Leto XIV.
V Celju, dne 29. julija 1904.ni.
Štev. 58.
bhaja dvakrat na teden, in sicer vsak torek in petek. — Dopisi na) se izvolijo pošiljati uredništvu, in sicer frankirano — Rokopisi se ne vračalo - Za Inserate se plaču|«
1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 v za vsakokrat; za večje inserate in za mnogokratno inseriranje primeren popust. — Naročnina za celo leto 8 kron,
za pol leta 4 krone, za četrt leta 2 kroni; ista naj se pošilja Upravništvu „Domovine" v Celju.
Izpolnjujte in vračajte nabiralne pole za „Kažipot"!
v
Šolnina za šolsko deco celjske okolice.
(Beseda slovenskim staršem.)
Med kmetskim prebivalstvom celjske okolice vlada velika razburjenost, kajti šolske se stre, ki vzdržujejo že nad 20 let zasebno dekliško šolo za celjsko okolico, nameravajo vpeljati za prihodnje šolsko leto šolnino. —Dolžnost nas kliče, da spregovorimo v ti zadevi k vsem prizadetim krogom resno besedo.
Tako sramotno se ni kmalu postopalo, kakor glede ljudske šole za občino celjske okolice. Že 20 let vpijemo, naj se ustanovi za pol tisoča slovenskih otrok sredi šolskega okoliša v Celju javna ljudska šola, pa zastonj. V vsaki gorski vasi morajo staviti ubožni prebivalci velike in drage šolske palače in vlada jih k temu celo s baznimi prisili. Pri nasTpa hočemo šolo, pa je ne dobimo, ker se vlada preveč ozira na nemškutarje.
Stavbišče za stavbo ljudske šole je že pred leti kupljeno za drag denar, načrti so gotovi, denar je pripravljen, a šola se ne sme zidati, celjski odpadniki ne dajo privolenja. Najprej je štajarski deželni šolski svet pokazal svoje na-sprotstvo zoper Slovence s tem, da je načrt enotne šoie ovrgel, in hotel da se ustanovi po vaseh kakih 8 enorazrednic, kar bi stalo kmete osemkrat toliko denarja, toda s tem v Gradcu niso prodrli. Vendar pa v Gradcu in na Dunaju rešitev tega šolskega vprašanja še zmiraj slo venskemu kmetu v škodo zavlačujejo.
Nad 20 let je dajal okrajni in občinski zastop podpore in zlasti katoliško podp. društvo, ki je pa zdaj opešalo, in se je zasebno nabiralo milodare, da so vsaj šolske sestre mogle vzdr ževati dekliško šolo za celjsko okolico. Pa kako
Slovenci do tega pridemo, da šolski davek plačujemo in se z našim denarjem po nemškem delu dežele ljudske in meščanske šole in realke stavijo, mi pa še naj posebej drugič plačujemo za vzdrževanje svoje preproste ljudske šole! — Vsakdo zna kričati, da so občinske in okrajne doklade previsoke, pa kdo je kriv? — Vlada, ker sili ta dva zastopa, da morata dajati podpore za vzdrževanje šole, kar je dolžnost dežele, ki pobira od davkoplačevalcev in sicer tudi od onih, ki stanujejo v celjski okolici, z a šole deželne doklade. In okrajni zastop in občina naj z nepotrebnimi podporami za šolo zvišujeta izdatke ter si vladi na ljubo s tem izpodkopujeta zaupanje ljudstva! Nič podpore več! Na tem stališču smo bili že lansko leto.
Če bi šolske seste bile šolo zaprle, bilo bi naenkrat mnogo stotin otrok brez šolskega pouka, in skrb vlade bi bila, izvesti v državi zakonito uvedeno splošno šolsko dolžnost. — Pa vlada je po ovinkih pritisnila na šolske sestre, da brez podpore dalje poučujejo. S tem je bila rešitev šolskega vprašanja zopet za dobo enega leta proti Vf-Jji Sjovencev, vladi na ljubav odložena.
Toda kaj je prišlo letos? Samoobsebi se razume, da brez dohodkov šolske sestre ne morejo šole vzdrževati, morale bi jo pa vendar po pritisku od zgoraj. Ia kako se tu pomaga? — Slovenskemu kmetu se hoče naložiti nov davek, ki je tako krivičen in krut, kakor še nobeden. — Starši, ki v potu svojega obraza za kopico otrok kruh služijo in jih v šolo pošiljajo, bi od jeseni naprej morali še šolnino za vsakega otroka posebej plačevati. Oni, ki so najbolj podpore potrebni, bodo, ker ni javne ljudske šole, morali prevzeti novo težko breme šolnine.
To bi bila v nebo vpijoča krivica nasproti ljudstvu in mi se čutimo dolžne samim sebi in svoji vesti, da se v tem trenotku oglasimo. In mi svarimo slovenske kmetske starše,' da bi privolili všolnino. Vlada po postavi lahko zahteva, da otroci šolo obiskujejo,
nov davek v obliki šolnine pa ni po staven, in če ga nočete plačati, vas nihče siliti ne more. Če šolske sestre nimajo sredstev, da bi šolo vzdrževale, naj jo pa zaprejo in pustijo vlado skrbeti, kaj bode s pol tisočem otrok, ki bodo brez šole. Staršev to nič ne briga in naj vlada v Gradcu sebi pripiše, če se bode šolski zakon lahko v celi državi, tudi v beraško ubogi Istri izvrševal samo v celjski okolici ne.
Vemo, da bode marsikdo preplašen vprašal, pa kaj, če potem pojde deca v nemško šolo? Razumemo to zvijačo. Baš s to našo občutljivostjo računajo odločujoči činitelji, češ, Slovenci bodo rajši v žep posegli in podpor nabrali, da se šola nadalje vzdrži. Pa na te limanice se ne v8edemo. Tudi nemške šole so prenapolnjene in se [ne damo vstrašiti s strašilom nemških šol, ki bi pa itak v istem hipu bile poslovenjene, ko bi tolika množica slovenskih otrok tja prestopila. — Slovensko ljudstvo, vedi, da smo mi zoper šolnino. Mi zahtevamo, da se postavi v sredini okoliša celjske okolice, v mestu Celju, dolgo zahtevana ljudska šola in se vzdržuje kakor vse druge na deželne stroške, h katerim Slovenci krvavo prispevamo. Druge rešitve tega vprašanja ne poznamo.
Nemško - nacijonalni shod — razbit
Kdo bi si mogel misliti kaj takega, da niti sanjati se ne bi smel človeku tak zločin na sproti „edinim gospodarjem" mesta Celja, velikim gospodom, katerih gospodstvo je v Celju baje tako utrjeno, da ga ne more razrušiti nobena sila; toda vzlic temu se je zgodilo, vzlic temu so morali celjski prusaki pobrati svoja šila in kopita ter izginiti pred — Slovenci in soci-jalnimi demokrati.
Bilo je v ponedeljek. Sobotnja „vahtarca" je objavila »ljudsko zborovanje" v hotelu pri „kroni", ravno tamkaj, kje je pred dobrim tednom poskušala celjska „nemška" stranka z
LISTEK.
v
Žrtev za domovino
Pripovedka iz angleško-burske vojske — Iz hrvatskega prevel Iv. Vuk.
Južno afriško leto 1898 je bilo zelo prijazno. Glavno mesto Transvaia, Pretorija, je izgledalo kakor pravi raj. Mesto samo ob sebi, na pol vas, na pol mesto, bi lahko rekel, z bratskim mestom Johanne8burgom vred, ni ravno lepo. Ulice so, izvzemši glavno ulico in semenjski trg, tihe in često puste, hiše male in nizke.
Ali Pretorijo pretvarja v raj množica vrtov, ki se širijo pred vsako hišo. Na, to morje zelenjave in cvetja sveti sijajno južno - afriško soince.
Nekega krasnega dne je pričakovala družina Petrovičeva na malem kolodvoru v Preto-riji dragega gosta. Družina Petrovič je bila doma iz Hrvatske ter se je pred mnogimi leti izselila iz domovine. Nastanila se je v glavnem mestu Transvaia in tam odprla svojo trgovino.
Vendar ni zabila svoje stare domovine. Njeni sorodniki, ki so ostali v Hrvatski, bili so v vedni zvezi s Petrovičevimi. Vse važne do godke so si dopisovali.
Tako Petrovičevim ni bilo neznano, da je njih sestričina Jelka Ljubičeva iz Reke postala nenadoma sirota. Roditelja sta ji namreč naglo umrla, drug za drugim. Ta težki udarec usode je zelo hudo zadel dvajsetletno mladenko.
— Pridi k nama v Pretorijo! — so pisali Petrovičevi, Jelki Ljubičevi na Reko. In ona se je odzvala povabilu, ter se podala na pot. Saj ni imela nikogar, da bi jo vezal na Reko.
Pozno v zimi je zapustila Reko, a v Transval je prispela v sredi leta. Južno - afrikansko leto traja namreč od meseca septembra do majnika.
Zrak, podnebje in vse, kar je Jelka videla v Pretoriji je ugodno delovalo na njo v telesnem in duševnem oziru. Kmalu se je udomačila pri Petrovičevih; rojaki, ki so se prej zelo malo videli, ali pa skoro nič, so se srčno spoprijateljili; a drugo so storili krasni letni dnovi in bujna vegetacija.
Zabave je bilo dovolj, ker so bili Petrovičevi središče boljšega meščanstva.
Med gosti, ki so obiskovali hišo, je bil eden izmed najodličnejših. To je bil dr. Römer, tajnik državnega financijelnega oddelka. Bil je tudi zelo uvaževan injpriljubljen član burske vlade.
Doktor Römer, visoka oseba, širokega ledja, bil je, kljub svojim mladim letom, zelo sposoben in odločen mož in zato je tudi zavzemal tako važno stališče.
Ostre materinske oči gospe Petrovičeve so kmalu opazile, da sta se doktor Hinko Römer in njena mala varovanka, Jelka Ljubičeva, zaljubila. In dobro so videle) Prav mirno, brez strasti, brez ognjevite ljubezni sta se našli njuni srci in nikdo razun gospoda Petroviča, kateri je zvedel to od svoje soproge, ni opazil ničesar.
Tembolj so se vsi čudili, ko so zvedeli, da sta se zaročila: doktor Hinko Römer in mlada Hrvatica Jelka Ljubičeva.
Doktor je bil odslej vsakdanji gost pri Petrovičevih. Vsako prosto uro je prebil pri Jelki. Za njo samo pa so bili to blaženi časi. Ljubila je tega moža, in znala je, da jo tudi on ljubi,
„doktorjem" Petričekom na čelu razbiti demokratsko zborovanje, kar pa se ji vzlic vsemu hrulenju in divjanju ni posrečilo in je odnesla z bojišča le sramoto in zasmeh. Torej sklicali so ti naši „velenemci" ljudski shod, in poklicali od tam gori iz severnih krajev znanega vsenem-škega kričača Franko Steina, da bi poročal o nacijonalizmu in bodočih deželnozborskih volitvah v občnem volilnem razredu. Čudili smo se, ko smo Citali na lepakih to ime in se povpraševali, ali ni med našimi „Nemci" človeka, ki bi mogel govoriti o teh stvareh, ali je naše „nem-štvo" res že tako „na bobnu", da nima osebe, ki bi mogla izpregovoriti besedo o teh političnih vprašanjih. Ali je morebiti Pommer prišel zaradi znanega „volovskega" izreka že popolnoma v nemilost? — No, čitali smo lepake in šli na — shod.
