali saj ne grajajo tako : pobalinstvo. Sploh pa je sedanja liberalna avstr, vlada naj več kriva, ker se ni zmislila, da bi storila svojo dolžnost, pred da je dobila strogo povelje Nj. Veličanstva. Sedanja vlada je kriva, «ker sramotni dogodki so dozoreli sad onih principov, koje je ona na svoj liberalni (?) prapor si zapisala. Dogodki v Gradecu so žalostno spričevalo notranjega položaja, v kterega je ustavoverstvo Avstrijo potisnilo. Dogodki spričujejo, da je sedanji vladni sistem zadušil v ljudstvu pokoršino, in udanost do cesarske hiše, na drugi strani pa, da sedanja vlada ni sposobna vladati.
V mestu, kakor je Gradec, bi se morala vsaka ustaja in vsako kalenjc miru na mah zatreti ; hrup pa, da ne rečemo punt, je trajal tri dni. Vlada vedno oznanuje po svojih listih, da je dovolj močna vsako kalenje miru koj zatreti. Dogodki v Gradecu kažejo, da nima vlada ne veljave ne moči. Kel* vladni organi niso se nadejali tako strogega povelja Nj. Veličanstva, za to se zdaj vijejo in sukajo naši ustavoverski pru-saki na vse načine, kako bi zagovarjali in pokrili svoje izdajsko postopanje. — Na prvi hip so dolžili italijanske dijake iz Dalmacije, da so ti nemške dijake zapeljali. Res, ital. dijaki so bili v prvi vrsti z rogovileži. Zdaj pa oni časopisi o tem že popolnoma molčijo. Preiskava so je začela. Kar se dozdaj sliši, so ves hrup pro-vzročili Bismarkovi agenti. A v s t r i j a j e p r e-
prežena s pruskimi vohuni, agenti in Š u n t a r j i. I z d a j i c e sedijo v mastnih službah v vseh krogih kot šolmaštri, profesorji, uradniki, višji in nižji itd. ki delajo propagando za Prusijo. Naši vladni organi vidijo naj manjši stvar pri državno-pravni stranki, da'jo izdajstva zlobno natolčujejo ; očitnih pruskih agentov ne vidijo ali nočejo videti. Bomo videli, kaj bo preiskava na dan spravila.
Vse kaže, dogodki v Gradecu so za sedanjo vlado in ves ustav, sistem to, kar 1.1866 Kraljevi gradeč za ces. armado. C. k. namestnik je neki že-zbolel. Zbolel bo, nadejamo se, še marsikedo iz viših krogov. Bog daj in sicer kmalo ; morda bi se potem Avstrija šc rešila. Gotovo je, da sedaj nimamo nobene vlade.* Ministri menda že slutijo, da jim je slovanska Dalmacija mrtvaško trugo napravila. Na vsak način je sedanja vlada odgovorna za dogodke v Gradecu in sramoto Avstrije pred svetom, ki se nc da pokriti.	_
Ogled.
Avstrija. Cesarjevo potovanje po Dalmaciji je prav sijajen triumf, kakoršnega se morda sam nij nadejal. Cesar je povsod z ono iskreno radostjo i naravno odkritosrčnostjo, z onim žarnim navdušenjem sprejet, kakoršno more samo slovanska odkritosrčna, poštena duša pokazati. Lehko se je prepričal, da dalmatinsko srce vedno bije za visoko dinastijo, da hrvatski Dalmatinec nij vstajnik kakoršnega so nemški, slovanstvu sovražni listi pri zadnji od krutega birokratizma provocirani listaj i naslikali. Cesar je po očetovsko z ljudstvom občeval, spoznal je njegove kraje, šege i mišlenje, spoznal je tudi njegove potrebe, zanemarjeno 3tanje Dalmacije, ki bi se pod njegovim žezlom lehko do onega blagostanja in one slave povzdignila, ki jo je v rimskih časih uživala.
