C. C. Pottal: — Esce ognt mtrcoltdi • vntrdi — /5 gtugno 1928. Poaamtzna itevilka 25 stotink. Ixhaja vsako sredo in petek zjutraj. St ane za celo leto 15 L * » pol leta 8» » » četrt leta 4 * Za inozemstvo celo leto lir 40. Na naročila brez do poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. ši 46 V Gorici, v petek 15. junija 1928 utoxi. Nefrankirana pisma ta n« sprejemajo. Ogltti se računajo po dogo> voru in se plačajo v naprej. — List izdajü konsorci) »Got. Stran U*. — Tisk Katolišk:- tiskarne v Gorici. Ri* v« Piazzutta it. IS. Uprava in urednittvc; ulica Mameli itav. } Št. post. tek.rač.lJ/1147. Teles, int. itev. 3&K Ne sodi po krivem! Večkrat smo že govorili na tern mestu o zudružništvu. — Poudarjali smo, kako more ravno zadruzništvo dvigniti nnš gospodarski položaj. Kaziili smo na vzglede v drugih de? želuh, nn uspehe, ki so se dosegli, in spodbujali naše ljudi k vnetemu zadruznemu delu. Naše pisanje in besede naših zzdružnih delavcev nu so ostule brez odmeva. Po deželi je zaživelo. Ustanovile so se zadruge vseh vrst in panog in skoro ni vasi, ki bi ne imela svoje zadruge. Blagodejni vpliv gospodnrske samo? pomoči, ki je lemeljna in životvorna sila zadružnega dela, je prišel tudi v vsem nasem gospodarskem ziv? Ijenju do krepkega izraza. Upamo, da bo v bodoče zadružništvo pot stclo še bolj odločilen činitelj v na? šem gospodurskem snovanju in ustvarjanju. Neobhodno potrebno pa je, da si vedno znovn pokličemo v spomin. kaferi sta gonilni sili uspevajočega zadružništva: nesebič? no delo in zaupanje. O prvi temeljni zahtevi vsega za? družnega dela, o nesebičnosti, ne mislimo danes razpravljati. Vsi, tudi tisti, ki imajo samo povrsne stike z zadružništvom, vemo, da je sebič? \ nost grob vsakega zadružnega dela. j Saj vidimo ze pri vsem drugem jav? \ nem delu, bodisi socialnem, politic? ! nem, vzgojnem ali sploh organiza? toričnem, da brez požrtvovalne lju; bezni ne gre. Kakor hitro se kje vgnezdi sebična misel, magari brez vsake mvterijalne primesi, začne or? ganizacija hirati in razpadati. Za zadružništvo je pa pohlepna sebič; nost naravnost smrt. Tod a dovolj o tern. Naš namen je bil spregovoriii par besedi o za? upanju, ki mora prevevati zadruz? ništvo, če hoče biti zdravo in uspess no. Ze v navadnem vsakdanjem živ? Ijenju je brez zaupanja med sosedi in znanci življenje zelo otežkočeno in mučno. Narzvnost izključeno in nemogoče je pa vsako zadruz.no de? lo, če ga ne vodi medsebojno za; upsnje. To zaupnnje mora biti pot polno in ne sme biti kaljeno po no? beni prikriti misli. Pri zadružništvu gre za materijalne dobrine. Pri teh so ljudje večinoma najbolj občui? Ijivi. Zalo postanc lahko ze samo senca nezaupnosti usodna. Ker je vprašanje zaupanja tako važne in kočljive narave, zato je nujno, da se izrazu zaupanja ne sme delati nikakih ovir. Kakor hitro skuša kdo v zadrugi svojegu so? člana k zaupanju prisiliti, je ze za? sejanw kul razpada. Zaupanje je zas deva vesti, srca. Prigode se lahko nesporazumljenja, pride lahko do sporov. Z odkritosrčno in prijatelj? sko pojasnitvijo se dajo iuke nepri? jetnosii odpraviti, nikakor pa ne s prezirom all pritiskom. Reseda se da udušiti, nikakor pa ne glas vesti, srca. Kadar pa vlada zaupanje, potent ne smemo tega zaupanja motiti s sitnirn drezanjem in nerganjem. To jemlje dobro voljo in veselje do dela. Poleg tega se moramo zave? dati, da rodi zaupanje tudi odgovor? nost. Onemu, kateremu y.aupamo, nalagamo navadno tudi največjo od? govomost. Pozabiti ne smemo pa nikdirir, da smo tudi sami soodgovor? ni. Zgodi se namreč lahko, da pri? dejo neprilike brez krivde onega, ki vodi posle. Povsem napačno je, če v takih slučajih z zlobno trmo va? limo krivdo na svojega sočlana, ki mogoče radi nesreče največ trpi. Premislili moramo kako so težave nustale, prerešetati s pošteno moža? tost jo vzroke, iz katerih so se rodile, poiskati krivce in preudariti, če bi mi sami na mestu svojega zaupnika postopali drugače. Ko bomo vse to vest no izpolniii, pot em bomo tudi sposobni, da s pravo zadružno po? žrtvovalnostjo zadobljeno rano ozdravimo in morebitno škodo pre? trpimo. Recimo n. pr.: Naša kon? sumna zadruga, ki je več let vzorno prospevala, je vsled tezavnih razf mer, kaiere se pojavljajo vsepovsod v trgovini, prišla v težkoče. Vodstva pri tern ne zadene nobena krivda, temveč so tukaj sumo zunanji vzro? ki, na katere mi nimamo nobenega vpliva. V takem slučaju vendar ni posteno in ni lepo, če mečemo ka? menje na svoje ljudi, katerim smo zaupali. Zavedlo bi nas predaleč, če bi na; vajali še različne druge slučaje, v katerih posamezna zadruga brez lastne krivde lahko pride v škodo. Podčriajmo samo glavno načelo, ki mora veljati v zdravem zadružnist? vu: Bodimo možje in ne izrekajmo neutemeljenih sodb, ki bole. Vsak, naj se potrudi, da poizve za krivca in tistega naj po zasluzenju obsodi. Kaj se godi po svetu? Toplo prijazno solnce je končno | vendar začclo vpirati svoje žarke | na zemljo. Prieeli so se vroči dnevi, ki smo jih tako pogrešali. Nastopila je vroeina, ki ji vsako leto sledi za* stcj v politienem življenju. Paria? menti zakljueujejo svoje seje in se razhajajo, poslanei grecta po svojih j vsakdanjih opravkih. diplomati pa { sc poraz^ube v kopališea, kjer la- j S4odno uživaio pokojnost brezdel* nih dni. Vsako leto je bilo tako. Letos pa se zdi, da bo dru^aee. No? voizvolicni državni zbori se sesta? jajo, sodelujejo vlade, doloeujejo j nuve politiene smerniee, razpravlja* jo o nujnih in važnih političnih vprašanjih. Le po^lejmo v I Jugoslavijo, : kjer so politiene strasti tako raz? pal jene, kot