Zborovanje je bilo napovedano ob pol 8. uri zvečer. Že pred določeno uro se je začela polniti veranda „pri kroni", a to niso bili celjski „vse-nemci", to niso bili oni, kateri vedno kriče, da je Celje nemško in samo nemško, ne, to so bili naši ljudje in pa pristaši demokratske stranke. Bilo je seveda tudi „Nemcev", ali bili so v ve liki manjšini. Bolj ko se je bližal čas otvoritve shoda, bolj je sklicateljem prihajalo vroče, bolj so se potili. Poleteli so trkači po mestu, da bi nalovili še kaj znanih „nemških" pouličnjakov, toda ni jih bilo. Ura je pol osmih. Počaka se še par minut in nato vstane sklicatelj, prisiljen od strani večine zborovalcev, otvori zborovanje, ter z glasom pogrebnega govornika naznani lažnjivo vest, da se ne more poročati po napovedanem programu, ker poslanec Stein ni prišel.
Ta očitna laž je zelo razburila zborovalce, ker so bili vsi prepričani, da je Stein v Celju, in da si le iz strahopetnosti ne upa na zborovanje. Bilo je čuti vzklikov, kateri bi bili Steinu točno pojasnili, da v Celju ni mesta za njegovo kričaštvo.
Izvolilo se je nato predsedstvo : predsednik aoc. dem. Holaua, podpredsednik slovenski obrt nik Kregar, zapisnikar soc. dem. Kodela.
„Nemci" so, videvši, da je njihovi gloriji popolnoma odzvonilo, odkurili kakor pes, če ga poli ješ z mrzlo vodo. Ostal je le urednik „vah-tarce", kateri se ima pač edino onemu „Ur Slovencu", katerega obdelava v „vahtarci", zahvaliti, da za svoja zabavljanja ni — letel po stop-njicah.
Kot prvi govornik je nastopil soc. demokrat Čobal iz Trbovelj, povdarjajoč, da govori zato v nemškem jeziku, da Nemca Steina pošteno opere v njegovem lastnem jeziku. Potem je govoril slovenski. Povedal je dokaj stvari iz Steinovega „političnega" delovanja, katere so obudile viharno ogorčenje pri vseh zborovalcib. Jako točno je govornik očrtal celjsko posilinem-štvo. Pravih, poštenih Nemcev, katere govornik gotovo spoštuje (splošno odobravanje), v Celju ni, temveč se šopiri v Celju le renegatstvo, rojeni Slovenci se kažejo najhujše Nemce, kvečjemu še kak „faliran" trgovec ali obrtnik, ki ima na mestne stroške zagotovljeni prevžitek s kako službico, katere ni bilo nikdar treba, to
brez pomisleka se je udajala sanjarski sreči, svoji krasni bodočnosti.
Mnogokrat so šli na sprehod v okolico, da Jelka bolje spozna svojo novo domovino. Isto je delal tudi doktor Hinko ter ji razlagal vladine posle, kolikor ga je lahko razumela in smela znati.
Enkrat je povedel njo in gospo Petrovičevo v vladno poslopje, ki je stalo na semnj-skem trgu.
Bila je ravno seja državnega zbora. V veliki, prostorni dvorani sta stala na vzvišenem mestu dva naslanjača. Na njih sta sedela predsednik Krüger in njegov namestnik. Na okrog v polukrogu je bilo 25 stolov, na katerih so sedeli člani državnega zbora. Vsi so bili oblečeni v črno in se zelo mračno držali. Tik stene so pa bili stoli za poslušalce.
Videlo se je, da je zelo važna stvar na dnevnem redu. Predsednik Krüger je bil mrk, a eden zastopnikov je ravno ostro napadal vlado,
Angleški časniki so prinesli vest, da je zmanjkalo denarja iz financijelnega oddelka in
je vse. In ti ljudje hočejo snesti svoje someščane. Govornik poudarja, da je rojen Slovenec in da tudi kot socijalni demokrat nikdar ne bo zatajil svojega materinega jezika, ker bi bilo to največja sramota zanj, pač pa se najodločnejše zavaruje proti temu, da bi se ena narodnost napram drugi povzdigovala, ena drugi predpostav ljala: za vse mora veljati ista enakopravnost. Govornik nato preide na bodoče volitve, poudarjajoč, da se je končno vendarle posrečilo delavskim slojem priboriti košček volilne pravice. O programu za bodoče volitve bo poročal kandidat soc. dem. stranke.
Nato se predstavi zborovalcem kandidat soc. dem. stranke za naš volilni okraj, sodrug Mlakar iz Trbovelj. „Ker stojim tu na slovenskih tleh, začenjam slovenski", je dejal govornik ter tudi izjavil, da spoštuje slovenski jezik kot svoj materin jezik, na kar je razvil svoj program. Najprej je treba, da se podržavijo ljudske šole, da se njihovo število pomnoži in tako prostemu ljudstvu da prepotrebna omika v njegovem jeziku. Gotovo je, da se vlada upira tej zahtevi, ker je le njej v dobiček, ako ostane ljudstvo neizobraženo, ker mu tedaj lahko nalaga bremena, kakršnakoli, ne da bi zmajalo z rameni. Drugače bi pa bilo, ako bi bilo ljudstvo izobraženo, ako bi se zavedalo, da ima poleg dolžnosti tudi svoje pravice. Največja krivica je, da se pri vojaštvu vtepa ljudem po sili tuj jezik v glavo. — Druga zahteva je enakopravnost vseh narodov v Avstriji, katero imamo sicer že na papirju, v resnici pa ne. Sicer pa je v Avstriji takointako večinoma vse na papirju, kar se pravic tiče, samo dolžnosti niso na papirju, ampak v krvi in kronicah. Nadalje je treba zavarovanja za starost. Sedaj imamo v Avstriji trojno zavarovanje: 1. kolajna za dolgoletno službovanje, svetla, lepa stvarica, s katero se pa ne da potolažiti prazen želodec; 2. si sme zavarovanec kratiti dolg čas in tolažiti lakoto z „lajno" in 3. način zavarovanja je črno rumen voz — od gonski voz —, s katerim se popelje „zavarovanec" na svoj dom, ako ne more več hoditi. Ako imajo gotovi .visoki gospodje po tisoče in tisoče pokojnine, ako se določajo pokojnine celo konjem, [tembolj sme zahtevati zavarovanja za starost človek, ki je leta in leta delal v potu svojega obraza za druge in jim kopičil bogat-stvo. Za kmetsko prehivalstvo se zahteva uravnava hudournikov, državna podpora za po uimah oškodovane posestnike in sicer ne po visokosti plačanih davkov, temveč po resnični potrebi. — Uvede naj se tudi progresivni davek; kdor ima več naj tudi več plača, ker more, kdor pa ima malo, naj se mu ne odvzame še ono, kar ima. Govornik je isto povedal tudi v nemškem jeziku. Zborovalci so mu na njegova stvarna razpravljanja živahno pritrjevali.
Tretji govornik, urednik Ekar se je takoj v začetku zavaroval proti pisanju „vabtarce", katera je tudi v resnici označila zborovalce kot < jlropo pijancev in obrtnih vajencev, ter poudarjal, da med Slovenci lahko na prstih ene roke skoraj seštejemo take ljudi, proti katerim vstaja soc.-demokratska stranka. Ako so ti taki, kakor so
zastopnik zahteva razjaanjenje. Naposled vstane predsednik Krüger in izjavi, da v teku 48 ur odgovori na to.
Še so se razpravljale nekatere manj važne stvari in nato so odšli zastopniki, nekoliko pomirjeni, iz dvorane. Sledilo jim je občinstvo ter se povpraševalo, kam bi prišli ti denarji.
Tudi doktor Römer je zapuetil z damami dvorano.
— Danes je predsednik zelo vznemirjen — reče zamišljeno. — Videl sem njegove bliskajoče oči. O, ou je strahovit če je razjarjen. Ali ima vzrok, da se jezi ? Ona vest v angleških časnikih je zopet drzna laž, ki bi naj vznemirila in spuntala narod proti vladi. Žalostno je, zakaj se dadó naši ljudje tako zapeljavati.
Kmalu se je pogovor obrnil na drugo stran in zopet so začeli zidati gradove in slikati načrte za bodočnost, ne sluteči, da nalete nenadoma na silno zapreko.
(Dalje prihodnjič.)
med drugimi narodi, pa narod slovenski zato na more biti odgovoren. — Povsod se najde plevel med pšenico. Sicer pa je slovenski narod narod delavcev, kateri ima iste težnje, iste potrebe, kakor delavstvo združeno v soc. dem. stranki. Bilo bi le želeti, da se v dosego istih združijo vsi, katere tiščijo iste nadloge. Današnji shod je pokazal, da je složno delovanje mogoče. Nasprotniki, celjski „Nemci", vedo, kak udarec je ta sloga zanje, in to tembolj, ker so izprevideli, da je v nas moč, pred katero so morali zbežati s pozorišča. Ako ne drugo, nas vsaj to navdaja z največjim zadovoljstvom, da odhajamo z današnjega zborovališča z zmago nad celjskim nem-čurstvom.
Dr. Kukovec je nato z navdušenimi besedami opozarjal zborovalce na veliki pomen „nemškega" zborovanja, na katerem zborujejo Slovenci in soc. demokratje, namesto sklicateljev-Toliko se ponašajo, da je Celje nemško, a danes se je pokazalo, da je v resnici vse drugače. Ona kopica vsenemških zagrizencev, ki životarijo okrog celjskega magistrata, ne more in tudi ne bo več mogla zatopiti glasu naroda, kateri pa ni „nemški". Končno bo enkrat morala prodreti tudi v „nemškem" Celju pravica na dan in to bo gotovo tem prej, čim prej bo ljudstvo spoznalo, kdo je njegov pravi sovražnik. Današnji shod bo odprl oči marsikateremu zaspancu. Z na dejo, da se njegove besede kmalu uresničijo, zaključi govornik svoj vedno in vedno z burnim pritrjevanjem in ploskanjem spremljani govor.
Ko nato izpregovori soc. demokrat Čobal še kratek zaključni govor, zaključi predsednik zborovanje. Nato so zapeli soc. demokratje delavsko pesem, Slovenci pa slovensko delavsko budnico in „Lepa naša domovina", na kar so se zborovalci razšli. Pred „Narodnim domom" je še zadonel večkratni „živio" in nemško-nacijo nalni shod je bil slovesno pokopan.
Dasiravno so „Nemci" nalašč izzivali, vendar pripravljena policija ni imela niti najmanjšega povoda, da bi posredovala Dostojnejše, kakor se je, se shod ni mogel izvršiti.
„Vahtarca" in drugi velenemški časopisi seveda bljuvajo ogenj in žveplo na zborovalce, pred katerimi je celjsko „nemštvo" pobegnilo v Tersohekov hotel in tamkaj v strahu in trepetu uprizorilo ponižno burko, katero sedaj imenujejo „volilni shod" in lažejo, da je bilo najmanj 200 udeležencev. Bilo pa je pravih zborovalcev kakih 40, drugo pa so bili tujci, nastanjeni ali večerjajoči pri Terscheku, ki pa so bili na tak način prisiljeni delati štafažo pri Steinovem „shodu". Stein je v resnici poročal; torej je bila zgoraj omenjena trditev, da ga ni v Celju, res očitna, nesramna laž. No, pa saj vemo, da celjski nemčurji ne znajo dragega kakor lagati.