Dalje se je hrvatski kralj lehko prepričal, da v Dalmaciji nij italijanske narodnosti, ki bi hrvatski večini zavladala, i ji pravice kratila. V Zadru i Spljetu nij se Italijanom posrečilo prekriti i zatreti pravi značaj Dalmacije, nego tuji živelj — premagal je hrvatski. Nemški in italijanski listi sicer o pokaživanji hrvatske lojalnosti molče, ali pa Hrvate celo sumničijo, kakor znani Spljetski Bajamonti, zagrizeni sovražnik Hrvatov, ki se nij sramoval v svojem organu, na dan cesarjevega prihoda v Spljet, Hrvatom hinavščino i hlinstvo očitati, ali cesar se je o stvari sam prepričal. Za Jugoslovane ima to potovanje, kakor sploh za Avstrijo, vele važen pomen. Narod stopa v trumah pred svojega kralja s prošnjo, da se „posestrimeu Hrvatska i Slavonija združe z Dalmacijo v trojedino kraljevino. Ali težko bi Nemci Madjarom pripustili, da bi si Ogrska s pridobljenjem tako važne province večo moč i prednost pred Cislitavo dobila; dandanes gre le za to, da Dalmacija bode morala po svojem geogratičnem položaji zelo znamenito misijo izvršiti. Torej lehko sodimo, da je cesarsko potovanje v nekaki zvezi z iztočnim vprašanjem. Avstrija mora skrbeti, da si, pospešujoč materialno i duševno stanje Dalmacije, Dalmacijo pridobi, da si posredno po Dalmaciji naklonjenost turških Slovanov prisvoji,


Celò „Fremdenblatt“, o katerem se meni, da je v vladni milosti, pravi : „Osoda, katero mi Dalmatincem pripravljamo i njihovi zemlji, ta ne bo ostala brez uspeha na častvo Slovanov na Balkanu i na njihovo odioko, ako se na zadnje v resnici začne polumesec z Evrope pomikati Naj bo ta stvar kakor hoče, gotovo je, da bo to potovanje cesarjevo ne samo na Dalmacijo nego tudi na druge Slovane blagodejno upl-ivalo, i v to Bog pomozi !
Deželni zbori bodo v kratkem sklenjeni, gor. Avstrijski je že. Iz češkega je znamenito, da so „ Stari “ s posebno spomenico opravičili svoje passivno postopanje, pa liberalna večina ni dopustila, da bi se o nji razgovor začel. Dali so tedaj natisniti spomenico, al vlada jo konfiscira. Tedaj eden bolj liberalen mcino druzega. Na Moravskem so Nemcem zopet eno novo šolo privolili, imajo jih 10 Slovani pa 2, to se pravi ena četrtina prebivalcev (Nemcev) naj ima 10 šol, 3 četrtine (Slovanov) pa 2, to je pač izglcdna ravnopravnost. V 0-grskem zboru je poslanec Senuyey zopet povdarjal, da hoče sicer glasovati za vladni finančni predlog, da pa s tem vladi nika-koršne zaupnice nc daja. Govor njegov napravil je velik utis.
Zunanje države. Na Pruskem je nemški cesar dovolil, da sc zbornici predloži načrt postave, po kteri bodo vse katoliške samostane zatrli in njih premoženje pobrali. — Kartisti so zopet na treh krajih premagali Alfonsovc vojake. — Bismark težko gleda, da se Francoska oborožujc, ,Germ.“ pravi, da je že pisma pisal franc, vladi, v kojih jim z vojsko žuga, on sam pa tiči v orožji ne kakor nernec pravi, do oči, ampak do n treh las, “ ki je nosi na železni glavi.
Razne vesti.
set (reci : čez ! ! deset) pogreškov naredila. Naj ,SočaM najprej pred lastnimi vrati pometa.
Vodja tukajšnjega deželnega zavoda gluhonemov.
#, : / /v v
r

— X. občni zbor slovenske Matice bo 19. maja 1875. leta ob 3. uri popoldne v čitalnični dvorani. Vrsta razgovorov: 1. Predsednik nagovori zbrano skupščino. 2. Poročilo o odboro-vem delovanji odborovem delovanji od 1. marca 1874. do konca aprila 1875. 3. Bačan od 1. julija 1873. do 1. julija 1874. 4. Volitev treh udov, da pregledajo, presodijo in potrdijo odborov račun vsled § 9. a) Matičnih pravil. 5. Proračun od 1. julija 1874 do konca junija 1875. 6. Volitev 11 odbornikov, in sicer: 8 odbornikov namesto onih leta 1870 voljenih, ki so: a) izmed Ljubljanskih: dr. J. Bleiweis, J. Tušek, J. Vavru; b> izmed vnanjih t grof J. Barbo, J. Gorup, Fr. Kandernal, Luka Svetec, dr. J. Ulaga; — 2 odbornika namesto umrlih Ljubljanskih: dr. E. H. Costa in dr. L. Vončina, in 1 namesto dr. Razlaga, ki je odstopil.