mo^oče niso še nikdar bile. Opozieija skuša vreei sedan jo delavno vlada in zavzeti oblast. Pri j j tern se poslužuje vseh sredstev. Zelo j ! hudo sredstvo v boju proti vladi je tako zvana obstrukcija, tx> je, pre? liiišljeno, hoteno in smotrno ovira- nje redne^a zakonodajnej4a dela v j skupšeini. Delo se lahko ovir a s šte* l vilnimi. in dol^imi J4ovori z malen? j kostnimi interpalacijami, ki sc dol? j L»ovezno utemeljujejo, s stavlja* ! njem nujnih predlo^ov, o katerih se I mora po doloebah skupšeinske.Ua poslovnika takoj razpravljati, ki pa nimajo druLje^a namena kot ovirati redno posloyanje; delo se pa lahko ovira tudi z raztfrajanjem, krikom ! in vikom, da ^ovorniki vladnc veei? J no sploh ne pride jo do besede. Vsa ta sredstva uporablja sedan j a opo? I zicija v narodni skupšeini. Razpra? va o nujnem predloi*u ^lede O'btoz? be bivšei4a ministra Subotiea traja \ že tri dni. Vpisanih pa je še pgr dc? I setin ^ovornikov. Nato pride na | vrsto obtožba proti Korošcu in ob^ tožba proti predsedniku. skupšeine Pcrieu. Potem je nepretr^ana vrsta intcrpelacij o tej ali oni malenkosti. j Snov za intcrpclacijc je lahko dobi; . ti. kajti v vsaki še tako izvrstno I urcjeni državi se dobi kak uradnilr, j ki je zakrivil kak majhen po-^resek, ! ali jc malo bolj srepo pogledal tega J ali oncga eloveka, pristase opozi? cije. Opozaeionalci pa se v obilni meri poslužujcjo tudi razgrajanja, I ki doseže veasih tako stopnjo, da mora predsednik prekiniti sejo. Skupšeinski poslovnik doloea za razj^rajaee kazen izključitve od cne, dveh, trch ali vee sej. To doloebo je uporabil predsednik dr. Perie in izkljueil osem opozieionalnih po* slaneev od nekaj sej. Pri prihodnji seji SO' se štirje izkljueeni poslanei pojavili v dvorani. Niso se hoteli pokoriti sklepom skupšeine. Pred? sednik jih je pozval, naj zapustijo sejo. Ker tega niso hoteli storiti, je ukazal skupšeinski policiji, naj jih odstrani iz d vor ane. To se je med nepopisnim hrušeem in truseem tudi zgodilo. laki so dogodki v so? sedni državi. Ugled narodne skup? seine, ki bi morala zbirati v sebi evet naroda, pada. Delo poeiva. Važni zakoni, n. pr. zakon o državi» ljanstvu itd. ureditev nujnih zuna> nje politienih vprašanj pa eakajo na rešitev. Ni veselo dejstvo, da nekateri odloeilni einitelji jugoslo? vanskega javnega življenja še niso našli tistega notranjega ravnovesja, ki je neizogibno potrebno za ustali? tev razmer in zdrav napredek. Zunanja politika. V ošpredju jugoslovanske zuna? nje politike je dvoje velikih vpra? šanj; nettunske konvencije in po? godba z Italijo ter ramerje do osta? lih balkanskih držav. Nettunske konvencije bodo po zatrdilih vlad? nih krogov predložene narodni skupšeini in sprejete kljub naspro- tovanju opozieije še do konea ju? nija. Glede druge toeke pa je treba j omeniti, da je prišel vearaj 14. }w- \ nija v Belgrad romunski zunanji j minister rsj.tulescu, ki je gost kralja i Aleksandra. Kakšne opravke ima Titulescu v Belgradu, se ne ve; so? j dijo pa, da gre za razmer je med i posamezni balkanskimi državami, za nekako balkansko zvezo ali, da rabimo rnednarodno krilatico, za balkanski Locarno. Zdi se, da je uspeh zaenkrat bolj dvomljiv. Za hodoenost pa je vsak poskus važen. Titulescu in Marinkovie.se bosta iiajbrž menila tudi o Mali antanti, k(jjc konferenca se bo vršila drugi teden. Pravijo, da se bodo zunanji ministri Male antante prav posebno I bavili z razmerjem do Italijc in \ z italijnnsko?jugoslovanskimi od? \ nošaji. \ =:< * * Tudi v Franciji ni sledu o utruje? i nosti. 1. junija se je sestal novi dr? žavni. zbor. izvolil predsedstvo in takoj zaeel z delom. Za predsedni? ka je bil izvoljen socialist Fernand Bouisson, ki že dolgo vrsto let vrši predsedniške po»le v splošno zado? voljnost. Bouisson je imel sicer pro? tikandidata v osebi zmernega repu? blikanca Franklin?a Bouillon?a, ven? dar je zmagal s 327 proti 242 glaso? vom. To je zelo znaeilno za franco? ; ske razmere. Socialisti so že par let v opoziciji; pri volitvah so levičar* ske stranke precej izgubile; kljub temu pa je izvoljen za predsednika zborniee izrazit leviear, socialist. Francoska zbornica se sedaj bavi z važnimi in dalekosežnimi finance nimi ukrepi. Poincare je napovcdaJ ustalitev franka. Debata seje že pri? eela. Vlada je v ponedeljek 11. ju? nija sklenila, da doloei kot kurz iranka v primeri z angleskim fun? torn 126.10, to se pravi 126.10 fran? ka za en angleški funt. Temu sklepu se rajbrž tudi zbornica ne bo mno? go protivila. Posebno pažnjo posveča franco- ska vlada Alzaciji. Alzacija je bila od 1. 1870. do konca svetovne vojne pod Nemeijo. Prebivalstvo je delo? ma nemško deloma francosko. Ko je ta dežela prišla pod Francijo, je francoska vlada hotcla raztegniti vse francoske zakone erez nove pokrajine. Prebivalstvo, ki je sicer po veeini vdano Franciji, se je upi? ralo. Vlada se je vdala. Pustiti je morala Alzaeanom versko solo. Po vscj Franciji imajo brezversko dr? žavno šolo, v Alzaciji se vedno po* učujcjo v šoli verstvo. ¦ Takisto se je vlada morala vdati glede tako zvanih laienih zakonov. S tcmi za? koni je Francija nekaj let pred voj? no izpeljala loeitev Cerkve od dr? žave in prizadela Cerkvi mnogo gorja. Ko so te zakone hoteli uve?? Ijaviti tudi v Alzaciji, je ljudstvo iispe.