Naravnost nesramno pa piše „vahtarca" proti soc. demokratom ter poživlja „nemške" delodajalce, da naj sedaj pokažejo pesti ljudem, ki so se na tak način drznili povedati resnico nadutemu celjskemu nemčurstvu. „Do nebes smrdeča prostota, da so se zvezali s prvaki proti Celju, se jim mora pošteno zasoliti". Vodje soc. dem. stranke se morajo takoj odsloviti, kajti sicer je nemčurstvo v Celju v nevarnosti. To je ona „nemška" olika, to je ona „nemška* pro-sveta in tolerantnost, ki daje vsakemu svoje, ki pušča vsakemu prostost mišljenja in delo vanja! Fej, to ste naprednjaki! Potem pa še očitajte komu nazadnjaštvo ! In kakšni so v svojih izrazih: „Schmutzfinke, die ihr eigenes Nest bekoten". — Da, res, pojdite vi celjski nemčurski svinjarji v svinjak, ne pa na politična zborovanja, kajti ta so za dostojne ljudi, ne pa za ljudi, katerih bi se celo Sčetinarji sramovali.
Končni zaključek iz ponedeljskega shoda pa bodi, da je celjsko nemčurstvo že tako trhlo, tako gnilo, da prav radi verjamemo sodr. Čobalu, da ao celjski „Nemci" dozborovali v Celju.
Kaj naj študiramo?
Končano je šolsko leto in na stotine slovenskih dijakov je zapustilo mesta in se podalo domu, da si odpočije od dela in nabere novih moči za prihodnje šolsko leto. Mnogo izmed teh dijakov pa se ne bo več povrnilo v srednje šole, bodisi da so že dovršili iste, bodisi da so raz-
♦
lične okolSčine krive, da morajo dati srednji Soli, po največ gimnaziji, slovo. Vsi ti dijaki, kateri ne bodo več obiskovali srednjih Sol, premišljujejo o svojem bodočem stanu in tem dijakom hočemo podati navodila, na podlagi katerih bodo vsaj oni, kateri imajo dovolj energije, veselja do dela in željo, povzdigniti ugled in blagostanje slovenskega naroda, si lahko izbrali stan, v katerem bodo lahko veliko storili za slovenski narod in bodo gotovo ravno tako dobro gmotno situirani, če ne boljše, kakor oni dijaki, kateri so dovršili akademične študije.
Marsikateremu slovenskemu dijaku je nemogoče, ko je dovršil par spodnjih gimnazijskih razredov ali par razredov realke, nadaljevati študije. V prvi vrsti je takim dijakom priporočati, da vstopijo v kako kmetijsko šolo, katero lahko po preteku dveh let dovršijo; ljudi s kmetsko izobrazbo potrebujemo še zelo veliko in isti si osigurajo lepo prihodnjost. Na kmetijskih šolah imajo vse brezplačno, ker okraji in razne posojilnice vzdržujejo veliko število štipendij na kmetijskih šolah. Slovenci čutimo pomanjkanje podjetnih in veščih trgovcev; dijak, ki je dovršil par razredov srednje šole, naj vstopi v mestu v Kako večjo trgovino, kjer ima priliko pohajati tudi trgovsko šolo in dobili bomo zaveden trgovski naraščaj, medtem ko je sedaj večinoma trgovski naraščaj v Celju, Ptuju, Mariboru, Radgoni itd. nemčurski, akoravno so vsi sinovi slovenskih kmetskih staršev. Vzrok, da se skoraj vsi ti trgovski uslužbenci ponem-čurijo, je ta, da imajo premalo izobrazbe, da bi mogli spoznati one zvijače in laži, s katerimi jih nemčurji odtujujejo slovenskemu narodu. Ako pa bodo slovenski dijaki, ki imajo nekaj razredov srednje šole, se posvetili trgovskemu stanu, bodo isti kot bolj izobraženi z uspehom se borili proti nemčurskim trgovcem in dosegli, da bo slovenski denar ostal v slovenskih rokah in da ne bomo s svojim denarjem bogatili svojih najhujših sovražnikov. Izobražen, podjeten in na roden trgovski stan je prva stopinja k osamo-svojenju slovenskega naroda!
Mnogo dijakov ne more po dovršeni nižji srednji šoli naprej; večina teh se izgubi po raznih pisarnah, kjer brez pravice do pokojnine porabijo vse svoje moči in zaslužijo jedva toliko, da živijo. Takim dijakom je najtopleje priporočati višje gospodarske šole, kakor višjo vino-re jsko in sadjarsko šolo v Klosterneuburgu ali višjo gospodarsko šolo v Mödlingu pri Dunaju za razne stroke ali razne kmetijske akademije na Češkem, katere dovršijo v dveh oziroma treh letih in imajo pravico do enoletnega prostovolj-stva. Naši okrajni zastopi in posojilnice dajo podpore takim dijakom, a Slovenci imamo zelo malo mož, kateri so dovršili to šolo; vsi pa imajo krasne službe. V vseh kronovinah pa čutimo pomanjkanje mož z višjo gospodarsko izobrazbo.
Da imamo Slovenci zelo malo veletrgovin in trgovskih podjetij, je krivo to, da zelo malo naših ljudi študira na trgovskih akademijah. Za dijaka, ki je dovršil nižjo srednjo šolo, je važna trgovska akademija.
Razun tega še lahko dijak, ki je dovršil nižjo srednjo šolo, vstopi v učiteljišče; to pot je ubralo že veliko absolviranih spodnjih gimnazijcev in želeti je, da se njihovo število pomnoži. Pomanjkanje učiteljstva in sicer slovenskega, je od dne do dne večje, nekdaj je dovršilo učiteljišče v Mariboru na leto po 25 do 30 Slovencev, a sedaj že več let zapored 3 do 4 in Spodnje Štajarsko je preplavljeno z nemčurskim učitelj stvom, v nekaterih okrajih ima nemčursko uči teljstvo v zvezi z indiferentnim že večino. Ako pa kdo kaže na slabo gmotno stališče učiteljstva, mora isti pomisliti, da pri velikem številu ljudi z akademično izobrazbo dijaki, ki so sedaj na vseučilišču, nimajo ničesar ugodnega pričakovati, kaj pa Se le oni, ki so sedaj Se v srednjih Šolah!
Dijake, ki so dovrSili Sest ali sedem razredov gimnazije, opozarjam na lekarne. Izmed Slovencev se posvetijo tej stroki skoraj samo sinovi lekarnarjev in vendar je toliko mest na Štajarskem, Kranjskem, KoroSkem, Primorskem, Dalmaciji, Hrvatskem, Bosni in Južnem Ogrskem prostih, kjer se povsod zahteva znanje enega
jugoslovanskih jezikov. CeloBolgarji so v lekarnah na Slovenskem nastavljeni in pomanjkanje slovenščine zmožnih lekarnarjev se kaže v tem, da v lekarnah na Slovenskem najdemo zastopnike vseh narodov slovanskih, samo Slovencev ne. Razun tega pa so lekarne na Spodnjem Štajarskem in KoroSkem skoraj vse (s par izjemami) v rokah nemčurjev in morali bodemo delati na to, da iste preidejo tekom let vsaj nekatere v slovenske roke, k čemur je neobhodno potrebno, da dobimo lekarniški naraščaj. Ker je pomanjkanje v tej stroki veliko, so plače izborne in služba ni naporna. Dijaki, ki so dovršili šest ali sedem gimn. razredov, tudi lahko takoj vstopijo v učiteljski stan in postanejo že v treh letih defiaitivni. V interesu narodne stvari bi bilo prav želeti, da bi dijaki, kateri so dovrSili Sest ali sedem gimnazijskih razredov a ne morejo naprej študirati, vstopili v učiteljski stan, v stan, v katerem lahko roka v roki z duhovniškim stanom največ storijo za probujo slovenskega naroda.
Končno še opozarjam gosp. abiturijente na živinozdravniško visoko šolo, na kateri študirata sedaj komaj dva Slovenca. Gosp. abiturijenti, ka teri se posvetijo tej stroki, dobe visoke štipendije in lahko po dovršenih študijah največ pripomorejo k povzdigi živinoreje, k ustanovitvi in prospehu mlekarn itd.
Ako hoče slovenski narod res napredovati, mora imeti v raznih strokah dovolj svojih ljudi in iz tega vzroka podajam vsem onim dijakom, kateri ne nameravajo več obiskovati srednjih šol, ta navodila.
; Celjske in štajarske novice.
—	Nas poslanec bode gosp. Ferdo Ros. Z ozirom na proklamacijo v zadnji štev. našega lista dobivamo od več strani poročila, da so volilci popolnoma zadovoljni s kandidaturo gosp. F. Roša. Skrbeti pa moramo, da dobi ogromno število glasov, da bodo odločilni krogi videli, koliko politično zavednih mož prebiva na Spod. Štajarskem,	.
—	Pogovor o volitvah v deželni zbor v Celju, Danes zvečer ob 8. uri je v „Skalni kleti" sestanek vseh, ki se zanimajo za prihodnjo de-želnozborsko volitev za mesto Celje. Predmet razgovora bode zlasti sestava točnih podatkov
o vseh slovenskih volilnih opravičencih za mesto j Celje, da ob času reklamacijskega postopanja i izsilimo vpis onih slovenskih volilcev v imenik, katere bodo na magistratu pri sestavljanju seveda izpustili, ako se pravočasno za njih vpis ne poskrbimo.
—	Volitve v deželni zbor. Število opravičencev za volitev v splošni kuriji za deželni zbor znaša v občini celjski okolici okroglo 1100. Opominjamo volilne odbore po okrajih, naj v vseh občinah pravočasno dobe vpliv na sestavo imenika volilcev in skrbe, da slovenski volilci ne bodo izpuščeni.
—	Kandidat za ptujski in sosedne okraje. Iz več strani dobivamo vprašanja, kdo bode slovenski kandidat v ptujskem in sosednih okrajih. Žalibog ne moremo z odgovorom postreči, ker Se zaupniki tam menda sploh niso zborovali in se jim torej ni dala prilika glede kandidata izraziti se. Menimo pa, da je skrajni čas zato in upamo, da bomo kmalu mogli naznaniti moža, kateremu bodo ob volitvi Slovenci teb okrajev izkazali svoje zaupanje. Naj bi se le izbral kandidat, ki bode smel računiti na vse slovenske narodne glasove.
