St. 46. V Trstu, v sredo 17. novembra 1880. Tečaj V. EDINOST Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. • Valinotiti j« moS i. ,,EDINOST" Uhaja vsak) »rado; cena za vsa leto je 4 tftd. 40 kr., za polu leta 2 ald, 30 kr., /a četrt leta I glr tudi /i poslanica ss plačuje za navadno Četinstopno vrsto: 12 kr, če s) tiska 1 krat, 10, če se tiska 2 krat, 8 če sa tiska krat. Za večjo črke po prostoru. Pri veekratem tiskanji je cena v primeri manjša. Naročnina iu vse drugo naj s t poMlja unravnlitvu (Vit detle piste, Cm Hieti'hel, V. Il) A, f. piano) — Nefranklratui pisma s.: ne sprejemajo. Rokopisi brez posebne vrednosti se ne vračajo — Posamezni Številke se dobivajo po 10 kr. v raznih trafikah po mestu. Potres. Nič trdno no stoji, trgajo se goro i potresi v prah drobć cvetoča mesta t Kadar je človek najbolj neskrben, v največjem vesolji, kar naglo mu zagrmi na uho in srco višja moč: »Kaplja si na vfiji i s tabo vsa tvoja delal« In taka svarila, kakor žalostna so tudi, vendar so človeku i človeštvu dobra i biagonosna, ker ga odvračajo od ničemiirnosti i napuha, ter ga spominjajo njegovo ničnosti. Božje šibe ne topo človeštva iz sovraštva in jeze, kakor to delajo človeške šibe, ampak iz ljubezni, da otreso od njega slabosti i zbude v njem umirajoče kreposti. Taka fiiba je zadela, kakor smo uže zadnjič omenili, 9. t. m. hrvaško deželo, vzlasti mesto Zagreb. Ob poluosmlli zjutraj se je streslo nad polovico zemlje našega cesarstva, od Adrije do Donave in Moldave se je zazibala zemlja, najhujše v Zagrebu i njegovoj okolici. Potres v Zagrebu je bil tak, da je spominjal na one v Solunu, Lizboni i Dubrovniku. Deset sekund trajajoči prvi stres je omajal vse zidovje od dna do vrha, podrl dimnike in opaže, ki so streho prodirali, nadstropja probijali opeka, kamenje i zidovje se je valilo, kakor v sodnjem dnevu z grmečo silo na ulice, vse mesto so je zavilo v prašen oblak; po hišah in v založnicah se je razbilo vse, kar je bilo na policah in drugod neposebno zavarovano. Preplašeni ljudje so bežali na ulice i skakali skoz pritlična okna, a pri tem so jih mnogo ranile i nekoliko tudi vsmrtile padajočo opeke i druge podrtlne. Potresi so se, vendar ne tako hudi, kakor je bil prvi, ponavljali; vse je prestrašeno bežalo, prosto ljudstvo se je zbiralo na trgih, kedor pa jo mogel, bežal jo na svoja zunaj mesta ležeča posestva. V tem občnem strahu, obupu in begu se pa feldzeugmeister Filipovič ni prestrašil; on je bil prvi, ki ni mislil na lastno nevarnost, ampak na pomoč, kolikor mu je bilo mogoče v prvem trenotji. Sklical je brez odloga vojake, razdelil jih v majhna krdela, ter jim dal odločne ukaze, kake so jim je vesti; tem krdelom je pridružil vso inženirje; najprej jo ukazal z vezati raztrgane telegrafske potezo, katerih prva (malo pred enajsto uro) se je zvezala s Trstom. Filipovi« jo potem tudi s posredo- vanjem tržaškega telegrafskega uroda prvi naznanil kabinetnej pisarnici in vojnemu mini-sterstvu grozno nesrečo, Zagrebu samemu pa so svojim neustrašljivim in umnim vedenjem mnogo koristil, ker je red ohranil, pomagal kder in kolikor jo bilo mogočo ter tako potolažil in ohrabril ljudstvo, kolikor jo bilo možno v tukej katastrofi. Tudi zagrebški magistrat so