Opomba 1. Pri volitvah odbornikov sl. Matice se vštevajo tudi volilni listi tacili družbenikov, ki sicer niso mogli sami priti, pa so vendar svoje volilne listke odboru poslali tako, da ni prav nič suma zarad kake prevare (§.11. pravil).
Opomba 2. Račun za preteklo, proračun za prihodnje društveno leto in volilni listi se pred razgovori razdele nazočim družbenikom.
— Buskoplatnene Mačice. V številki 17. „Sočcu se bere, da so se neki gospodje, ki se človekoljube imenujejo, Škandalizovali, ker so se naši gluhonemi v nedeljo, 25. preteklega meseca aprila, v ruskoplatnenih hlacicah in suknjicah sprehajali, Češ da so bili revčki mraza zeleni.
Ako bi bili tisti mehkočutni gospodje tisti dan na gorkomer pogledali, bi bili zapazili, da je kazal okoli 14 stopinj gorkote; gojenci tega zavoda so imeli pod ruskoplat tienimi hlačkami tudi močne in gorke podhlačiee (spodnje hlače), in dasiravno je včasih veter popililjal, so vendar na vprašanje njih učenika, gospoda Lenardič-a, ali jih zebe, veselo odgovorili, da ne in da se prav dobro počutijo.
Menim, da onim gospodom, ki kot človekoljubi hlačice naših gluhonemov opazujejo, to ime ne pristoja, teiuuč le ime človekodražnikov ! Pač čudno se mi zdi, da „Soča" nima nič boljšega in važnejšega pisati.—Slednič pane morem zamolčati moje velike osupnjenosti, da je, »Soča44, — ki je lani meseca septembra »Napredovanje4' (klasifikacijo) gojencev tega zavoda tako hudo napadla, ter je škandalozno, antidiluvijalno delo imenovala zarad nekih pogreškov, ki so večidel v tem obstali, da sem imena in rojstne kraje gojencev, posebno Italijanov in Ilircev tako natisniti dal, kakor sem jih v krstnih spričevalih našel, — da je »Soča", pravim, v desetih versticah, v kterih govori o hlačicah teh gojencev, nič manj, ko de-
Ker je iz zgoraj navedenega programa razvidno, da se voli 11 odbornikov — 6 v Ljubljani bivajočih, 5 pa vnanjih — mislijo »Novice* svojim prijateljem vstreči, ako jim nasvetujejo možč, katere naj volijo, da se ne cepijo glasovi in izvoljeni se morejo ponašati velike večine svojih volivcev. Ti-le so:
v Ljubljani bivajoči (dosedanji): dr. Janez Bleiweis, prof. Tušek, prof. Vavru, (novi) : Franjo Ravnikar, deželni blagajnik, Stegnar Feliks, učitelj v kaznilnici na gradu, prof. Wiesthaler;
izmed manjih (dosedanji): grof Barbo v Jožef Gorup v Trstu, Luka Svetec v Litiji, dr. Ulaga v Konjicah, tnovo) : prof. Urbas v Trstu.
Naj se gospodje udje obilo udeležijo napovedanega zborovanja; kdor pa osebno ne more priti, naj vredništvu »Novic14 pošlje podpisani list, da ga izroči predsedstvu.