—	Žalostne šolske razmere v Celja. Za napredek Slovencev tako „vneta" vlada Se do-sedaj, vkljub mnogim prošnjam, ni ustanovila javne dekliške šole za celjsko okolico. Slovenske deklice mesta Celja in celjske okolice so obiskovale zasebno dekliško šolo čč. šolskih sester. — Imenovana šola, ki ima pravico javnosti, je pod izbornim vodstvom čč. šolskih sester uspevala vedno jako dobro. Pretečeno šolsko leto je štela 6 razredov s 500 učenkami ; samo v prvem razredu je bilo nad 100 učenk, ne da bi se vpeljala paralelka k temu razredu. „Kat. podporno društvo", ki je doslej podpiralo čč. šolske sestre in tako vzdrževalo imenovano Solo, je bilo letos vsled gmotnih razmer prisiljeno, naznaniti kon •
gregaciji čč. šolskih sester v Mariboru, da odslej ne more več podpirati čč. šolske sestre, ampak, da bo samo, kolikor mu bo mogoče, skrbelo za razne šolske potrebščine. Ker pa čč. šolske sestre tudi ne morejo živeti od zraka, zato so sklenile, da bodo pričetkom šolskega leta 1904/05 vpeljale šolnino za učenke, ki bodo hotele obiskovati njihovo šolo. Revne učenke torej — in teh je blizu 500 — bodo vsled tega ali ostale brez vsakega javnega pouka ali pa bodo prisiljene pohajati nemško šolo. — Glej, slovensko ljudstvo, zopet imaš nov dokaz, kako skrbi slavna vlada za izobrazbo tvojih otrok!
—	Slovenščina pa o. kr. namestništvo v Gradca, Kdor je bral razglas c. kr. namestništva v Gradcu, s katerim se razpisujejo deželnozborske volitve v splošnem volilnem razredu, je pač opazil nekaj posebnega na tem razglasu, namreč da imajo Teharčani svoj posebni sodni okraj in da gornjegrajski in laški okraj sploh ne voli. Seveda je stvar drugačna, ako človek zna toliko nemški, da razume prvo polovico razglasa, katera je tiskana v nemškem jeziku. Tu se potem bere med sodnimi okraji tudi Gornjigrad in pa Laško. Da bi bil kak sodni okraj teharski, tu ni Citati. Seveda, gospoda v Gradcu so mnenja, da je pač vseeno, ali Slovenci vedo za volitev ali pa ne, tem boljše, ako ne, ali pa so gotovi možakarji tako presneto zabiti, da ne vedo kaj je Teharje in kaj Laški trg. Vsekako pa smo mnenja, da se da resno dvomiti o veljavnosti razpisa volitev, v katerem sta izpuščena kar dva sodna okraja, ali pa morda velja razpis volitev samo za Nemce, ne pa tudi za Slovence. Grof Clary, dajte, dajte čast svojemu imenu in pojasnite nam to stvar!
—	Grozdje jim je bilo prekiBlo. Celjskim „Nemcem" namreč pretekli ponedeljek, ko so se z nemškim kričačem Steinom vred skrili pred delavci in Slovenci. Pravijo, da so zborovališče prostovoljno prepustili, Dà, dà. grozdje jim je bilo prekislo kakor lisici, ki ni mogla do njega seči. Dokazali smo z razbitjem nemškega ljud- . skega shoda, na kako trdnih nogah stoji celjsko nemštvo. Pokazali jim pa še tudi bomo, da se odslej ne damo več od magistratne klike ko mandirati.
—	Kdo je prvak? Po zadnji „vahtarei" se nam je pojem „prvaka" dokaj razjasnil. Do-sedaj smo namreč mislili, da so „prvaki" le voditelji slovenskega naroda, a sedaj spoznamo, da to ni res. Med naše ^prvake" spadajo v prvi vrsti člani „Slovenskega delavskega („Mlavsko" društvo — piše ,Tagespošta' — op. st.) podpornega druStva", potem gosp. Rebek, nadalje 25 do 30 obrtnih vajencev, potem nekaj „predrznih in konfisciranih obrazov", potem urednik „Domovine" — „der Urslovene" Eckart, nadalje „neznansko predrzni slovenski nacijonalec" dr. Ku-kovec, potem tajnik okrajnega zastopa itd. Tega pa seveda ne vemo, ali so tukaj navedeni „prvaki" vsi istega rodu in iste vrste, kajti „vah-tarča" omenja tudi „najbesnejše prvake", kateri pa baje še niso tako hudi „nemcežrci", kakor pa celjski socijalni demokratje. — „Prvaki" se torej razločujejo v „besne, besnejše in najbesnejše", namreč čim več „Nemcev" kateri po-hrusta, tem višja je najbrž stopnja, katero zavzema. Za pijačo po tem nenavadnem kosilu pa imajo kri, katero izsesavajo iz slovenskega naroda („Blutsauger"). Krona vseh „prvakov" so pa socijalni demokratje, namreč celjski, kajti ti baje požirajo celjski nemškutarijo kar na cente s kostmi in dlako vred. Da bi si le ne pokvarili želodca s to gnjusno krmo. Nadalje se zahteva za „prvaka" tudi zabavljanje in izzivanje. Toda to ni dobro, s takimi ljudmi hočejo baje biti celjski nemčurji kmalu gotovi, ker si baje ne pustijo kratiti pravice gospodarjev v Celju, kakor se je posebno v ponedeljek pokazalo na ljudskem shoda „pri kroni", kjer so se čutili take gospodarje, da so rajSi pokazali pete, kakor pa svojo gospodarsko oblast. Obenem naj tadi konštatiramo, da poslanec Stein ne spada med „prvake", kajti on nima niti ene lastnosti, vsled katere bi ga mogli prišteti mednje. On ni besen niti v prvi, niti v drugi, niti v tretji stopnji, nadalje ne pohru8ta nikogar in tudi ne požre ne, nadalje ne pije krvi in ne izziva in ne zabavljat temveč se da rajSi sam pohrastati, oziroma se
skrije ali pa zbeži, da aide „prvakom". (Hudo mušneži pravijo, da je Stein prišel v Celje „kamelo" gledat, kar je sicer težko verjeti, ker jo itak vsak dan zjutraj gleda, ko si lase pred zrcalom ravna — op. st.). Med „prvake" bi edino mogli prišteti „vahtarčnega" urednika, katerega ni nihče požrl na shodu, toda pripadati bi pač moral k najnižji vrsti, ker je samo enkrat, pa prav ponižno pozabavljal, sicer pa je bil popolnoma priden in ponižen, kakor se spodobi v tuji hiši. — Upamo, da bo ta črtica o „prvakih" ko-likor toliko doprinesla k boljšemu poznavanju teh škodljivcev celjskega „nemštva".
—	V nedeljo na Laàko Kakor smo že zadnjič omenili, se otvori v nedeljo na Laškem vrt pivnice „Delniške družbe". Laški trg je izza zadnje birme postal za naše razmere važna točka, okrog katere naj bi se čim največkrat združevale naše narodne moči, kajti treba je le zanesti med ondotno ljudstvo nekoliko zavednosti in ves drug duh bo vel po sedaj nemčurskem gnezdu. Že zadnjič smo omenili, kolikega pomena so narodne veselice za probujo preprostega naroda Čim več krat pritegnemo ljudstvo v krog narodnega raz umništva, čim večkrat mu razumljivo raztolma čimo, kake so njegove naloge v narodnem pogledu tembolj se širi zavednost, tembolj se širi spoznanje, da ima preprosto ljudstvo poleg dolžnosti, ki mu jih naklada država in drugi čitatelji tudi pravice, katere mu sedaj peščica nemčurskih zagrizencev v svojo korist odvzema. Posebno sedaj, ko se bode v kratkem vršile volitve v okoliški občini laški, je vsaka narodna veselica največjega pomena. Nadejamo se torej, da bo otvoritev pivniškega vrta v nedeljo zvabila lepo število Celjanov v prijazni Laški trg. Kakor smo doznali, poleti tudi pevski zbor „Slovenskega delavskega podpornega društva" na Laško, kar nam zagotavlja izborno petje. Nadejamo se tudi, da se bo tudi mešani zbor „Celjskega pevskega društva" oglasil z nekaj zbori. Ker je železniška zveza tako pripravna, smo prepričani, da bo tudi velika množica drugega narodnega občinstva poletela ta dan na Laško. Komur je le količkaj na tem ležeče, da se bo začelo tudi tam doli kmalu svitati, naj ne zamudi priložnosti, da po svoji moči pomaga, da bo ta dan tem prej napočil. Na svidenje torej v nedeljo na Laškem!
—	Žalec. Dne 4. avgusta t. 1. vrši se v Žalcu glavna skupščina družbe sv. Cirila in Metoda. Ta dan prišli bodo v narodnem, probuje-nem in zavednem Žalch skupaj vrle gospe, go spodične in gospodje, kojih srca bijejo za našo slovensko mladino, kojih geslo je: — v mladini naši je naša bodočnost. Kdo pa bi se tudi ne udeležil zborovanja in shoda ljubiteljev naše mladine? Saj nam mora biti najsvetejši cilj — stremljenje spo rešitvi tako v duševnem, kakor v narodnem oziru naše slovenske mladine. In ravno na shodih, pri glavnih skupščinah družbe sv. Cirila in Metoda nam je dana prilika, da se ojačimo, se okrepimo, se vzpodbujamo za novo skupno delo v rešitev naše mladine. Da se vrši toletno zborovanje v Žalcu, v narodno ponosnem slovenskem trgu, to si pač smemo Stajarski ro doljubi šteti v čast, in naša narodna dolžnost je, se tega zborovanja v kolikor možno obilem številu udeležiti in tako pokazati, da se zavedamo in vemo vpoštevati pomen te velepo-membne in prekoristne drufcbe. — Posebno vse štajarske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda naj se tega zborovanja, če ne korporativno, pa vsaj po večji deputaciji udeleže družbinega zbo rovanja. Ker se zborovanje vrši ravno v četrtek, je kaj lepa prilika dana vsem čč. gg. duhovnikom, gg. učiteljem, trgovcem iu drugemu slovenskemu občinstvu, da se udeležijo tega zborovanja in tako pokažejo svoje rodoljubno, za našo slovensko mladino vneto srce. — Iz Ljubljane, Maribora in drugih krajev ob južni železnici je zveza vlakov tako zjutraj ob pol 8. uri v Celju, kakor zvečer ob pol 9. uri za povratek kaj prijetna in ugodna. Jutranji vlak c. kr. državne železnice Celje—Spodnji Dravograd ima namreč z vlakoma iz Ljubljane in Maribora direktno zvezo, in ravnateljstvo c. kr. državne železnice je izjemoma dovolilo, da vozi dne 4. avgusta posebni vlak, (nedeljski osobni vlak brez zvišanih cen) iz Celja v Žalec ob 1. uri 43 minut in iz Žalca v Celje zvečer ob 8. uri 22 minut ter ima di-
rektno zvezo zopet z Ljubljano in Mariborom. Udeležniki iz Koroškega, iz slovenjegraške, šaleške in gor. savinjske doline pa prihajajo v jutro z vlakom ob 7. uri in odhajajo z vlakom zvečer ob 6. uri. — Spored zborovanja je že naznanjen v časnikih in z lepaki, spored celega dneva pa je sledeči : 1. Pri prihodu zjutranjega vlaka iz Celja ob četrt na 9. uro pozdrav došlih gostov na kolodvoru, kjer poje žalsko pevsko druStvo „Edinost" in igra celjska narodna godba.