šno ugovarjalo. Ministerski predsednik Poincare je v s voj em programnem govoru v zbornici pri? znal Alzaeanom njihove stare pra? vice in obljubil, da jim ne bo vsi? Ijeval neljubih zakonov. Je pač uvi* del, da politik ne sme delati proti volji ljudstva, ako hoee, da bo nje? govo delo imelo trajne dobre posle? dice. Moč posameznih strank in sku? pin v novi zbornici je konenove? ljavno tajvole doloeena: demokrati 131, radikalci in radikalni socialisti 123, leviearvski republikanci 106, so? cialisti 101, leviearski republikanci 55, republikanski socialisti 47, ko? munisti 14. Druge skupine so razen j alzaških avtonomistov brez politic? j ne važnosti. Vseh poslancev je 611. i * * * j Nemški državni zbor se je sestal I 13. junija. Prvo sejo je otvoril in t vodil najstarejši poslanec. Pred? sedstvo zborniee so volili veeraj. j Medtem se novi državni kancler Mermann Müller pogaja z naeelniki raznih parlamentarnih skupin za j sestavo vlade. Dosedaj je sprejel | zastopnike centra, nems'ke ljud'ske j stranke, demokratov in bavarske ; ljudske stranke. Iz teh razgovorov | izvira domneva, da bo prihodnja vlada sestavljena iz naštetih strank. j Osnovo dogovorov glede delovne? ga programa bodoee vlade tvorijo ' šolsk« vprašanje, dclavsko vpraša? j nje itd. Zunanje politike in sedanje S diržavne oblike se razgovori ne ti? eejo. Imenujejo se že nekatere osebe kot bodoei ministri. Zunanje zade- ve bo menda zopet prevzel dr. Stresemann, državno gospo-darstvo" bo vodil dr. Curtius, ministrstvo za vojno pa genera] Groener. Vsi ti možje so pripadali že prejšnji vladi. * * * Tudi drugod ne pocivajo. V Združenih državah severne Ameri- ke se bližajo predsedniške volitve. i Stranke postavljajo kandidatc, zgi* Stran 2. »GORISKA STRATA« tacija se razvija, vprašanje, kdo bo prihodnja štiri leta vodil veliko re* publiko, razburja diihove. Na Jalj* ncm vzhodu se bliža h koncu uol? gotrajen proces kitajskega prepo? roda. Kitajski narod je v zadnjih dveh desetletjih zelo hitro napre* doval. Prcd dvajsctimi leti ie bila Kitajska še absolutna monarhiia. Nato je prišla revolucija, republika in upor nacionalistov proti re? publiki s staro duševnostjo. Sedaj se nacionalisti bližajo svojemu ei? lju, ki je: zedinjena, svobodna ki? tajska država. Nacionalisti so za? sedli Peking in Tien-Tsin ter si s tern odprli pot na sever. Njihov najhujši nasprotnik Čang?tso?lin je umrl. Še malo časa in koneana bo državljanska vojna na Kitajskem. Naj omenimo na koncu še .logo? dek, za katerega se zanima ves orni-- kani svet. Mislimo na usodo pogum? nib italijanskih zrakoplovcev, ki so se ponesrečili v večnem ledu ob se* vernem tečaju. Vse države, ki me-' jijo na obtečajno ozemlje, so po? slale pomoč. Upati je, da se bodo vsi udeleženci vrnili zdravi in sreč? ni v naroeje svoje domovine. j Okno v svet ' Mala antanta in Italija. Na prihodnji seji Male antante, ki se bo vršila 20. junija, bo glavna snov razgovorov razmerje med po? sameznimi državami Male antante in med Italijo. To vprašanje bodo obravnavali posebno glede na Ju- goslavijo. Obstrukcija v skupščini. Opozicija je pričela z obstrukci? jo, to je nalašč stavlja vprasanja. obtožbe itd.. samo da ovira redno delo. K razpravi za obtožbo Subo* tiča je vpisanih že 40 govornikov. Pcile^ tega je opozicija vložila nad 2(K> interpelacij. Pri vsaki inter pela* ciji so poroeila ministra, govori po=- slancev itd. Vlada pa je sklenila, da bo obstrukcijo zlomila. Seje skup? ščine bodo trajne, to je, vršile se bodo nepretrgoma noč in dan. Kdor se bo prej naveličal, tisti bo J podlegel, j Čang^tsoslin umrl. ! Japonsko vojno ministrstvo je i prejelo vest, da je severni kitajski | diktator Cang?tso?lin podlegcl ra? nam. Tako je odpadla zadnja ovira za združenje kitajske države. Vladna kriza v Nemčiji. Dosedanji državni kancler dr. Marx je odstopil. Predsednik re* publike Hindenburg je naroeil so? cialistu Hermannu Miillerju, naj sestavi novo vlado. Müller je že pri? eel pogajanja. Zopet obtožbe. Opozicija v belgrajskem parla? mentu je vložila že tret jo obtožbo proti bivšemu ministru. Prva je na- perjena proti Subotieu radi dejanj, ki jih je baje zagrešil, ko je bil mi? nister za pravosodje. Druga hoče spraviti na zatožno* klop notranje? ga ministra drja Korošca. V pone? deljek pa je prišel na vrsto seda? nji predsednik narodne skupšeine dr. Peric. Oeitajo mu nepravilna de? janja iz dobe, ko je bil minister za javna dela. Nujni zakonski predlo? gi pa čakajo. Na Kitajskem, Južna kitajska vlada je pozvala vse inozemske čete, naj zapustijo kitajska tla. Ako se to ne bo zgo? dilo, bo vlada vsem inozemcem prepovedala vstop v notranjost dr* žave. To bi bil zelo hud udarec za trgovino. — Južna vlada bo pro? glasila Nan?kin za glavno mesto države. Zaleski v Parizu. Poliski zunanji minister Zaleski potuje po politienih opravkih po inozemstvu. Sedaj je v Parizu, kjer se razgovarja z vodilnimi francoski? mi državniki. Sovjetska opozicija. Nekateri opozicionalci, ki so bili izkljueeni iz komunistiene stranke, kot n. pr. Zinovjev, Kamenev, Pjc? takov, so bili zopet sprejeti v stran* ko. Seveda so morali prej pokazati kesanje in delati pokoro. DNEVNE VESTI. O prispevkih za obrtniški sindakat. V zadnjem času je obrtniški sin? dakat v Gorici (Corso Vittorio Emanuele No. 10) razposlal obrtni? kom poziv, naj plačajo nekateri obrtniki po 50 lir, drut*i pa po 30 lir sindakatnega prispevka za 1. 1927. Take plaeilne pozive so prejeli tudi mno!4i kmetie, ki se le po- stransko peeajo s kako obrtjo n. pr. v Lokovcu z izdelovanjcm nožev. žebljev, dru.üod mizarskih in kova- ških izdelkov, kmcčke šivilje, ki imas jo s šivanjem le neznatne zaslužke in sploh majhni obrtniki, ki dela jo sami brez vajencev morebiti le po par mesecev v letu. Vsem prizadetim, ki se nahajajo v podobnem položaju, kakor smo z^oraj navedli, svetujemo, da za* prosijo imenovani obrtniški sinda* kat (Fcderazione Fascista autono- ma delle Comunita artigiane d'lta* talia, Ufficio provincial di Gorizia Corso Vittorio Emanuele No. 10) za odpis ali vsaj pa znižanje sinda- katnega prispevka. Čc pa imajo kakšno drugo opravilo, naj se z.