— Hervatska matica. Odbor krvatsk. Matice deržal je 18. t. m. sednico, v kateri je sklenil, da se berže dude tiskati »Antologija pje-
%
suičtva hervatskoga i serbskoga od A. Senoe“ i prevod Jules Verneovih romana. „Sa zemlje na mjcsec44 i »put oko mjeseca. Antologija bode imela vvod o pesniški umetnosti. Kedor se hoče herv, i serb. pesniki bolje seznati, i to terja slovauska vzajemnost, naj seže po tej lepi knjigi, vredjeni od slavno-znanega herv. pisatelja i pesnika — Šenoe. Drugo delo je Verneju »pot okoli meseca". Vernejeva dela v osladni obliki romanov podajajo dosti poduka iz raznih strok prirodnih naukov.
Matica bode izdala vernejeva dela z ilustracijami, katere si je iz Pariza za dober denar dobila. Slike od franc, original ponaša, bodo krasile tudi hervatske prevode.
Matica herv. je v slabšem stanji nego naša, i do letos je izdajala samo po eno knjigo na leto, ali sedaj se bode tudi ta znanstreni zavod povzdignil, kakor sploh herv. slovstvo sedaj prav krepko napreduje.
Ustanovaiki matični plačujejo 50 gld. ka-
m
N
*
r-.
terc lchko tudi v obrokih plačujejo, podpiralni udje pa po 3 gld. na leto.
1
& ' I
— 3 bogoslovci mariborski tretjoletaiki morajo pretrgati učeujc iu pripravo na ordinacijo, ter 15. t. ra. iti k vojaškim vajam.
— Otrok v Šoli umrl je 2. maja pri sv.

fe
ir
Križu pri Slatini vpričo součencev.
— Napitnica sv. Očetu. Angleški guver-verner na otoku Malta je dal pred kratkem na čast novo izvoljenemu škofu pojedino. Po napitnici kraljici Viktoriji, napije guverner, protestant, sv. Očetu: «Jaz pijem na zdravje velikega moža, ki nima enakega, ki je, akoravno od vsega oropan, najmogočnejši vladar na zemlji: Pij IX,! Njegove besede so znane po vsej zemlji, njegovo stanovitnost vsi občudujejo. Tudi jaz sem imel čast pri njem zaslišanje dobite, in moram zagotovljati, da sem bil ginjen od častitljivosti in občudovanja tega vladarja in višega pastirja, ki je naj veči mož na zemlji/
Domače stvari.
(Dvorni svetovalec dr. Lorenz) je pretečeni dni obiskal tukajšno kmetijsko šolo. Bili so dogovori zastran preustrojitve v nižo kmetijsko šolo med dr. Lorenzom in poslanci, kterih nek-teri bi nič druzega ne želeli, kakor da šola neha. Cuje se, da so ti «prijatelj/ naroda dobili potreben nauk od strani svetovalčeve, kar jim privoščimo. Slišimo pa tudi, da je šola, akoravno toliko napadana od kruhoborcev, dr. Lorenzu, več ponudila, kakor je pričakoval. Prepričal se je sam, koliko so zmožni professorji in koliko znajo dijaki. Veseli nas, da je tolikokrat napadano osebstvo naše kmetijske šole od tako visoke osebe zadobilo najlepši zadostenje, o čemur
se bo marsikdo morda čez ne dolgo sam prepričati zamogel. Tudi nam bo o priliki morda mogoče kaj več o tem spregovoriti.
(Procesije križevega tedna.) — Kakor je bilo naznanjeno, veljale so letošnje procesije križevega tedna tudi za sveto leto. Vse tri dni je bilo veliko pobožnega ljudstva skup, tudi prvi dan, akoravno je dežilo. Prav posebno velika je bila procesija zadnji dan. Red je bil, kolikor pri taki priliki mogoče, dober, in ljudstvo je pokazalo, da je vneto za dušno slab. Nerodnost se ni nobena pripetila.
Prevzvišeni nadškof z drugo duhovčšino so se vse tri dni procesij vdeležili. Prav častitljivo je bilo videti prevzvišenega nadškofa, akoravno so v visoki starosti, tako krepko korakati za drugo duhovščino; tudi prvi dan se niso zbali ne dežja ne blatne poti.
Vsaki dan je trajalo opravilo od 8. ure čez ednajsto.
(Dahovske spremembe) — C. g. Adolf Har-mel, kaplan v Cirknem je postal farni oskrbnik v Šebreljab. — V. č. g. Andrej Brezovščik, do
v
sedaj vikar v Štanjelu, je dobil faro Richeuberk in 3. t. m. je bil instaliran.