2.	Od tam sprevod po trgu do občinske hiše, kjer pozdravi došle skupščinarje žalski g župan.
3.	Razhod in zajutrek v gostilni Hausenbichler. 4 Ob 10 uri sv. maša v cerkvi sv. Kancijana, kjer poje žalski cerkveni pevski zbor. 5. Od cerkve sprevod po trgu z godbo do gostilne gosp, Frana Hodnika, v čegar veliki dvorani se vrši zborovanje. 6 Po zborovanju ob 1. uri skupen
obed v nalašč zato prirejenih prostorih g. Rud. Senice. (Kovert za osebo brez pijače stane 3 K in se je oglasiti do 2. avgusta t. 1. pri pri podružnici družbe sv Cirila in Metoda v Žalcu). Pri banketu igra celjska narodna godba. 7. Po banketu razhod po Žalcu in okolici, 8 Ob 5. uri se prične koncert na vrtu gostilne gosp. Franca Robleka v Žalcu pri katerem sodeluje žalsko pevsko društvo „Edinost" in celjska nar. godba. — Ze z ozirom na to, da se nudi izletnikom ta dan v Žalcu raznovrstna zabava, in da se bodejo skušale ure, katere bodo dragi nam gostje v tem narodnem trgu preživeli, kolikor le mogoče osladiti, upamo, da se ta dan potrudi vsak slovenski rodoljub v Žalec, posebno pa še vsa probujena in narodno ponosna Savinjska dolina. „Mal položi dar, domu na aitar!"
Učenca
pridnega, poštenih staršev, sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom Kristijan Starki v Sevnici.
Vnajem se odda trgovina
z mešanim blagom
v lepem trgu na Spodnjem Štajarskem, tik farne cerkve in .kolodvora. Sodnija, davkarija in drugi
j uradi. — Več pove upravništvo „Domovine".
(336) 3-1
Dobro idoča
po nizki cani pristava blizu Sevnice, 10 minut zunaj trga v priiazni dolinici. Posestvo obsega 6 oralov njiv, 10 oralov travnikov s sadnim drevjem, 4 orale boste, 1 oral vinograda H sa in vsa gospodarska poslopja so v dobrem stanu. Redi se lahko do 15 glav goveje živine. — Vse posestvo je zaokroženo. — Cena 6000 kron.
Natančneje v upravništvu tega lista.
(337) 3-1
Gostilničarji in Yinski trgovci I
Licitacijska prodaja ljutomerskega vina!
Dne 2. in če bo treba, tudi 3. avgusta prodajam zaradi pomanjkanja prostora kakih 800 lil pristnega ljutomerčana ; letniki 1885, 1898, 1900, 1901, 1902 in 1903. — Začetek ob 10. uri predpoldne. Cene od 15 kr. naprej.
(330) 2-1	Franc Seršen
posestnik vinogradov v Ljutomeru.
gostilna
z lastno popolno mesnico, ledenico, kegljiščem, hlevi, sadnim in zelenjadnim vrtom ter stavbenimi prostori, ob državni cesti v celjski okolici se takoj prostovoljno proda. — Natančneje se izve pri upravništvu tega lista. (346) 2—1
Išče se
trgovina z mešanim blagom
I eventueluo z gostilno, s 1. septembrom t.l. v najem ali v nakup. — Več pove upravništvo tega lista. (338) 2—1
Proda se
ob cesti na Bregu pri Celju ležeč, za stavbišče zelo pripraven vrt po prav nizki ceni. — Več se naj blagovoli poizvedeti pri lastniku omenje-(339) nega vrta K. Hluščiku, Kozje. 3—1
Trgovski pomočnik
izurjen v manufakturni in specerijski stroki ter pošten in zanesljiv, zmožen slovenskega, nemškega in ogrskega jezika, vojaščine prost ter z najboljšimi spričevali, želi takoj ali pa pozneje svojo
službo menjati. —-
Kdo in kje, pove upravništvo lista. (325) 6-2
V najem vzamem
gostilno v dobrem kraju in dobro vpeljano mesarijo. Najemnino plačam naprej. — Po-(296) nudbe upravništvu „Domovine". 8-7

Svoji k svojim!
(314) 3-
ki«

Nova narodna trgovina
v Mozirju.
Slavnemu občinstvu trga Mozirja in okolice vljudno naznanjam, da sem otvoril dne 26. julija v Mozirju. svojo novoustanovljeno trgovino z mešanim blagom in sicer v hiši g. Grabnerja.
Izrecno povdarjam, da je novoustanovljena trgovina moja last in da nisem s tvrdko Norb. Zanier & sin
v Sent Pavlu pri Preboldu v nikaki zvezi več

Priporočam se slav. občinstvu za blagohotno naklonjenost ter ga obenem zagotavljam, da se bom z vsemi svojimi močmi potrudil, izborno postreči z najboljšim blagom, katero sem naročil le od narodnih slovenskih in slovanskih tvrdk. Z odličnim spoštovanjem
Rudolf Pevec
prej poslovodja v N. Zanierjevi trgovini v Letala.
—	Pasji kontumac je razglašen za celo občino braslovško.
—	Vransko. Slavnost, katero je priredila „Vranska Vila" prilično izleta dične „Lire" iz Kamnika dne 24 t m. na Vranskem, završila se je nad vse lepo. Opoldan bil je sprejem pri slavoloka in obhod po trgu. — Prvi je pozdravil „Liro" g. župan Schwentner imenoma trga in potem g. dr. Kunej kot predsednik „Vile" imenoma društva. Nato je pripela gospa dr. Kunej eva zastavi lep trak v spomin od Vrančank, a gospica Zinka Schwentnerjeva je dala predsedniku „Lire" šopek cvetlic v zahvalo, da se je izlet priredil ravno na Vransko. Trg je bil ves v zastavah in izza hiš so obsipavale „Liraše" nežne roke s cvetkami. Celjska narodna godba igrala je prav pridno in dovršeno narodne koračnice. — Pri koncertu napolnil se je prostorni vrt pred „Slovanom" z gosti tako, kakor že davno ne. Nebo je sicer začelo strašiti in tudi marsikaterega od udeležbe odvrnilo, a končno se je le sprijaznilo. Pelo se je mnogo in dobro. Posebno „L'ra" izkazala se je mojstra, kateri poslušajoče občinstvo naravnost elektrizuje, — Slava ji! — Pozno po noči razšli smo se zadovoljni in polni navdušenja s sveto obljubo, da te v kratkem vidimo.
—	Trboveljska občina šteje po zadnjem ljudskem štetju nad 11000 prebivalcev in je tretja največja občina na celem Štajarskem. — (Gradec, Maribor, Trbovlje).
—	V Žegru blizu Planine ustanovila se je za kraje Žeger, Preaično, Hcušanje, KoŠnioa in Plešivec poštna oddajalnica, katera bo imela zvezo z pošto na Pianini vsak torek, četrtek in soboto.
—	Peronospora in škropljenje. Letos je Čudno in obenem žalostno leto za vinogradnike. Na premnogih krajih je toča potolkla, drugod pa peronospora — smešni izraz „strupena rosa" naj bi se vendar enkrat opustil in reklo: rja> kakor ljudje sploh imenujejo to trtno bolezen — torej rja nam hoče uničiti vse grozdje. Škr opili smo, kakor druga leta, prvikrat ob pravem času pred cvetjem, potem se pa vez dolga ni mogla opraviti zaradi pogostega deževja in je trava silno rastla. Vendar je trs lepo odcvetel in pri vezi so se prikazali lepi zeleni grozdiči, popolnoma zdravi, kakor tudi listje. In zdaj smo koj v drugič škropili, seve pri precejšnji vročini. A komaj je preteklo nekaj dm po drugem škrop ljenju, so se že prikazali znaki rje, a ne na listju ampak na grozdih. Ia zdaj se je bolezen silno širila, posebno v vinogradih na ilovnatih tleh, manj na peščenih. Najbolj popadena sta žlahnina (španijol) in laški rizling ; najmanj pa mušca (silvanec) in vranek (blaue Z'mmttraub») Po tej strani Pohorja letos ne moremo računati na dobro trgatev. Ista pritožba se sliši iz Ptuja in Ljutomera. A najzanimiveje pri tej nezgodi je, da vinogradi, ki so le enkrat ali celo nič bili škropljenj, kažejo prav malo ali nič rje in imajo lepo, zdravo grozdje. Ti zanikmeži se zdaj nam drugim smejijo, in drugo leto mnogi spet ne bodo hoteli škropiti. Seve, zdaj se še ne ve, kaj bo do jeseni s takimi vinogradi in ali ne bodo popolnoma goli, tko bo v naših škropljenih še vendar nekaj listja. Pa ravno to sem poizvedel iz Ptuja, kjer opazujejo letos isto čudno prikazen, da čim bolj škropljen, tem žalostneje izgleda vinograd, neškropljeni pa da so zeleni. — Naj bi se oglašali opazovalci še iz drugih krajev, na primer iz Bizeljskega, Vidma i, t. d., kako je kaj tam ali na — Kranjskem.
Dr. Vošnjak.
—	Znamenje časa! Iz Ptuja se nam piše: Današnja „Tagespost" (z dne 25. julija 1.1.) prinaša obširen dopis iz Ptuja, v katerem se po hvalno omenja vseh oseb, ki so si stekle obilnih in priznanja vrednih zaslug povodom prireditve „Sommerfesta", kojega čiati donesek znaša nad 2400 K in se podari „Südmarki" in nemškemu „Schulvereinu". Med pohvaljenimi osebami na haja se neki Tupitschnigg, rodom iz Koroške, vrtnar in uslužbenec čč. oo. minoritov v Ptuju. Komentara k temu ni treba. Samo „Štajerc" ima prav, če včasih mil. g. prošta in č. o. Alfonza Sveta pohvali. Vsakemu po svojih zaslugah.
Opazovalec.
— Iz Ormoža. Ob priliki našega proščenja so nas obiskali pretečeno nedeljo 24. t. m. naši sosedi bratje Hrvati iz Varaždina. Deloma z vozovi, deloma ;na kolesih so prihiteli ti nam vedno dragi gosti navzlic hudi vročini, da bi se razveselili z nami pri kapljici rujnega Ljutomer-žana in blagoglasni slovenski besedi. Toda bogovi, ali bolje ormoški nemčurji nam niso bili naklonjeni, posebno se je stemnil obraz ormoškemu Jupitru, ko je slišal slovanske glasove. Hočemo si naročiti zaželjeno, ali čujte, ormoške natakarice naenkrat ne znajo več slovenski ali bolje nočejo znati, ker nam je zabavljala v čisti hrvaščini, ko se je oddaljila od naše mize. Vsi smo se zgražali nad tako nesramnostjo, tedaj pa so nas napadli brez vsakega povoda na prav podel način „Nemci" od sodednje mize. Da, grozilo se nam je, da si moramo dati dopasti kaj takega, drugače bodemo čutili, da smo — čujte in strmite — v nemškem mestu Ormožul Ali slišite Slovenci in Slovenke iz Ormoža in okolice! Ta pešč ca sem p/itepenih „Nemcev", ki se hranijo izključno le od slovenskih grošev, nam žuga že pri belem dnevu v naši sredi in imenuje Ormož — die deutsche Stadt Friedau. V odgovor jim je bil, kakor so zaslužili, na tako nesramnost, zaničljiv smeh Radi bi nas dali celo odstraniti, toda gostilničar je bil pametneji od nj h. Pa še sedaj nam niso dali miru. Ko so videli poklicanega stražnika se sprehajati sem in tja, zrastel jim je pogum in začeli so hruti zopet da ne morejo tega (namreč slovenskega pogovora) poslušati dalje! Lahko si vsakdo misli, kako smo se mi čudili, da ti gospodje znajo in razumejo slovenski, ker mi smo se razgovarjali slovenski in hrvatski. Tako ! Slovenske besede ne morejo slišati, slovenski denar pa lovijo, kjer ga morejo, in naše ljudstvo vabijo z vsemi pripomočki v svoje prodajalne. — Slovenci in Slovenke! Ne zahajajte več k tujcem, ki nam ho čejo prepovedati slovensko besedo na lastnih tleh, ki nas hočejo oropati naše materinščine ! — Najbolje pa jim vrnemo njih nesramno izzivanje, ako delamo vsi Slovenci iz Ormoža in okolice, posebno k temu poklicani krogi nato, da pride pri prihodnjih volitvah Ormož v slovenske roke. — Pohvalno še moramo omeniti hrvatske dame ki so se tako gorko potegnile za slovensko stvar, da bi bile lahko vzgled v tem oziru marsikateri slovenski dami.