üla- si jo radi sindakatnega prispevka osebno v omenjenem uradu. Nobile in tovariši. Ponesreeene zrakoplovce, ki so z Nobile jem vred pristali severo? vzhodno od Spitzbcrgov, bodo re? ševalne patrulje dosegle v" kakih desetih dneh. Zanje se ni nič bati. Imajo živež, orožje, šatore in pre= cej aparatov. Vcejo skrb povzroea* jo oni, ki jih je zrakoplov odnesel dalje. Ti imajo sicer nekaj živeža; nimajo pa orožja in aparatov, da bi sporocili, kje so, in da bi izmerili lego. Teh je scdem. Poznavalci so* dijo, da so počasi izpustili plin iz zrakoplova in pristali kje bolj v strani. Nobilu in tovarišem je zmanjkalo elektrike v akumulator* jih. zato ne more vee brzojavljati. Sedaj se tudi ve za imena tistih, ki so bili v ladjiei. To so: Nobile, ee? ski proiesor 3ohounek, fregatni po^ roenik Vigliani, inž. Troiani, tehnik Cecioni in radiotelegrafist Biagi. Trije, namreč švedski profesor Maalgrem in poveljnika Mariano in Zappi pa so odpotovali peš s kraja nesrcee proti Spitzbergom. Usoda cstalih elanov ekspedicije, ki jih je zanesel veter še dalje, je neznana. ' Nobilejeva skupina je na ledu, ki ; ga voda goni sem ter tja. V dveh ' dneh se ie led premaknil za skoro i dve dolžinski stc^pinji proti zapadu. ! Popust denarnih glob. j Svoj čas smo v našem listu žc j poroeali o kr. odloku^zakonu od 13. | kbruarja 1927 st. 203, ki je poobla* stil finanene intendante, da smejo popolnoma odpisati ali pa vsaj /inatno znižati denarne globe, ki so bile predpisane v novih pokrajinah zaradi prestopkov proti finančnim prcdpisom. Gre torej za vse prc- stopke tinancne narave n. pr. za prestopke proti predpisom, ki so veljavni za žganjekuho, za vse slu* eajc, ko je iinančna intendanca ; l'redpisala denarno kazen s kazen? j skim odlokom. Tudi za slueaje ti? ; hotapstva itd. Izkljueeni pa so pre? stopki proti davčnim predpisom. Kdor hoče biti dcležen popusta ali pa popolnega odpisa denarne glo? | be. mora vložiti pri financni inten? | danci, ki ga je kaznovala, do 30. \ junija prošnjo za popust denarne \ i:\obe na podlagi zakona od 13. fe? ] beruarja 1927 št. 203 na kolkova« i ncm papirju 2 lir. Popust jc dovo* | Ijen samo za prestopke, ki so se do? j godili do 31. decembra 1926 (in ne j do 31. dec. 1927) kot so pisali dru? ' Lii listi. Ker so bili prcstopki proti si- nančnim predpisom v novih pokra? jinah zelo pogostni in ker je bilo vsled tega predpisanih veliko in. znatnih denarnih glob, zato je ime=> novani odlok, ki dovoljuje popust, zelo važen. Ugodnosti tega odloka naj se po? služi vsak prizadeti in naj ne za? mudi roka. Do 30. junija t. 1. naj \loži prošnjo. Svilodni trg. Goriški župan sporoča: Svilodni trg se bo otvoril na trgu sv. Antona dne 21. junija. — Blago se bo smelo v Gorici samo tarn prodajati. Tr* žišče se bo odprlo vsak dan ob 6. uri zjutraj. Od 6. do 7. ure je do* voljeno tehtanje blaga; kupčije se smejo sklepati šele od 7. ure naprej. Mešetarji mcrajo imeti posebna do? voljenja. Noben kupec ne sme od prodajalca zahtevati piacila, češ, da je posredoval, Vsi kupci morajo imeti na'kupne izkaznice, ki morajo nositi njegov naslov, kupno ceno in morebitni odtržek. Na tržišču bo poslovala javna tchtnica. Tržni ko? misar bo dnevno objavljal srednjo tržno ceno svilodov. Živinski potni listi. Prefektura sporoča: Üivinski potni listi niso po za? konu predpisani. Kjer so pa ti pot? ni listi v navadi, se naj izdajajo, če jih stranke zahtevajo. Obeinski tajniki, katerim pripada izdajanje teh listov, na nikakcr ne smejo za? htevati od strank več kakor 50 sto? tink za izkaznico, ee je cela pisana in 25 stotink, če jedeloma tiskana, deloma pisana. Noben a druga pri? stojbina ni dovoljena. Lepi generali! Naeelnik mehikanskega general? nega štaba general Jose Alvarez je zsprt, ker se je bavil s tihotap? stvom. Najdeno. Našla se je denarnica z zneskom denarja. Shranjena je pri mestni blagajni. Lastnik jo lahko tarn dvigne. Tržne cene dnc 14. junija 1928. Cesnik kg L 0.90—1; šparglji L 1.60-1.80; korenje L 1.10—1.30; artičoki L 0.20—0.50; cebula L 0.80 do 1; fižol navaden L 1.80; fižol | koks L 2.60; salata L 0.50—0.60; krompir L 0.60—0.70; sveži grah L ! 0.50—0.60; redič L 1—2; špinača L I 1.10—1.30; fižol v stroeju L 3.60 do ; 4, vrzotc L 0.40—0.50; bučicc L 2.20 ; do 2.40; črcšnjc L 1.60—3.40; smuk? vice L 6—7; limoni kos L 0.15—0.20; sveže maslo ka, L 14; presno maslo ! L 17—18; mleko liter L 1—1.10; med | v satovju kg L 8; trčan med L 10; skuta L 4; jajca kos L 0.45—0.50. Rado: Starec ob Rečini. Še is to noč sem do zora slonel nad drobno popisanimi listi. Koli- ko življenjskega gor ja je dihalo iz mrtvih črk! Za debelo knjigo bi bi* lo Vladinega dnevnika. Na prvi strani je bil zlcpljen šop sivih las. Okrvavele oči sem imel, bolj od solz kot od truda, ko sem porinil zjutraj tisti sveženj listov v stran in se zamislil. Bral sem pa tole: Zag... 189.. ». . . Kar mi je mama pisala, se je zgodilo. Prišel je po me oee, da me vzame iz zavoda. Jutri se poslovim od dobrih sestcr in ljubih znank. Vsc smo se poljubile. Nekatere so me blagrovalc, da grem v Ameriko in postanem velika dama...« Grobnik, v februarju 189.. ». .. Nocoj nisem vee tako sladko spala doma v svoji beli sobici kot nekdaj. Videla sem raamo objoka? j no, ko so podpisali kupno pogodbo | za vse naše posestvo ...