jo vrlo dobro sponašal, storil je teško svojo dolžnost i to z razumom i neprestrašenostjo, kar mu je naveliko čast; celo v Ljubljano je telegrafiral po delalce. Mnogoimenovani finančni vodja pa jejadikoval, kako je njegovo poslopjo poškodovano, da še ne more natanko naznaniti velike škodo, i da to stori, kakor hitro bode mogel ter da zdaj no more uredovati 11 Koliko so trpele cerkve in hiše, to smo uže zadnjič omenili, za natančniši popis nam manjka prostora, lo toliko So pristavljamo, da so zapite vse šole, vsi javni in zasebni zavodi, vso uradnijo razen pošte in telegrafa. Iz tega naši čestiti bralci lahko posnamejo, kolika nesreča je zadela glavno mesto bratovskega naroda, i kako nujna potreba jo, da mu tudi ml po svojej moči pomoremo. Za prvo potrebo je cesar takoj i/ svojega premoženja blagodušno dal 10.000 gld. ter Še večjo pomoč zagotovil. Ali ne le Zagreb. Kder je brez cerkev, javnih zavodov In ustanov, na milijone škode, tudi zagrebška okolica jo silno trpela, tudi tukaj so hiše, gradovi in cerkvo strašno poškodovani, v Gradaci se je razrušila cerkev ter župniki in ministranta zasula. Od 9. t. m. so se potresi pogostoma ponavljali, v Zagrebu se čuje pod zendjo pogosto hučanje. Zato si ljudje ne upajo več v uže tako poškodovane hiše, prenočujejo tedaj v mrazu i slabem vremenu na prostem; štacune so zaprto in sabor se jo zaprl, Ilud potres je bil zopet 11. t. m. po noči; v tem Času pa jo podzemeljska moč prodrla zemljo mej vasema Svisvetl in Sveti .Ivan; daleč zija zemlja i napravilo so je nad 100 žrel, katera iz globin mečejo s žveplom i blatom nasičeno vrelo vodo. Bog daj, da ta vzduh potres umiri 1 13. je bila slovesna Božja služba pod milim nebom na .lelačičevem trgu v zahvalo Bogu, da jo večje nesreče obvaroval. Božjo službo jo opravljal kardinal iu vdelešil se jo nje Filipovič z vsemi generali in uradniki in okoli G000 ljudi jo pobožno molilo. Vso dobro iu milosrčno ljudi, vsa društva, vzlasti slovenskega naroda, živo prosimo, naj brez odloga nabirajo milo darove, ker nesreča jo velika in podporo in usmiljenja vrednih je mnogo naših bratovi --- Tržaškega mestn. sveta zborovanje dne 9, novembra. Po navadnih uvodnih opravkih vstane gosp. župan, omeni odprtega pisma v časniku »Gitta-dino«, ki župana opominja njegovih dolžnosti i sumniči delovanje posameznih odsekov. Župan nočo opravičevati svojega delovanja, meni pa, da je njegova dolžnost, ustaviti se škodljivim in sovražnim napadom, ki zadevajo odseke, da se občno menjonje ne bode motilo. On pravi, da ni pravično in logično, očitati mlačnosti odsekom za preskrbenjo vodo in za preiskavanje pllnarnico in trarmvajnega prašanja zato, ker odseki niso podali svojega izvestja; razlaga daljo delovanje teh odsekov in pravi, da jo odsek za vodo uže (I) več toček dovršil, namreč: našel jo pot, po kateroj bi so mestna nesnaga najlažjo odpravljala; pozvedel jo količ-nost raznih vod, ki bi so v mesto napeljale, in kdo hi so napravili arteziški vodnjaki, da se potrebno vodo preskrbi do tistega časa, ko so napravi viliki vodotok. Gosp. župan nam jo s tem veliko povedal; zdaj vsaj vemo, pri čem smo z vodo, l ker odseki za vodo uže nad 20 let delajo l so doslej uže toliko storili, tedaj se nadejamo, da