Društveno gibanje.
—	Učiteljsko druétvo za konjiški okraj
zboruje dne ,4. avgusta ob pol 11. uri dopoldne ! v Konjicah po sledečem sporedu : 1 Zapisnik, j 2. dopisi, 3. poročilo delegatov o „Zavezinem" ' zborovanju, 4 pogovor o letošnjih konferenčnih ; vprašanjih, 5 vprašalna skrinjica, 6 slučajnosti, i K obilni udeležbi vabi	odbor.
—	Sevnica. Sevniški pevci prirede 3. avgusta ob 8. uri zvečer zabavni večer s petjem, godbo na goslih in glasovirju v Rajhenburgu v prostorih gospe Unschuld. Gosti dobrodošli!
—	Stara cesta. — Prihodnjo nedeljo, dne 31. julija ob 6 uri popoldne priredi se v Stanj-kovi gostilni na Stari cesti tombola v prid ubožni šolski mladini. Prijatelji šole, pridite !
Turistična pisma.
Pohod na Rogio.
Dostikrat sem jo gledal, to plešo starko, globoko tam v konjiškem Pohorju, katera le malokdaj pokaže vedro lice, ampak se često radovednim Zemljanom zakriva v belo, megleno kopreno.i
Kakšno neki mora biti tam na vrhu, kjer se skrivajo razposajeni gorski škrateljčki in vljudno dvorijo krasnim Vilam? Ali se ne skriva nemara po brezdanjih „črnih jezerih" ostudni zmaj, ki nam, plašnim dolincem, toliintolikrat vsuje iz širokega žrela debelo ploho, spremljano z žarečimi bliski in bobnečimi treski?
Tako sem sanjaril in napel.al svojo domišljijo, da si ustvarim sliko o tem mikavnem gorskem svetu, ki se mi zdi, da bi ga včasih lahko pogladil po temno-zelenem hrbtu, a včasih, ko se vsuje nanj ščemeči solnčni soj, se mi zopet odmakne, daleč tja v komaj vidno daljavo. No, pa so se mi izpolnile želje moje mladosti. •
Pomenili smo se, da nas gre večja družba na dan Sv. Petra in Pavla na vrhunec, da se navžijemo vonjavega gorskega etra in napasemo oči na krasnem razgledu, ki nam ga bo nudil vrh. Da bi se bili izleta udeležili vsi, ki so dali besedo, bilo bi nas dobršna dva ducata; a ko je napočil dan odhoda, zbralo se je nas le pičlo število, dočim so drugi posedali doma v senci, dvomljivo se ozirali po nebeškem svodu, kjer se je zdaj tu zdaj tam pokazal nedolžen oblaček, — tarnali radi slabih nog in utrudljive poti, in še na ta način druge odvrnili od izleta. Ej, bode jim naj žal!
Zbrali smo se v romantično ležeči Oplot-nici, skrbno obremenjenimi z napolnjenimi nahrbtniki in krepkimi gorjači, kajti reklo se nam je, da so pohorski hoteli sila redki, dočim sta neki glad in žeja v gorskem zraku nesramno velika.
Ker nam je bilo na tem, da vživamo solnčni izhod že na vrhu, odpravili smo se za večera, ko so ravno zadnji zlati prameni zahajajočega solnca zlatili strme grebene konjiških gor. Seveda v pričetku ni bilo nič kaj mikavno, kajti zlezli smo v tisto kompaktno pohorsko blato, ki tako preijubeznjivo objema potnikove noge, gori črez gleženj in marsikomu vzame vse veselje do zračnih višin. Enakomerno se je vzdigovala pot ob obronku tja do Šent Jungurte, kjer se tako na mah razgrne vsa Dravinska dolina z belimi vasmi in zlatimi polji tjakaj doli do sivega obzorja, kjer kraljuje na strmem brdu veličastna cerkev Matere Božje na Ptujski gori.
Stopicali smo in stopicali, brisali znoj raz potno čelo in poželjivo pogledovali, ali že ne pridemo mar kmalu do bele Št. Jungurte? „Smo že tu, kar pred nosom nam je", — klicali so sprednji, ki so ravnokar prilezli na vrh iz neke rupe, dasi smo še sop.hali dobršen četrt, ker smo še preplazili marsikak globjek, ki se tu po zelenem Pohorju kar vrstijo drug za drugim.
Mračilo se je in pri fari je ravno zvonilo „Zdravo Marijo", ko smo napravili v pohorskem hotelu prvo postajo — Seveda smo še imeli do vrha debele tri ure; zato je nastalo vprašanje, hočemo li tukaj prenočiti, ali iti v mesečini dalje na Resnik, od koder bi imeli v jutro samo le eno uro na vršac. Po kratkem odpočitku smo se odločili dalje, ker smo ravno tudi dobili vodnika, ki je bil namenjen tam nekam v planine.
Na izhodu je polagoma prilezel izza mrk-lega Boča mesec in smehljaje kazal svoj polni, dobrodušni obraz Bili smo ga veseli ; gospod Paragraf ie celo snel svojo čapko in mu napravil prav ličen poklon, dočim je moj tovariš, poet, prav potresujoče intoniral: „Biiedi mjesec, tebi tužim ...".
Hiteli smo dalje po ravnem in po jarkih, po suhem in mokrem, kakor je ravno prilika nanesla, kdo pa bi tudi pazil na vsako malen kosti Tuintam smo prišli v iatinito romantične kraje. Pot nas je vodila navzdol, od koder smo že zdaleka čuli pršenje in gromenje pohorskega potoka. Prišli smo v senco, ker nas )e krog in krog obdajal neprodiren gozd s tihovršečimi jelkami, a ravno v globli ob šumečem potoku je stala žaga z bruni in kopicami desk, ki so pri mitivnemu poslopju dajale kaj fantastičen obraz. Vse mračno, tuintam s krepkejšimi osenjavami, ki .so se tako prijetno ločile od belopenaste vode ter na ta način izrazitejše očrtavale glavne poteze. Postali amo in se zagledali ; žal mi je bilo, da ne znam čopiča voditi, prav omililo se mi je.
„Šd eno rupo, potem pa smo pri Sv: Jakobu na Resniku", tolažil nas je vodnik, ko je videl kako obupajoče se oziramo, ali že ne do spemo kmalu do cilja.
„Fanti, zdaj se pa le pripravimo, tovarišu Žgajnerju napravimo podoknico, glejte, da ne bodemo kazili", opominjal nas je naš pevovodja muzikalični Bdno.
Razdelil nam je glase in vsak zase smo po tiho godìi, da bi nas pozneje ne bilo treba biti sram. — Dospeli smo na vrh in jo zavili krog majhne podružnice tja proti šoli, kjer vlada vrli naš tovariš svoje mlade pohorske podanike.
(Konec prihodnjič.)
Dopisi.
Ptuj. V zadnji številki je priobčil Vaš list nekaj podatkov, ki bi utegnili razjasniti duševni položaj nesrečne učiteljice in samomorilke Lize Valenko na Spodnji Polskavi v usodepolnem trenotku, ko ji je dozorel sklep položiti svojo glavo pod stroj drdrajočega brzovlaka.
Z umevnim ogorčenjem smo doznali, kako neusmiljene pogoje ji je c. kr. deželni šolski svet stavil povodom prošnje za ženitno dovoljenje. Vsakdo se vpraša, kake razloge je imel deželni svet, zahtevati od samomorilke, da se mora službi odpovedati, če se hoče poročiti z učiteljem na sosednji šoli Gornji Polskavi. To je brezobzirnost in brezobraznost, ki bi, da se naperi proti nemškemu učitelju ali nemški učiteljici, razburila in ogorčila celo javno mnenje. Pri nas Slovencih je to vse drugače. Mi smo uboge pare, katere se lahko tepta, gazi, muči in trpinči, ne da bi se kdo le z mazincem ganil. In reva, Liza Valenko, je bila rojena na kmetib, hči slovenskega spodnjega Štajarja, proti kateri je vsa krutost in neusmiljenost dovoljena. Ni čuda, da se ji je življenje pristudilo; ni čuda, da je zdvo-jila nad pravico in resnico, katero bi bila po svojem poklicu morala vcepavati v nežna srca mladine, ki ji je bila izročena v vzgojo in omiko.
In zopet vidimo nesrečno osebo gospoda Rannerja, prejšnjega nadzornika v ptujskem okraju, ki je menda bil neposreden vzrok, da si je Liza Valenko življenje vzela. Ta mož nebla-gega spomina ima še, žal, mogočno vplivno besedo pri deželnem šolskem svetu. Ta mož bi bil že davno zrel za zasluženi pokoj; toda deželni šolski svet ne more pogrešati njegovih „zaslug", njegovih „opravil", njegove „delavne sile" ; treba se je spomniti, da je imela revica Liza Valenko že leta 1895 in 1896, ko je slažbovala kot začasna učiteljica v nemčurskem gnezdu Sv. Vid niže Ptuja toliko sitnosti in preglavic, daje bila potem službenim potom prestavljena v Varberg. Faktum je, da je bil takrat okrajni šolski svet ptujski v narodnih rokah; toda ta okolnost ni bila nobenega pomena; kajti vsakokratni šolski nadzornik in okrajni glavar najdeta toliko zakotnih, temnih potov, da lahko vsak sklep okrajnega šolskega sveta, posebno če je ta v narodnih rokah, izjalovita. V tem pogledu je bil g. Ranner pravi mojster.
Nesrečna učiteljica in samomorilka Liza Valenko je svoj opasni in težavni položaj hitro razumela.
Še kot provizorična učiteljica v Vurbergu je kompetirala v Spodnjo Polskavo, samo da se ogne Rannerjevemu vplivu, Rannerjevemu nadzorstvu, Rannerjevi kvalifikaciji. V tem oziru je bila, kolikor je nam znano, revica sedaj na boljšem. Toda, ko je prišla ženitev. katera se vendar pod gotovimi, dostojnimi, pouku ne škodljivimi pogoji tudi slovenski učiteljici odrekati ne sme, na dnevni red, se je ubcga samomorilka prepričala, da je prišla iz dežja pod kap. Sedaj je lahko vsakdo uverjen, kdo ima samomor te žrtve učiteljskega stanu na svoji vesti! Lahka ji žemljica!
Marten, Vestfalsko. Kakor se sploh trudijo rodoljubi po celi Sloveniji za združitev milega naroda, tako tudi v daljni Nemčiji ne spimo. Ustanovili smo pevsko društvo pod naslovom „Avstrijsko pevsko društvo .Cvetlika ". Vstopnina znaša 1 marko in udnina 50 pfenigov. Na željo udov naročili so se no kateri slovenski časniki. Da pa pride društvo bolj na trdno podlago, je neobhodno potrebno, da ima knjižnico, katero si pa z lastnimi močmi ne more nabaviti. Društveni odbor obrača se torej vljudno na slavna bralna društva, čitalnice, župnijske knjiž niče in sploh na vse slovenske rodoljube za podporo v knjigah. Vsak tudi najmanjši dar je radovoljno sprejet.