« Očetov prijatelj, kapitan Jako, odsvetuje v Ameriko. Oče pa se ne namerja vee ubijati, tako pravi on, z notiiriatom in velikim posestvom. Ga vabi mamljivo mesto prokuri? sta v veliki new?yorški banki. Če se je odloeil, ga ne pregovori nihee vee. Teden kasneje. .. . Ne razumem politike, a iz nekega pisma sem veeraj razbrala. da je ubogi oče vsled svojega poli? tičnega naziranja v nevarnosti. Celo posestvo, da ni več v varnem, če ostane v njegovih rokah. In on, re? vež, to nama prikriva. Danes sem prejela od sestre prednice dolgo pismo. Pise, naj sc bojim velikega sveta. 10. februarja 189 .. »... Sinoei smo jemali slovo v okolici. Ljudje so nas radi imeli, očeta so zelo spoštovali. Večer smo prebili pri župniku gospodu Tobiji. Govspod rFobija, Jako in oče so sc tiho pomenkovali precej časa v žup? nikovi pisarni. Z mamo sva čuli le enkrat, ko je oee na glas vzkliknil: »Ni izhoda, če hoeem rešiti sehe in svojima imetje!« Ko so prišli možje ven, sem opa? zila, da so jim blcstele oei; men da od solz. Tiho smo se poslovili, vee so pa govorile oei in roke. Gospod Tobija nas je kleeeče blagoslovil in vsakega posebej obi el. Meni je dal v spomin srebrn križec in podobo Majkt s Trsata. Jako je moeno pu- hal iz pipe kot vedno, če je kaj ne-- navadnega do/ivel.. .« Na krovu »New?Esta«, 15.febr. 189.. »Tako hitro so brzeli ti dnevi, da niscm niti do pisanja mogla. Same sebe vec ne spoznam. Na krovu prekooceanskega »New^Esta« se siičem v sami elegantni družbi. Oče pravi, naj se le, da zabim na dom. Ah, tisočkrat je lepša naša skalna gruda, ko najmičnejši vrtovi. Sicer se pa dobro počutim v lepi kabini drugega razreda. Zo drugi dan se gibljemo na zelenih valovih Atlan? tika. Oee je sinoei dobil ugodno brezžieno brzojavko od svoje . banke v New Yorku. Bil je t?.ko ži* I dane volje, da je povahil ne vem kako kar prccejšnjo družbo v salon j na krovu. Tu smo se seznanili z ne- kim inženirjem iz New Yorka. Pra* vi, da potuje dosti; baš zdaj se vra? ča iz indijskih džungel. Meni se je ponudil za ueitelja angleščine. Jutri bo prva ura.« New York, v marcu 189.. »... Ob slovesu z doma sem pu? ! stiia dnevnik le za par dni pri miru. Pri prihodu v novo domovino sem pa na svojega starega spremljeval? ca skoraj pozabila. Sum velikega mesta me je skoraj omamil. Živimo za prejšnje razme» re prav razkošno. Oee je prav za? i dovoljen. Tudi mami ni vee brati j tuge na obrazu. Vozimo se že z I lastnim. avtom, ker je oee dobil celo boljše mesto kot je prieakoval. Jaz hodim v neke vrste višje dckliške I sole; hodim pravzaprav ne, ker me naš šofer pelje. Vendar pa mi na? vadno' zvečer, ko poljubim križec in svetinjico, dar gospoda Tobije, ne» j kaj manjka. Kar prsi mi razganja { neko neznano hrepenenje. Nisem , vedela. čemu pravijo v povestih j »domoto/jc«, zdaj ga poznam kljub sreči in bogastvu ...« (Dalje.) »GORIŠKA STRA2A« Stran 3. UTRINKI. Junaki in junaki. Hej, nas borcev! Za kaj? Za člo* veštvo? Če športnik »zabije« v ne* deljo popoldne kak »gol«, so že v ponedeljrk vsi easopisi polni nje^ govih fotografij. Če je kobila zma= gala pri pomladanskem »dcrbvu« Ltekmi), že nosijo dame ovratnice s sliko te kobile. Take sorte so ju* naški ideali današnje dobe! Kdo se pa spomni tistih pravih junakov, ki gredo v smrt iz ljubezni do bližnjega? Zmislimo se lc, da oskrbuje katoliška Cerkev v lndiji 10 zavodov za gobave, v Afriki 32. v Oceaniji 6, v Kini 5, v Sudo*Kini 3, v Ameriki 8, na Japonskem 3 itd. Vsako leto se žrtvuje za ncsrečne gobavce na stotine katoliških re* dovnikov in redovnic! Zdaj sodite, kje so pravi junaki! Vlada denarja. Silni ameriški dcnarni mogotec sir Alfred Mond je s pomočjo an* gleških in ameriških bankirjev usta* novil »Angleško*ameriški industrij* ski in finančni trust«. Nova denar* na zvcza im a kapitala v znesku dveh milijonov funtov šterlingov! Na* men ji je dajati denarnih kreditov angleški in kontinentalski industri* ji. To sicer navidcz, v resnici pa stremi nova mednarodna denarna zveza za mocjo. Od nje bo odvisna vsa proizvodnia; ceno najvažnej* Šim življenjskim potrebščinam bo* do diktirali ravnatelii Mondoveüa trusta. V Žencvi zborujc »Zveza naro- dov«, v judovski Mondovi palači pa dela mednarodna »Zvcza denar* ia« in si usužnjuje narode. Duh božji. Eden najznamenitejših voditeljev in ustanovnikov Ku*Klux*Klana, znane ameri.ške tajne in strastne proticerkvene organizacije, je bil Filip A. Calahan. Možu so bila vsa sredstva prav za pobijanje in pre* ganjanje katoliške cerkve. No, in v Detroitu se je pred kratkim Ca* lahan odpovedal svojim zmotam in je prestopil v katoliško Cerkev. — Neeak angleškega min. predsedni* ka Baidwina, anglikanski župnik, je z vso svojo družino vred vstopil v katoliško cerkev. Vse v božjo slavo. Pred mesecem dni so Spanci or* ganizirali posebno roinanje v Sveto deželo. Veeji del španskih letalcev se je namree dvignil z letali v zrak in je letel iz Madrida preko Tunisa in Kaire v Jeruzalem. Tu so se ro* marji po zraku združili z romarji po zemlji. ki jih je vodil madridski naškof. Kladivo brezverca. Enemu izmed glavnih voditeljev francoskega svobodomiselstva Al* bertu Bayetu zelo smrdi češčenje svetnikov. Da bi zmanjšal pri ver* nem ljudstvu spoštovanjc do svet* nikov, se on in njegova organiza* cija močno ženejo, da bi znanstve* nike, ki so pri svojih preiskuševa* njih našli smrt, kar moč povzdig* nili. Posebno dosti zdravnikov in učenjakov, ki raziskujejo takozva» ne x*žarke, najde smrt. Toda Bayetu ni zato, da bi povz* dignil te junake kot znanstvenike, marvce je sprejel v listo svojih svet* nikov. le take, ki so bili znani brez božniki: Giordano Bruno, Voltaire, Ferrer, Rousseau, Diocesot, Gam* betta