se veliki vodotok napravi vsaj — do sodnjega dno, ako so Trsta poproj kak potres no usmili. Dalje pravi župan, da je pllnarničnl odsek uže en zvezek svojega dela poslal dvema tehni-karjema in da uže dva mesoca pričakuje odgovora. PraŠanje o konjskoj Železnici so doslej zato ni moglo rešiti, ker jo načelnik dotičnoga odseka bolan ; predloži pa se k malu mestnemu zboru. In ko bi načelnik poprej umrl — kar Bog obvaruj 1 — kaj pa potom? Govornik potem omenja še dragocenih po- jasnil o skupnih skladiščih, o zakonu za poljsko varstvo iu stavstvo, o preuredbi mestno zastav- nico (zgoli reči, ki se ulečejo kakor s...... Stavec) in o odpravi svobodno luke, da bi dokazal, kako marljivo in providno so odseki vedno delali. Gosp. župan naposled opazi, da so udje raznih odsekov izvrstne osobe v zasebnem poklicu, ki Imajo dosti opravkov z lastnimi zadevami, katero zarad občinskih opravil zanemarjajo, zato mora vsak priznati, da so vredni druzega plačila, a no nezasluženo grajo. Ko govorita o tem šo dr. Defacis i dr. Con-solo, prestopi zbor u a dnevni red. Na dnevnem redu je poročilo mešane komisijo mestnega zbora In trgovinsko zbornico o pro-drugačbah in odškodovanjih, katera so zahtevajo od vlade, ako se Trstu vzame svobodna luka« Iz to spomenice posnemljemo to le: Ona spominja najprej prizadevanja mestnih zastopstev zoper nevarnosti, ki prete Trstu s tem, da se mu vzame prosta luka. Ako so druga mesta, ki so imela prosto luko, mnogo škodo trpela, ko so so jim vzele, koliko več ho trpel Trst, ki nema za sabo rodovitne obrtniške deželo, ampak pritiska ga na morje široki goli Kras. Daljo govori spomenica o dobičkih, ki bi nastali obrstvu tedaj, ako so vzame Trstu svobodna luka 1 spominja na to, da so so tržaški trgovci vedno prizadevali obrtstvo notranjih dežel podpirati ter mu pota odpirati, da tedaj niso krivi tržaški trgovci, ako so obrtnija ni tako razvila, kakor bi Želeti bilo, ampak obrtniki sami, ker niso zadostovali uživalcem. Tista obrtstva notranjih dežel, ki morejo konkurirati, odpirajo si široko pot, kakor n. p-izvožnja domačega rafiniranoga cukra. Tudi izdelki iz pavolo napredujejo. Spomenica navaja, kako so je pomnožila uvožnja domačih izdelkov v Trst po suhem od lota 1875 do 1879, iu iz tega sklepa msšana komisija, da domača obrtnija ne pridobi mnogo s tem, ako so odpravi v Trstu svobodna luka. Potem govori spomenica o tržaškoj obrtnljl i pravi, da Trst razen zelo zatrtoga ladjestav-stva skoraj nobeno obrtnijo nema, i zato tudi no najde v obrtstvu odškodovanja za zastalo »ocLlis-tels« Popotne crtice. Spisal Tdre Poldetov. (Dalje), Na Notranjskem so bilo nekdaj nekatere tako mogočne hiše, da so se lehko merilo z boljšimi tržaškimi hišami, mej temi posebno rodbina D...... ki je imela nekdaj več grajščin in pošt, ki pa denes tudi nlj več to, kar je bila, akopram šo premožna, ker mladi so manj pridni, nego so bili stari, kakor so to čestokrat godi, ako roditelji pripuščajo odgojo otrok drugim, sami pa se svojimi otroci prav nič, ali pa prav strogo občujejo. Stara sistema strogosti se je nadživela: spoznalo so je, da otrokom morajo biti roditelji pravi prijatelji, katerim otroci zaupajo vsako skrivnost, in več velja taka dobrohotna odgoja, ki mora posebno