(Žamlarji in delalci). — Na železniškem mostu čez Sočo so stražili 1. maja žandarji in niso pustili ljudi ne sem ne tje, kazaje, da je spodaj barka. Nabrala se je lepa množica ter silila čez. Straža je hotela orožje rabati, pa ker je bila množica prevelika, tega sicer ni storila, ampak hotela je 4 seboj peljati v zapor. Kakor iz enega grla jc zdaj zadonelo: Ali vsi,
ali nihče! Vsi so šli čez most proti postaji in se razšli deloma konec mosta, deloma pri postaji, deloma pri gledišči in tudi žandarji. Tedaj veliko kokodauja ....
(Besede) ne bo v čitalnici 9. t. m., kakor je bilo naznanjeno, okoljščine so nanesle, da so jo odložili za poznejši čas.
Borsiti kurzi na Dunaji 7. maja.
Enotni drž dolg v papirju .	69	80
„	„	„ v srebru . .	74	35
Drz posojilo leta 1860 . . .	111	50
Akcije narodne banke . . .	964	—
Kreditne akcije		231	25
London 		111	25
Napoleon d’ oro			8	90
Cekini 		—	—
Adžijo srebra 			102	80
MOLITVE
za sveto leto 1875 s kratkim podukom
je nasjov knjižici, ki je prišla v Mailingovi tiskanimi na svetlo in velja :
1 izris ...	4 solde
10? izrisov ...	30 soldov
50 „	.	1 gl. 25
100 „	.	. 2 „ —
D
n
Tretji natis, “^f
Pozor zidarski mojstri!
Mojstri, ki želijo prevzeti popravljanje zvonika in farovža v Kostanjevici na Krasu, naj se v kratkem pri tukajšnjem občinskem zastopništvu oglasijo.
Kostanjevica 4. maja 1875.
OT>6. zastop
v Kostanjevici.
Oziianllo«
HRANILNICA,
združena s zastavljavnico
„MONTE DI PIETÀ" v Gorici
prejema vsak dan, razun nedelj in praznikov, od 8. ure zjutraj do poldne kateri koli znesek denarja ne manjši od 1. gold. in plačuje obresti 5% Posojuje se tudi denar na nepremakljivo blaSo (hiše in zemljišča) in na obligacije po 6%. Ta posojila se potem lahko tudi poplačujejo v večkratnih obronih (ratah), primernih posojenemu kaqitalu.
Zastavljavnica (Mont)
izplačuje zneske v srebru na navatne zastave (perilo, prejo, oblačilo itd.), kakor tudi na zlateriino in srebernino. Ako izplačani znesek 10 gold. ne presega, plačuje se obrsti 0°/°, od večih zneskov 8%.	_____

Pravi
WILHELMOV
antiartritični antirevmatični 6aj za oišoenje krvi.
(čisti krv zoper protin in revmatizem)
je kot
pomladansko zdravljenje
edino gotovo zdravilno hrv čisteče sredstvo,
Vsled Nj. Vel. Ngjvišega pove lja zoper penare jenje zavarvano Dunaj 28. nu 1871.
ker je od prvih	aimHimiMHilMai S privoljenjem 1
medicinskih	c. k. dvorne jj
avtoritét	pisarne vsled 1
i g __	sklepa na Dunaji 8
Evrope	j 7. dec. 1858. |
bilo z najbolj im uspehom upotrebljevano.
Ta čaj čisti celi organizem; preišče, kakor nobeno drugo sredstvo, dele celega truplja in odvrne iz njega po notranjem upotrebljevanji vse nečiste za bolezen nabrane reči; tudi je učinek gotovo ustrajajoč.
Temeljito ozdravljenje protina, revmatisma, otročjih žil in zastaranih trdovratnih bolezni, vedno gno-t ečih se ran, kakor vseh spušajev pri spolnih boleznih in po koži, mazolov po telesu ali po licu, lišajev, sifilitičnih ran.
Posebno ugoden vspeh je imel ta čaj pri za-gnjetenji jeter in vranice, euako pri zlati žili, zlatenici, silnem bolenji po čutnicah, kitah in udih, potem pri ti-šanji v želodcu, vetrovih, zaporu, vodnih nadlogah, močenji, moškem oslabljenji, toku pri ženah itd.