itd. Značilno je, da ni med žrtve znanosti in po njegovem mnenju med prave svetnike sprejel tudi učenjaka Tauleigna iz Ponti* gnya, ki je pred nedavnim umrl pri raziskovanju x*zarkov. Bil je pač — katoliški duhovnik. Kaj je novega na dežell ? Bate. Malokrat se sliši kakšen glas o nas, zato sprejmite, g. urednik, da* nes par vrst. Kakor drugod, tako je tudi pri nas letošnje mrzlo vreme povzročilo. da obeta biti letina zelo slaba, Ker bi bilo to že tretje slabo It to, gledamo s skrbjo v bodoenost. — imaiiK) nove zvonove, s katerimi smo zadovoljni. Na vncbohod smo dobili nove orgle, ki nam tudi uga* jajo. Skoda samo, da nimamo on*a> nista in je radi tega pctje v naši ccrkvi zelo pomanjkljivo. — Manj- ka nam še stolpna ura kakor smo jo imeli pred vojno. Pogrcšiimo jo, ker nam je slu/ila podnevi in po* noči; tudi popotnikom je prišla prav. — Pred vojno smo imeli iz* vrsten vodovod. V času vojne ga nam je vojaštvo dobro popravilo. V zadnjem easu se nam je pa pre= ccj pokvaril. Upamo, da bo naš obč. naeelnik čimprcj poskrbel z.a po* pravilo. Ravnotako pričakujemo, da sc bodo popravile občinske in družbinske poti, ki so v zelo shibem stanju. Bukovo. Dobili smo nove zvonove. Vojna nam je odnejjlu dva, veeji pa nam je po vqjni počil. Zvonar Broili v Vid* mu nam ga je prelil. Nova dva pa smo dobili iz Bocna (Colbachini). Glasovi f, as, b (Sveta noe). Dne 5. t. m. so jih pripeljali naši fantje z grahovske postaje. Sprejeli smo jih z zahvalno' pesmijo v cer* kvi. Ker je bil tudi videmski bratec šc pagan, so možjc tudi tistega sne^ li. Na »plaeu« pod lipo med cerkvi* jo in župniščcrri so možje in fantje postavili oder, na njem so med mlaji in venci, evetjem in zelenjem viseli zvonovi. Med lipami oh vho* du na zgodovinsko taborsko obzid* je okoli cerkve in ob vhodu v vas iz Baške doline so fantje postavili ' dva slavoloka. V cerkvi smo vencc od zadnje slovcsnosti zamenjali z novimi, tudi župnišče smo ovenčali. Pol tedna je robotalo staro in mla* do. Deklet ne hvalimo radi. Jzje* inoma povemo, da so obrale ves brš* ljan od Pušnika in Otavnika do Zarakovca. V ponedeljek dne 11. t. m. je zvonove posvetil nas prevzvi* seni nadpastir. Opoldne smo ga sprejeli pri slavoloku; sv. opravilo se je začelo ob dveh. Prisostvovali so veleč. g. dekan iz Cerkna, štcviU na duhovšeina, poleg domačih so* sedje iz Baske doline. Orehka, Še? hrelj, ki so sodelovali pri petju in pritrkavanju, javna varnost in po* leg domače tudi šolska mladina iz Grahovega in Hudajužnc, ko so slueajno šli mimo na obvezni šol* ski sprehod. Po sv. obredu je prc* vzvišcni govoril vernikom na pro* storu, kjer sieer možujejo naši mo* žje. Z veecrnicami v cerkvi smo sv. onravilo zakljueili. Kobjeglava. Ker se nihee že vee easa ne oglasi v cenjeni »Croriški Straži«, naj pa jaz nekaj napišem. Ne bilo bi prav, ako bi prav nic ne omeniii lepih slo* vesnosti, ki smo jih obhajali drugi binkostni nraznik. Lani na ta dan smo se bol.j postavili s »pasijonsko igro«, ki je tisoee ljudstva privabila v prijazno Kobjeglavo. Toda tudi letos niso šli binkostni prazniki knr tako mimo. Binkostni pondeljek | zjutraj je bilo prvo sv. obhajilo, h I katcrcmu je pristopilo 32 nedolžnih J otrok. Pred mašo in po maši pa so i šli fantje in možje, dekleta in žene na delo, da olepšajo z mlaji, s cvet* licami s slavoloki in raznimi napisi v cast presv. Srcu Jez. celo pot, po kateri je imela iti popoldne proce* sija z novim kipom presv. Srca Jez., ki so ga darovali cerkvi igralci v spomin na lansko «pasijonsko igro». Kip je lepo umetno delo umetnika* kiparja Rifcserja v Grüdnu v Ti* rolu. Popoldne ob 3. je preč. g. de* kan iz Komna imel najprej ganljivo pridigo v cast presv. S. J., potem je ob asistenci štirih če. gg. duhovni* hov blagoslovil kip, na kar se je cela duhovnija posvetila presv. Srcu Jez. Nato se je razvila procesija ta^ ko velika, kakor je Kobjeglava še ni videla, udeležilo se je je tudi ve* liko ljudi iz bližnjih vasi. Ko so mladeniči dvignili prcstol s kipom, da ga poneseio v slovesnem spre* vodu, je marsikomu zaigrala v očeh solza ganotja. Posebno lepo je bilo gledati v procesiji nedolžne prvo* obhajance, decke s cvetlicami v ro? kah, deklice v belih oblekcah pa s košaricami in raznobarvnimi trako* vi. Med netjem litanij Presv. Srca Jez. z lepimi odpevi, katere so od* pevali naši vztrajni pevci, se je vila potem dolga procesiia skozi prele* po okrašeno vas. Po vrnitvi v cer* kev se je izvršila posvetitev prvo* obhajencev presv. Srcu Jez. Po od* peti zahvalni pesmi in po blagoslo* vu z Najsvetejšim se je končala prelepa slovesnost. Vsa cast vsem, ki so se potrudili, da se je vsa slo* vesnost tako lepo izvršilo. Drugo leto pa upamo, da homo j zopet nastopili s »pasijonsko igro«, I katere nismo mogli igrati letos radi j bolezni in prevelike zaposlenosti I našega voditclja. Zgonik na Krasu. Naš g. župnik nam je pripravil za ! pedeljo 10. t. m. lepo uspelo cerkve* ! no slovesnost. Blagoslovil se je ta dan prekrasen kip. sv. Terezije Dc^ ; teta Jczusa. Na zunaj so se župljani ; pvipravljali že mesec dni na ta dan, j na znotraj pa od konca šmarnice I skozi 9 dni s tiho in zbrano molit* ; vijo, s prejemanjem sv. zakramen* tov in s prošnjami do Male Cvet* ke. Vse dni je bila cerkev natlačena ljudstva — v pobožnosti pred ki* |H)m Male Cvetke, ki je bila kar za* I grnjena v bele vrtnice in drugo cvetje. Posebno ganljiv je bil vedno trenutek, ko so se vsak večer brale prošnje (okoli 225) iz posebne v ta namen okrašene in povezane knjiži* ce. V nedeljo 10. t. m. pa je privabil krasen dan vso okolico od Trsta do