Dne 14 avgusta se na čast cesarjevega rojstva priredi veselica na korist društva v gostilni gosp. Ivana Lüdkenherma točno ob 4. uri popoldne. Vstopnina je za neude 60 pf. Ker je pa veselica v korist društva, so prostovoljna darila radovoljno sprejemajo. Obračamo se na Slovence živeče v Nemčiji, da se polnoštevilno veselice udeležijo ; ker pa zadnji dan ne bode blagajna odprta, se opozarjajo, da si od društva
poprej vstopnice naročijo, in sicer naj priložijo pismu 60 pfenigov v pisemskih znamkah.
Pismena vprašanja in naročila, tako tudi darove je pošiljati na sledeči naslov:
Avstrijsko pevsko društvo „Cvetlika" pri gosp. Ltidkenhermu v Martenu, Bohumerstrasse, Vestfalsko.
Predsednik	Podpredsednik.
Zupan Nikolaj. Valentin Leben.
Politični pregled.
—	Avstrija in Italija. Potrjuje se, da ostanejo avstrijske čete v italijanskih avstrijskih pokrajinah v svojih garnizijah in ne pojdejo na vojaške vaje Vzrek je stališče avstrijskih Itali janov in vojaške naredbe Italije ob avstrijski meji.
—	Ruski minister Plehve umorjen. — Minister notranjih del Plehve je bil v sredo zvečer zavratno umorjen. — Plehve je bil rojen 1. 1848 ; bil je šef državne policije, potem prvi pomočnik ministra notranjih del in je postal, ko je bil minister Sipjagin 15. aprila 1902 umorjen, sam minister. — Atentat se je zgodil, ko se je minister peljal v svoji ekvipaži na baltiški kolodvor, da odpotuje v Peterhof — Ko se je peljal mimo varšavskega kolodvora, je pod ekvi-pažo s strahovito detonacijo počila bomba. Minister Plehve, njegov kočijaž in voz, vse je bilo razneseno in raztrgano na tiscč koscev. Tudi je bilo poškodovanih nekaj pasantov in več voz.
—	Umor misijonarjev na Kitajskem. Nedavno sta bila na Kitajskem umorjena neki belgijski škof in neki misijonar. Ne ve se, ali so ju ubili roparji ali zarotniki. Ker ima Francija Protektorat nad katoliki na Kitajskem, mera to zadevo urediti. Francoska vlada je že naročila svojemu poslaniku v Pekingu, da zahteva od kitajske vlade popolno zadoščenje za umor jena duhovnika.
Rusko-japonska vojna.
V sredo je došlo iz Petrograda poročilo o večdnevnih bojih pri Dačičavu, Potrjuje se, da so se ti boji na ruski strani bili samo zbog tega, da bi čimveč časa pridobili za svoje na daljne operacije. Vsi ti boji so se za Ruse končali uspešno, to je, vse napade generala Oka, tudi njegov poskus dne 24. t. m. popoldne, prodreti ruski center, je ruska armada odbila.
General Kuropatkin poroča : V nedeljo, dne 24. t. m. je sovražna armada na jugu zopet stopila v ofenzivo. Na našem levem krilu pri Tači se je vnel boj, ki je trajal 12 ur. Sovražnik je streljal neprestano s topovi, a naša artilerija mu je z uspehom odgovarjala. Sovražne baterije, ki so operirale proti S&nciaci in Tucistunu so morale ob štirih popoldne omolkniti vsled našega ognja. Istočasno je sovražnik z vso silo navalil na našo armado v smeri Dafančen-Ju-fenšaj z namenom, da bi prodrl center naših pozicij. Toda naša armada je odbila vse napads in vzdržala svoje pozicije. Ob pol 10. uri zvečer je bil boj končan. Podrobnosti o bitki še niso znane. Ko je tako poveljnik naših vojev vzdržal dva dni sovražni naval in z uspehom odbil vse napade, se je jel po kratkem odpočitku umikati proti severu, ne da bi ga nadlegoval sovražnik
Iz Petrograda se brzojavlja. da je na ruski strani ranjenih 253 mož, med njimi dva generala in eden častnik; ruska brzojavna agentura pa celo zatrjuje, da ruske izgube niso znašale več nego 50 mož. Japonci so izgubili, kakor se poroča iz Tokija, 800 mož.
„Times" javlja iz Tokija, da so ruske kri-žarke, ki so torpedirale m potopile parnik „Ta-kašimamaru", hotele zapleniti tudi angleški parobrod „Snmara" Križarke so ladjo ustavile in jo natančno preiskale, ker so se pa prepričale, da parnik nima nobene kontrebande na krovu, so ga izpustile.
Niučvan, 26. julija. Včeraj zjutraj so napadli Rusi japonske pozicije vzhodno od Da-šičava: Grozovito streljanje japonskih baterij je ustavilo čez več ur rusko prodiranje. Ko je pričelo prodirati japonsko levo krilo, pričel se je ljut boj, v katerem so zavzeli Japonci ključ ruskih pozicij pri Nanhuavenu. Rusi so se morali umakniti.
Berolin, 26. julija. O bitki pri Dašičavu poroča „Lokalanzeiget" : Japonci so pričeli v so-
boto nenadoma streljati iz svojih topov na ruska stališča. Rusi so streljali boljše, nego nasprotniki, vendar so morali zapustiti svoja stališča vsled naskoka levega krila Japoncev. Na vzhodu so napravili Rusi uspešen naskok z bajoneti, vendar so Japonci obdržali svojo glavno pozicijo. Zvečer so se pričeli Rusi v polnem redu umikati. V ponedeljek, 25. t. m., so popolnoma zapustili Da-šičavo, prej pa so zažgali vsa živila. Zveza z Inkavom je tako pretrgana.
Petrograd 26. julija. V niučvanski luki Inkav so še Rusi, dočim so Niučvang zapustili. Ker ima Inkav važnost radi zveze z zahodnim delom Mandžurije in morjem, ga Rusi brez boja ne bodo zapustili.
Niučvan 26. julija. V noči na 25. t. m. je odšlo vse rusko prebivalstvo razun nekaj uradnikov iz mesta proti severu. Včeraj zjutraj je odšlo iz utrdbe 600 ruskih pešcev, baterija šestih topov in 600 konjenikov, potem ko so požgali utrdbo in rusko naselbino Vutajče. Požiganju je prisostvovalo na tisoče Kitajcev. Raska trgovska zastava veje še na zidovih vladnega poslopja. Tu se mudi francoski konzul, da preda mesto Japoncem, ki se približujejo s 500 možmi po cesti iz Kaj pi na.
Petrograd, 27. julija. Raska brzojavna agentura poroča iz Mukdena, da so se Rusi v popolnem redu dne 25. t. m. umaknili na višine sedem vrst severno za Dašičavo.
Vladivostok 27. julija. Iz Č.fu poročajo, da prihajajo transporti z ranjenci in razne druge ladje sedaj v pristanišče Moj. Tam so tudi popravili od vladivostoškega brodovja poškodovan parnik „Sadomaru". Temu je došla na pomoč neka obrežna branilna ladja, a je zadela na pesek. Njej so odposlali na pomoč dva prevozna parnika. Tudi ta dva parnika sta ae ponesrečila. ' En parnik se je potopil, drugi pa je bil težko i poškodovan.
Petrograd, 28. julija. „Novoje Vremja" poroča iz Ljaojana, da je 23. t. m. napadlo Japonce rusko konjeništvo. Japonci so pustili ko-zake blizu, na kar so začeli streljati vanje s topovi. Kozaki so postavili baterijo na desni strani ceste, na to so pa zamenjali pozicijo. Japonci niso tega zapazili in so streljali še nekaj ur na isto mesto. Drugi dan je začelo boj japonsko topništvo. Ruske baterije so odgovorile. V gosti megli so se približale sovražne kolone ruskim postojankam, a streli topov so jih zopet odpodili. Zvečer so se Japonci, zasledovani od kozakov, umaknili. Rusi so izgubili 400 mož.
Petrograd 28. julija. General Kuropatkin brzojavlja, da je bila pri prelazu Nangalin ljuta bitka, ki je trajala celih 15 ur. Bojna linija je bila 16 km dolga. Ruskim oddelkom je zapovedoval general Zarubajev. Rusi so izgubili 20 oficirjev, med njimi polkovnika Uspenskega, in 600 mož, Vzlic velikanski premoči in ljutim napadom niso mogli Japonci iztisniti Rusov iz njihovih pozicij. V centrumu je prišlo štirikrat do boja z bajoneti, a vselej so bili Japonci odbiti in so se morali umakniti.
Petrograd 28 julija Zdaj je dognano, da se bojuje na strani Japoncev osem korejskih polkov, in sicer večinoma pri Kurokijevem voju.
Umrli v Celju.
od 22. julija do 28. julija.
22.	julija — Martin Stampe, zidar, Ostrožno, 24 let,
strela ubila.
23.	julija — Anton Podpečan, sin črevljarja, Sp. Hudinja,
6 mes., Catarrhus intest. 25. julija — Janez Krašouc, sin krčmarja, Zagrad,
3. mes., pljučnica.
X •	(311) 3-3
Izjava.
Iz mnogih strani dohajajo nama poročila, da se govorici širite, da otvori gospod Rudolf Pevec v Mozirja na najin račun trgovino mešanega blaga na drobno im na debelo, in zopet, da se to podjetje kot od naju povzročeno tolmači.
Da ustreževa mnogim željam naših cenjenih odjemalcev, primorana sva izjaviti, daje ta govorica popolno} neresnična in da nisva v prav nikakoršni zvezi s toj trgovino, ako se bode res otvorila.
Prosiva tedaj najine cenjene odjemalce dosih-t-dobnega zaupanja in jih zagotavljava, da se bodeva vednoo trudila, glede kakovosti blaga, kakor tudi solidnosti ina nizkih cen njih popolno zaupanje in zadovoljnost dosečLi.
St. Pavel pri Preboldu, 15. julija 1904.
J\lorb. Zanier & sin.
Svetovno znana
Waffen- m Dürkopp
kolesa
(309) 5-3
Reithoffer-jeva pneumatika
zunanji obroč in zračne cevi po jako ugodnih cenah.
y	V
Jos. Sirea, Z alee.
"Velika, zaloga.
Lastna popravljalnica.
Pošten in priden
(318) 5-3
trgovski pomočnik
in
dva zdrava učenca
iz poštene rodbine se takoj sprejmejo od tvrdke And. Golob v Koprivnici na Štajarskem.
JOSIP UHFtlT
lastnik z najnovejšimi stroji na električno
moč opravljene mizarske delavnice v ----- Šoštanju---
priporoča slavnemu občinstvu, stavbenim podjetnikom itd. svoje izdelke pohištva in za stavbe ter prevzame vsa stavbinska dela pri novih zgradbah, kakor:
okna, vrata, portale, pode, cerkvene oprave itd. v vsakem slogu po strokovnih obrisih v najtočnejšo izvršitev po konkurenčnih cenah in najugodnejšimi plačilnimi pogoj' in jamstvom.