Bolezni, kakor bramorji, žlezni otok, ozdravijo naglo iu temeljito, ako se pije čaj neprenehljivo, kajti on je hladeče sredstvo, ki raztopi in žene scavnico Celi kup spričeval, pripozuavalnih in pokvaluih pisem, ki se tirjane zastonj dopciiljajo, spričuje resničnost zgorej navedenih razlogov.
V dokaz rečenega navedemo tukaj vrsto pripozna-valnib pisem:
Gospodu Franju Wilhelmu, lekarju v Neunkirchen-u.
V Zagorji 5. aprila 1873. Vljudno Va3 prosim, da mi pošljete še dva zavitka uže enkrat poslanega antiartritičnega antirevmšGčne-ga čaja za čiščenje krvi po pošti s povzetjem prej ko mogoče. Ob enem Vam izrekujem najtoplejšo zahvalo, ker uže prvi zavitek je zdatno pomagal moji ženi, ki je uže leta m leta imela revmatizem iu jo je zapiralo. U-iam, da bo popolnem ozdravila, ker, akoravno sem uže vsakovrstne zdravila rabil, vendar po nobenem se ni tako dober uspeh pokazal, kakor po Vašem čaji. Se spoštovanjem	Ernest Zeynard, uradnik.
Gospodu Franju Wilhelmu, lekarju v Neunkirchenu,
Neutra 23. aprila 1873.
Uže več let trpela sem strašno. Revmatizem sem imela tako kud, da sem dobila rane na nogah, iz kterih mi je teklo. Tisučno hvalo pravemu Wilhelmovemu čaju za čiščenje krvi, kterega ste mi poslali 2. nov. 1872. Dva zavitka sta mi bolečine umirila in me popolnoma ozdravila, kar po nobeni drugi poti doseči nisem mogla, za kar se še enkrat srčno zahvaljujem. Jaz sem Wil-lielmov antiartritičen antirevmatičen čaj za čiščenje krvi tudi drugim bolnikom kot naj boljši čaj priporočila. Večno Vam hvaležna	Alojzija Dòlìer.
Gospodu Franku Wilhelmu, lekarju v Neunkirchenu.
S pravim Wilhelmovim čajem za čiščenje krvi ozdravil sem prav dobro gospo grofinjo Paracin, ki je v zvezi z našim dvorom iu jako priljubljena.
Ta gospa, ki je imela prej revma-tizem v nogi, ne čuti tako pogostoma tega nadlegovanja in kadar pride, mi več močno. Ker se gospa po mojem nasvetu zaržuje vina, upam, da bo po daljši rabi tega izvrstnega Williel-movega čaja za čiščenje krvi popolnoma nadloge rešena. Prepričan o izvrstnosti njegovi, bom Wilhelmov čaj povsod priporočal.	D.r Van Kloger.
Svari se pred ponarejanjem in sleparstvom !
Pri kupovanji naj p. n. občinstvo natanko pazi na mojo postavno zavarovalno marko in firmo, kar je na vsakem zavitku na zunanji strani razvidno, da se s ponarejanjem ne daja zaslepiti,
Pravi Viljelm-ov protiartritičen, protirevmatičen čaj za čistenje krvi dobiva se le iz prve mednarodne tovarne protiartritičnega, protirevmatičnega čaja za čistenje krvi v Neunkircheu-u pri Dunaju, ali v mojih po časopisih naznanjenih zalogah.
En zavitek v 8 oddelkov razdeljen, po zdravniškem naukazu pripravljen, z navodom, kako se rabi v raznih jezikih, velja 1 gld., kolek in pošiljatev 10 sold.
Da ima p. n. občinstvo večo priložnost pravi Viljelm-ov protiartritični in protirevmatični čaj za či-stenje krvi kupovati, naznani se, da se dobiva v Gorici v lekarnici A. JFranzoni-ta, v Trstu pri Serravallo-u.
Lastnik, izdavatelj in odgovorni urednik : KAUOL KOCiJANCiO* — Tiskar : MAILING v Gorici,