Nabrcžinc v Zgonik. Do 4000 ljudi je Mala Cvetka privabila k sebi. Pred slovesno sv. mašo z asi* stenco, je g. dr. Brumat, ki je pri* nesel tudi relikvijo sv. Terezike, nam predočil očeta družine tc naše svetnice, kot vzor dobrega katoli* škega moža. Že ob 4. popoldne je bil prostor pred cerkvijo ves zase* den. Oltarček pod kostanji jc bil zastražen od deklet in žena v beli in pisani narodni noši, od prečastitc duhovščine, od zgoniških in prose* ških pevcev pod vodstvom sklada? teja drja. Bunca in od šolskih otrok. Cvetja je bilo toliko, da je njegova belina jeinala vid. Po »Zdrava Ma* rija«, ki jo je odigrala proseška god* ba, je na povabilo slavnostnega go* vornika drja Brumata, prečastiti gospod župnik Andrej Furl an bla* goslovil kip Male Cvetke in vse cvetje. Za tern je zaorila Vodopiv* čeva pesern »Sprejmi slavnostne pozdrave« k sv. Tereziki. Prečudno pa je ganil govornik vse ljudstvo, ko je iz njegovih besedi vstajala pred vsemi podoba te nebeško lepe sestrice. Solze in vzdihi so bili od* mev iz duš. Nato se je razvila pro* cesija ob zelenju pod slavoloki sko* zi: vas in po zgoniSkem polju. Pro* cesije se je udeležilo do 3000 ljudi. Ko se je Mala Cvetka vrnila v cer* I kev, so jo fantje dvignili na Marijin oltar, dekleta obstopila in obsula z vsem evetjem. Sledil je mogočen »rle Deum« z litanij ami Male Cvct* ke in s slovesnim blagoslovom. Po blagoslovu je vse zbrano ljudstvo poljubilo svetinjo Male Cvetke ter darovalo v denarju in sveeah za eerkev. Okoličani se niso mogli lo* čiti od oltarja; do poznega večerja so sc zbirali ob njenem oltarčku in prosili milosti. Naj bi Mala Cvetka, ki je poro* sila mnogo »cvetja« na Zgonik in njeno okolico, deževala potrebnih milosti na ves naš rod. Gor. Cerovo. (Nove orglje in križev pot.) Na binkostni praznik smo imeli tu lepo slovesnost: blagoslovile so se nove orglje in nove postaje sv. križ. pota. Naša prijazna cerkvica je dobila s tern krasno opremo. Orglje je izde* lala tvrdka Aletti iz Monze v sploš? no zadovoljnost občinstva. Glasovi so zelo blagozvočni ter se odliku* jejo zlasti v zvezi z »violo« in »vo* ce celeste«. Priznati moramo, da se je tvrdka zelo potrudila, da vstreže občin*1 stvu, ker je tudi omaro okusno iz* delala. Orglje je blagoslovil naš do* mači g. vikar na binkostni praznik pred sv. maso, nakar so prvič zado* nele. Cerkv. pevski zbor je zapel Försterjevo pesem sv. Cecilije. — Na binkostni ponedeljek pop. pa je prišel č. g. pater Sofronij s Sv. Go* re. ki nam je blagoslovil nov sv. kri* žev pot, 28 fantov, spremljanih od ravno toliko deklet s svečami, je no* silo v procesiji nove postaje od farovža krog vasi v cerkev. Proce* sijo je vodil č. g. pater Sotronij ob asistenci treh gospodov. Po blago* slovu nam je č. g. pater v prclcpih besedah razložil pomen sv. križ. pota. Postaje so zelo okusno rzdela* ne ter pravi kras cerkve. Kar nam je kruta vojna odnesla, se polagoma spet vrača novo v na* so vas. Tudi oltarne podobe dobi-* mo baje kmalu. Naš zvonik pa se maja, a ga v kratkem poderejo ter nadomestijo z novim. Bog daj! Proces proti mladeničem iz Iderskega Dne 13. t. m. se je v Trstu vršila j-rizivna razprava proti trem mla* denieem, ki so bili v maju pred tri* bunalom v Gorici obsojeni, da so pomazali slike vladnega načelnika. V Gorici je bilo 7 obtožencev, od teh so bili trije obsojeni, in siccr Ivan Gaberšček, Anton Kurinčič in Franc Uršič. Pri prizivni razpravi v Trstu sta bila Kurinčič in Uršič po* polnoma oproščcna, Ivan Giaber* seek pa je bil spet obsojen na 1 leto in tri mesece ječe in 750 lir globe. Valuta. Dne 14. junija si"dohi}: za 1U0 franc, frankov 74.60 do 74.00 Lir za 1U0 belg. frankov 264 — do 268.— „ za 100 švic. frankov 365.50 do 3(37.50 „ za 100 češ.-slov. kron 56.12 do 56.42 n za 100 dinarjev 33.32 do 33.62 „ za 1 sterling 92.70 do 92.90 n za 1 dolar 18.94 do !9.— , Novci po 20 frankov 72.50 do 74.50 , za 100 avst. šilingov 264 50 do 270.50 „ Benečijske obveznice dne 14. junija 1928: 77. Darovi. Za Sirotišče sv. Družine: Kmečka posojilnica v ^empolaju 50 L; pre* plačila za Socialni zakonik 76 L. — Srčna hvala! Enonadstropna hiša z gostilno, prodajo likerjev in trgovino z me* šanim blagom, dobro vpeljana, le* zeča v industrijskem rudarskem kraju. zraven še druga hiša in zem* Ijišče, se proda radi družinskih raz* mer po ugodni ceni. Slatinšek, Ra* bcl.i (Cave del Predil). ZOBOZDRfll/HIK Dr. PAOLO NETZBUNDT med. cliir. KOBAR1D dale Informaclje v lekarni in v baru ARRIGON I Stran 4. »GORISKA STRA2A« Koledarček. 18. jun. poncdeljek, Efrem, uč. 19. jun. torek, Julijana, m. 20. jun. sreda, Silverij, p. 21. jun. četrtek, Alojzij, sp. 22. jun. petek, Ahacij. 23. jun. sobota, Agripina, m. 24. jun. nedelja, Janez Krstnik. VABILO. Kmečka posojilnica na Šentviški gori vabi vsc svojc članc na REDNI OBČNI ZBOR, ki se bo vršil dnc 24. junija popol* dne ob 3 uri v posojilniških pro- storih. Dnevni red: 1. Prečitanje revizijskega poročila. 2. Poročila načelstva in nadzorstva. 3. Potrditev bilance za leto 1927. 4. Volitev načelstva in nadzorstya. 5. Razni predlogi. Kdor proda harmoni.j za izpod tisoč lir, naj sporoči »Goriški Stra? .