Zdrav in jedrnat les iz gornjegrajskih gozdov se tu izdeluje!	(327) 3-2
priporoča tiskarna Dragotin Hribarja v Celju. Slovite žveplene toplice na Hrvatskem
Daraždinske toplice
leleznlčna, poštna in brzojavna postaja
ob Zagorski železnici (Zagreb-Čakovec)
Najvišje odlikovanje topliške razstave, Dunaj 1903. Velika zlata kolajna in častni znaki razstave.
Analiza po dvor. svetniku profesorju dr. Ludvigu 1. 1894. 58 stopinj Celzija vroč vrelec, neprekošen po svojem učinku pri mišičnem in sklepnem revmatizmu, trganju, vnetjih in kostolomih, putiki, neuralgiji, ischiji itd., ženskih boleznih, kožnih in skrivnih boleznih, kronični ledvični bolezni, mehurnem katarju, škrofeljnih, rhachitis, kovinski dyskrasiji, kakor zastrupljenju s svincem in živim srebrom itd., itd., pri boleznih v požiralniku, prsih, jetrih, pri želodčnih bolečinah, hämorrhoidih itd.
ELEKTRIKA. * MASAŽA.
Zdravilišče z vsem komfortom, vodovodom, pripravami za zdravljenje z mrzlo vodo s tušom in po Kneippovem načinu, celo leto odprto; sezona traja od 1. maja do 1. oktobra. Velik, krasen park, obsežni nasadi, lepi izleti. Stalna topliška godba, obstoječa iz članov zagrebške kraljeve opere. Plesne zabave, koncerti. Na postaji Varaždinske toplice pričakuje gostov vsak dan omnibus. Nä, razpolago so tudi posebni vozovi in se vljudno prosi, da se dotične naroči naprej pri upravi toplic.
Zravniške podatke daje topliški zdravnik dr. A. Longhino,
Prospekte in brošure razpošilja gratis in franco
(168) 12-11	uprava toplic.
Vydrove žitne kave
POSKUSITE! BS* Vzor.k dragovoljno. Poitna S kg. poiiljka 4 K 60 h Iranca,
UDOMAČI PRIJATELJ"
vsem odlemalcem zastonj pošiljam meseònik.
7/yéroOa Udarna jitne kaöe Vraga-VIII.
Dražba posestva.
Dne 11. avgufta ob 10. uri dopoldne
vršila se bo pri c. kr. okrajni sodniji v Kozjem dražba arondirane, ob okrajni cesti ležeče kmetije Janeza in Antonije Supančič na Pokleku, občine Gorjane, obstoječe iz hiše št. 4, gospodarskega poslopja, njiv, travnikov, vinogradov, pašnikov in hoste v skupnem površju 25 ha 28 a 26 m2	(324) 2-2
Sodno dognana cenilna vrednost posestva znaša 12.061 K, najnižji ponudek 8.004 K; vadija položiti je 1.200 K 61 vin.
Trbovlje.
Gospa, črno oblečena, ki se je 19. t. m. iz Ljubljane ob 7. uri zvečer s poštnim vlakom odpeljala in v Trbovljah izstopila, dobi svojo zlato verižico za uro nazaj, katero je v kupeju izgubila. (333) 3-2 Naslov pove upravništvo tega lista.
Razglas.
Hmeljarsko društvo v Žalcu v Savinski dolini daje vsem onim, kateri hočejo priti hmelj obirat in pa tudi drugim, kateri zamorejo opravljati težja opravila v hmeljnikih in sušilnicah, da bode hmelj letos za 14 dni poprej dozorel in da se bode obiranje pričelo letos
v ponedeljek, dne 1. avgusta.
Obiralci dobe za vsak nabrani škaf po 12 vinarjev in enkrat na dan toplo kosilce.	(326) 6-2
Pridite torej v obilnem številu.
Društveno vodstvo.
t
600hektolitrov
«
najfinejšega vina ima naprodaj graščina Dugoselo pri Zagrebu. V kraju je železniška postaja. (275) 15—10


SLOVENSKA TVRDKA.
SLOVENSKA TVRDKA.
v	»
Vincenc Camernik, kamnoseški mojster
ÜXTova ulioa 11. CELJE Nova u.lia a 11.
grobnih spomenikov
priporoča svojo do 200 komadov broječo zalogo
iz različnih mramorjev, granita in sijenita od preprostega do najfinejšega izdelka, p o konkurenčnih cenah.
Priporoča se tudi preč. duhov-ščinizaizdelovanje umetnih cerkvenih,
•jr jf.
v to stroko spadaj očih del, kakor oltarjev, prižnic, obbajilnih miz itd. Izvršuje tudi vsa stavbena dela.
Priznano točna in solidna postrežba.
(341) 15-1
Vse stroje

za poljedelstvo in vinorejo.
Brizgalnice za sadno drevje,
z mešalom za mešanico iz bakra in vapna, tako
da se naenkrat na dve strani brizga, brizgalnice (štrcaljke) za sadno drevje z natanko namerjeno petrolmešanico,
svetilnice na acetilen, da se ulove leteči hrošči,
hidravlične stiskalnice za vino,
stiskalnice za vino in ovočje z diferencialnim pritiskom, stroje za drobljenje atisk.aia.iae,
© © © c © © čisto nove mline za grozdje, 9 9 9 9 0 9 nove priprave proti peronospori in za žvepljanje «J*r
sesalke za, vino, % cevi za vino, ^	*£* * ~ tt
zbiralnice (trieure), mlatilnice, -vitale (gepel) itd. razpošilja kot specijalitete p®- po najnižjih tovarniških cenah. «^i
IO. HELLER, DUNAJ, II. Praterstrasse 49.
(47) 16-14
Dopisuje se v vseh jezikih.

(74) 15-14
Patentirane, same ob sebi delujoče
škropilnice „Syphonia"
= za vinograde in hmeljnike = za zatiranje sadnih škodljivcev
proti boleznim na perju, za odpravo predenca in divje sorčice itd.
za 10 ali 15 litrov tekočine, s pripravo za petrolejno mešanico ali brez nje in vožnje, same ob sebi delujoče brizgalnice proizvaja kot specialitete

PH. MAYPARTH &c Go.
tvornice poljedelskih strojev, specijalna tvornica vinskih in sadnih stiskalnic in dragih strojev
DUNAJ, II. Taborstrasse št. 71.
Obširni ilustrovani ceniki zastoj.	Zastopniki in preprodajalci se iščejo.
350
t
LJUDEVIT BOROVNIK
puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pu.Sk: za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokrese, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuševalnici in od mene pre-(213) skušene. — Ilustrovani ceniki zastonj. 20-9
Krepkega
trgovskega učenca
poštenih staršev ter z dobrimi šolskimi spričevali sprejme takoj	(322) 3-2
And. Elsbacher v Laškem trgu.
I * 1
*
ShcirliTi
in
za domačo uporabo in indu-strijelne svrhe vsake vrste.
Velika trpežnost.
Vzorna konstrukcija. Preprosta uporaba.
Visoka tvornost. Leta 190S samo v -A-vs-lriJi in KTemčiJi-
Devet najvišjih"odlikovanj ! Brezplačni pouk v šivanju in vseh načinih modernega umetnega^vezenja. — Elektromotorji kot gonilna moč pri šivalnih strojih.
Singer Co. akc. družba^za šivalne stroje Celje, Kolodvorske ulice 8. (245) 15-9
Oddaj atelj veliko visokosti.
0
Iz prve roke, t. j. od pridelovalca
ilj v le. duhovščine In samostanov.
torej popolno jamstvo za naravno
nepopačeno kavo.
PO NAJNIŽJIH CENAH.
Naša pridelitev kave in čaja na otoku Java se obdeluje jako umno. — Naša kava in naš čaj sta zelo blagodišeča in okusna, pa jako izdatna. Javaflor imenuje se naša zavarovana znamka.
Kava:
Pošilja se 5 kg vrečica, colnine prosto in franko, brez stroškov na vsako pošto. — Javaflor najfinejša gld. 665; Javaflor zelen, fin gld. 6 65; Javabrazil
fina družinska mešanica gld. 5 75. (250) 12-6	Čaj:
1 kilo gld. 2 80, gld. 4—, gld. 5 50. - Cenili: "brezplačno in franko. -
TÜRK & DRUG
veleposestnik na Javi. —-—— Pošiljatve in skladišča v luki.-—
TRST, Via dell acquedotto 62.
Izredna novost!
K. & B. Recamier-steznik
(M 0 D E R C I)
daje s pomočjo spe-cijelne, dosedaj popolnoma neznane priprave celo najmočnejšim damam popolnoma nepričakovano vitkost, torej je v najvišji meri sposoben za dosego po-
modnega nastopa brez vsakega nepri-
ležnega vpliva ali celo okornosti. Dobiva se samo v trgovini Karola Vaniča v Celju.
Razun te novosti priporočam svojo veliko zalogo modnega blaga za obleke, belega blaga in okraskov najnovejše vrste.
Modni bluzni stezniki po gld. 1-20 do gld. 6-— vedno v zalogi. (211) 10-10
Sh O
KI
O Ph
<D
Ö
03 O
0) fl
eo
>N •i—i
Ö
N
*
f-i O
N O
k
Najprimernejša birmanska darila.
RAFAEL SALMIČ
prva narodna in največja trgovina
z urami, zlatnino in
optičnimi predmeti
v /lar. domu v Celju.
IS/up-ujein stare tolarje IMIarije Terezije,
Kdor si hoče nabaviti uro, zlatnino ali srebrnino, naj zahteva moj novi, bogato ilustrovani
CENIK
katerega razpošiljam brezplačno in
poštnine prosto. * Vsa v mojo stroko
spadajoča dela, popravila itd. izvršujejo se točno in ceno. Za dobrodelo garantiram.
križavce i. dr.
o
N
O "i
*
N
P
m»
N<
P
cd
o
cd
P
cd
* V
O n O >1
Postrežba točna in poštena.
* II
* II
Zd.ra.-vje je največje "bogastvo I
Kapljice sv. Marka.
Te glasovite in nenadkriljive kapljice se uporabljajo na notranje in zunanje bolezni. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri boleznih na želodcu, ublažujejo katar, ure-jejo izmečke in odpravijo naduho, bolečine m krče, pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Delujejo izborno proti hripavosti in prehlajenju. Lečijo vse bolezni "na jetrih in slezih ter kóliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in modromu in raditfga ne bi smele manjkati v nobeni meščanski in kmetski hiši Naročuje se edino in točno le pod naslovom: MESTNA LEKARNA, ZAGREB, Gornji grad št 25, poleg cerkve sv. Marka. — Denar pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na pošto :
1 ducat ( 12 stekl.) . . 4 K
11 Mestna lekarna
3 ducati ( 36 5 ducat. ( 60 10 ducat. (120
17 32
Ustanovljena leta 1360.
ZAGREB
Markov trg št. 36.
(1) 20-19
ZcLravjè je največje bogastvo I
NÌS
((
Le pri
„ Mer kur-ju
trgovina z želez-nino, P. Majdič, se kupijo najboljši poljedelski stroji,
mlatilnice
vitelji, slamoreznice itd. Bogata zaloga traverz in železniških šin, železa
te-1! -
za vezi, cementa, vodovodnih naprav in cevi in vsakovrstnega, v železninsko stroko spadaj očega blaga.