vpljivati na srco in na razvitje moči mišljenja, nego vsa šolska omika, Brez katere sicer tudi nij mogoče uspešno napredovati, toda srce blažiti, na mišljenje vpljivati, to morejo le pametni roditelji. Iz Senožeč sem šel peš čez staro cesto v Razdrto, kder sem se prav dobro okrepčal na pošti pri gosto- ljubnem g. D.... enem iz mej potomcev imenovane močne družine. Razdrto, to je uže od nekdaj pravo narodno gnjezdo; razdrski znameniti fantjo so bili prvi, ki so imeli svoj dober pevski zbor in so hodili k narodnim slavnostlin v Ljubljano in drugo kraje se svojo zastavo, kakor izgled vsem drugim kranjskim fantom. Župan tem izglednim fantom, ki se zovojo tudi ponosno »Podnanosce«, je hrabri g. Hinko Kavčič, ki se odlikujejo na Notranjskem glede rodoljubja in delal-tiosli na narodnem polju. Itazdi'to, jako snažna in prijetna vas, ki jo bila nekdaj jako bogata, ker njej jo prebivalo najmanj 10 družin, ki so imele premoženja po 40,000 do 200,000 gld. in več, ima prijetno lego v znožju sivega Nanosa, ki je eden najlepših hribov, kar sem jih videl; ta »Monte naso« kaže svoj nos Irredentarjem in jim pravi: »Ne hodom nosil nikoli vaše trlkolore«t Od Bazdrtega do Postojno pa se razprostiia prijazna dolina; to dolino grade zadnje vejo julijskih Alp in prav te reklamujejo Italijani za mejo svojega kraljestva. Ta prijetna, zelena dolina je polna prebivalstva in mnogo vasico jo kaj lepo kinčajo, Angleži, ki poznajo romantiko, to dolino zarad mnogih sprememb dokaj hvalijo iu ti so gotovo kompetentni. Iz Razdrtega sem so peljal po lej krasni dolini v Postojno, glavni kraj Notranjskega, in tudi prvo gnjezdo Nemškutarjov, katero nekoliko popisati no bodo odveč. Mej Postojno in Razdrtim nekoliko v strani jo Orehok se starim gradom, lastnina g. D...... tudi potomca uže omenjeno rodbine. Ta grad jo zanimiv zarad lepe lege; v njem so nekodaj v poletnem času prebivali Baroni Rossetti, — tukaj v Trstu nekdaj jako imenitna rodbina. Akopram je lastnik toga grada dober narodnjak, vendar je v njem še tu in tam kak spomin na nemškutarijo, kajti ženski spol boljših kranjskih hiš še denes meni, da nobel jo »deutsch«. Na Kranjskem nij sploh (govorim še vodno o boljših hišah) šo prodrl naš jezik lako, da bi so dosledno rabil pri vsaki priliki, tako n. pr. poznam jaz v Ljubljani in drugod mnogo hčer popolnoma narodnih hiš, ki pa le »za parado« govore slovenski; mej seboj pa kaj rado občujejo in celo dopisujejo si lo — v »Regimentsspracho«. Temu jo dosti kriva takozvana zenška viša odgoja v raznih zavodih, v katerih jo slo\eu-ščina še vedno peti kolo. — To je pač žalostna prikazen; a čisto naravna, če pomislimo, kako jo vlada dozdaj na Kranjskem ravnala; a lepi spol je skoro prvi faktor narodnega života, po njem je mogoče dospeti do najlepših ciljev v politiki in na narodnem polju; ako pa ta faktor ne sodeluje, potom gre reč jako mršavo. Ako preiskujemo obišli in drob zgodovini, prepričamo se, da skoro pri vseh narodih so žensko imele velikansk vpljlv na važno dogodbo in da čestokrat je bila ženska malenkost uzrok velikih dejanj. Na Italijanskem, Francoskem, Poljskem i. t. d. so ženske spodbujalo mladeniče, da so šli v ogenj za domovino; na kolenih prod lopo gospodičino klečečemu Italijanu ali Poljaku jo ona odgovorila: »Kaj delaš tu! tija hodi, priini za moč, kajti domovina jo v nevarnosti in ko so vrneš, hočem biti tvoja!