ži« ceno in naslov. Ugodna prilika! Na prodaj jc majhen kamijon »Ford« za težo 5 do 6 q. Primas, Gorica, Via Gari? baldi 18. Botri, botre! Pozor! Najlepša in najccnujsa birmanska darila dobitc pri urarjuszlatarju Antonu Vadnja* lu, Ajdovščina. Na prodaj je posestvo na Graho- vein ob cesti. Zcmljišča približno 2 ha. Hiša in hiev sta krita z opeko, pripravna za vsako obrt. Istotam čevljarski šivalni stroj. Vse pod ugodnimi pogoji radi selitve. Pirih Alojzij, Grahovo št. 82. Dott. Bius. Comel specialist za bolezni v nSeslh, nosa In grlu, bivši operator na univ. klinikah prof. Neumann-a in Hajek-a na Dunaju in assistent prof. Brunetti v oddclku za nosne in ušesne bolezni v mestni bol- nišnici v Benetkah. Sprejema od 9-11 predp. in od 3-4 pop. Gorica, Via Garibaldi 11 (prejTeatro) OKULISTIČNI AMBULATORIJ Dott. Gilberto Deinen zdravnik kirurg sprejema od HV2 do 12M» dop. in od 3 do 4 pop. Corso Verdi 28, Gorica. Kmetje pozor! Kdor hoče imeti pripraven šolcar, naj se oglasi pri kovaču Andreju Božiču v Solkanu na Solkanski cesti. Sprejema tudi popravila in predelavo plugov. Moderna zlatarna, Corso Verdi štev. 13. — Birmski, poročni in krstni darovi po zmernih cenah. Popravila ur in zlatarskih predme* tov izvršujem z jamstvom in hitro. Kupujem krone, srebro, staro zlatö po najvišjih cenah. Pozor botree in botrčki! Prav lepa birmska darila po zni* žanih cenah kupite pri urarju in zlatarju Franju Keberju v Idriji. Prencis Frančišek v Soikanu, glas* benik in izdelovatelj or&elj, harmo- nijev ter drugih glasbii. Priporoča se preč. duhovnikom, cerkvenim oskrbništvom in drugim. Popravlja in uglašuje cerkvene orgljc najna? tančnejše, 60 lir od spremena. Pre= gledi, proraeuni gratis. Moto: Ve... Ve... Ve... Zdravnik za sohe in usfa Dr. Lojz umm sprejema V G O R I C 8 Piazza della Vittoria štev. 20 in v svoji podružnici pri SV. J^UeiJI štev. 35 KURJA OCESA (KALI) izglnefo brezpo- gojno z uporabo mazila iz založbe lekarne SPONZÄ, Trst, Via Tor S PieroN. 10 Varujte se pred ponaredbami. V vseh lekarnah po znižani ceni L. 3 Neprekosljiv gramofon, ki je prenosljiv. The New DECCA 66 WOKULAT Qorizio - Corso Tel. 347 Ortopedični zavod A. ZECCHI TURIN - Via Roma 31, I. nadßtr. - TURIN Aparat Zecchi zabranjuje YY "W "WT "W7* napredovanje JlMk. JL JLi JLLi To izpričujejo stalni poskusi zdravnikov in bolnikov! Mnenje zdravnikov. Podpisani zdravniki izjavljajo, da so pri ninogih prilikah nasvetovali vporabo Zecchi-jevega aparata, ki se je izkazal vedno kol piaktičen in spešen. Dr. cav. uff. B. Cesaro. med. chirg.. Turin — Dr. S. De Santis, Canto dei Nelli, 10, Firence \ — Dr. E. Tentoni. nadzdravnik, semeniška bolnišnica, Bölonja — Dr. cav. uff. G. Chiarlone> ; Cuneo — Dr. L. Focacci. Lavagna (pokr. Genova) — Dr. L. Fenoglio, Benevagenna (pokr'_ Cuneo) — Dr. G. Daldacci, Ardenza (Livorno) — Dr. Sannazzaro Silvio, Nizza Monferrato, itd. Poirdilo ozdravljencev iz pokrajine Bocen. Hafner Franc, Wieser 31, VERANO, pokr. Bocen — Giovanetti Edvard, CORTACC1A (Trident) Bertoldo Massimo, Via Loretto 5, BOCEN. Razen teh ozdravljencev, ki so nas pooblastili da javno povemo, kako se je njihovo fižično stanje ugodno zboljšalo, je še nebroj nesrečncžev, bivajočih v Pijemontu in v številnih krajih Lombardije in Italije, ki lahko izpričajo, da se jiin je povrnilo zdravje in moč po vporabi aparata proti kili, katerega je s toliko skrbjo iznašel ortoped ZECCHI, naš zaslu- ženi sorojak. — Ta aparat, lahek, in prožen, se nosi noč in dan skozi približno 30 dni, da se doseže popolna nepremičnost KILE. Vsi na kili bolni možje, žene, otroci — ki so bili razočarani in trpinčeni od navadnih in neumestnih pasov, katere so dosedaj nosili, in kateri so njihovo bolezen le poslabšali, naj se s polnim zaupanjem in brez odlaganja podajo k priznanemu ortopedu, ki bo glede aparatov ZECCHI dajal pojasnila in navodila v sledečih krajih: GORICA, v sredo M. in četrtek 12. juljia, hotel „Angcio d'oro". TRST: v petek 13. julija, hotel „Monccnisio". - PULJ: v soboto 14. jultja, hotel Mira- mare". - ZADER: v nedeljo 15. in ponedeljek 16. julija, hotel „Vapnreüo." REKA: I v torek 17. in sredo 18. julija, hotel „Riviera". — ŠT. PETER NA KRASU: v četrtek 19. } julija, gostilna Rebec. — VIDEM: v nedeljo 22. julija, hotel „Italia". Nagla vožnja v Amerike in v Avstralijo z novim? velikimi brzoparniki. Prihodnje vožnje Iz Genove: „Conte Grande" - „Conte Biancamano" Iz Genove v New Jork v 9. dneh. „Conte Rosso" - „Conte Verde" „Principessa Maria" - "Principessa Giovanna" Iz Genove v Buenos Ayres v 13 V2 dneh. „Principe di Udine" - „Maria Cristina" Iz Genove v Avstralijo v 37. dneh. Vsi parniki so preskrbljeni z brzojavom „Marconi" — električno raz- svetljavo — izvrstno kuhinjo in najvecjim koinfortom. Tretji razred ima udobne kabine z 2, 4 in 6 posteljami dostojno oprem- ljenimi, prostome jedilne dvorane — dvorane za kadilce — dvorane za dame — mostove za sprehajanje - kopelji — kino. Pojasnila da je zastopnik LLOYD SABAUDO F. ROSICH, GORICil, Via Contavalie St. V Telefon št. 3-7V Pojasnila prebivalcem qoriske pokrajine dajejo zastopnik tvrdke: Temeljita izraba mleka doma, v mle- karni in na planini je mogoča edino s pomočjo posnemalnika DIABOLO ki je prvovrsten švedski svetovni izdelek, trpežen, priprost. PlacujB se lahko v obroftih. Večletno jamstvo tovarne. Krajevni zastop- niki se iščejo. Ceniki in katalogi so brez- plačno na razpolago. KNUT JONSOK, BOLZANO Vittorio Jonson - Gorica, Via Contavalie 4-IL in Josip Kovačič, trgovina, Idrija pri Bači 94 ZITZMANN SL ]EZEK Tovarna orgelj, harmonijev in klaviijev, — ustanovljena 1. 1925. Delo prvovrstno, po vsakem načrtu. Cene zmerne. Glasbeni svetovalec: Emil Komel, učitelj glasbe. Odlične reference! 1 ! fiORICA - Corso Verdi štev. 30 STANOVANJE: Via Ponte Isonzo 17 Teod. Hribar (nasi.) - Gorica CORSO VERDI 32 - - (hiia Centr. Posoj.) Vitlta zbIoqb šBšhBgD plotns Iz znnm toiarnt HegxnchBrt 8 Rnytoann, fioho- iritno blago za popoCcnce Mut tudi villhs izbira moihssga in zsnsliEp mhwL Blago solidno! Cene imernol