« Tak odgovor je mladino bolj navdušil, nogo najlepši govor generala ali pa ljudskega tribuna. Ker sem pri popisovanji Notranjiskega, naj povem, kaj so jo enkrat zgodilo v Razdrtem: Fantje so v vasi streljali z možnarjl na dan obnašanja; a Žandarji, ki dostikrat netaktno postopajo, zabranili so jim to z vso osornostjo iu 2 fanta uklenoll ter peljali v zapor, fantje iu možje so v začetku vse to gledali mirno; toda ženske so v s\eli jezi (razžaljen jo bil njihov verski čid) začele puntati so in kaj so zgodi: ženske so polasto zvonika, začno zvoniti »larmo«, inožo pa zbadljivo nagovarjajo, da so šeme, ničvredni, malodušni, škoda da hlače nosijo i. t. d. S takim govorom so možke tako razkači-le, da so so postavili v puiit iu da so morali trgovino, ker Trsta manjka mnozih podlog za obrt i lijo, n. pr. vode, cenili delalcev itd. Manjka mu tudi obrtskih Sol, katere so neobhodno potrebne, da se mladina v njih v obrstvu podučuje. Spomenica, v pomorskem trgovinskem obienju od leta IHfh> govoreč, pravi, da občenje ne raste več tako ugodno, kakor zahteva trgovinsko stanje i kakor se to godi v drugih trgovinskih mestih. Ko omenja Se tekmovanja druzih mest: Be-netek, Genove in Reke, preide na železnična prašanja. Spomenica posebno poudarja, kako slabo se je skrbelo s železnicami za Trst, ki je bil ob času največjega trgovinskega prometa brez železnice, tako da se je velik del trgovine od njega odtrgal ter so ga nase potegnole severne luke. Komisija sklepa, da je neobhodno potreba napraviti drugo, od južne železnice popolnoma neodvisno železnico, ki bi vezala Trst z Rudol-fovo Železnico. Potreba je tudi boljše in krajše železniške zveze z Istro in z deželami na balkanskem poluotoku. Ko se odpravi svobodna luka, izgube poslopja v Trstu mnogo svoje vrednosti. Istine, vknji-žene na poslopja in se rabijo v trgovini, zelo se zmanjšajo, s tem pa tudi pado v trgovini naložena istina, kar bo trgovino tlačilo in slabilo. Zato je neobhodno potrebno, da občina Se vpri-bodnje plačuje poprečni davek od hišne najem-ščine, ker listi vzroki, zarad katerih je vlada dovolila poprečni davek, nastanil Se tehtniši. Trstu v prid naj se tedaj določijo potrebne izjeme. Treba je misliti tudi na odškodovanje za Izgubo, katerej zapadejo poslopja po odpravi svobodne luke, Ako bi se davki preuredili, naj bi se petnajst let, počenši od odprave svobodne luke, poslopja v Trstu oprostila vsacega poviša-nega davka, i naj bi Trst užival čolne obajša-ve pri uvažanju nekatere vrste blaga. Mešana komisija v spomenici ministerskemu načelništvn priporoča to le: 1. Mestu Trstu naj so ohrani stoletna pravica svobodne luke, oziroma 2. nikakor naj se svobodna luka no odpravi, dokler se ni a) podaljšala Rudolfova železnica do Trsta, b) odprla železnica čez Ture planine, c) v Istro napravila primerniša i krajša zveza d) poskrbelo, da uživa Trst znižane tarifo na južnej in Rudolfovej Železnici v prehodnjej dobi, do tistega časa, ko se odpre zahtevana nova železnica. e) Sedanje poprečno plačilo pri hišnej na-jemščini naj se pridrži; f) tržaškim hišnim posestnikom naj se hišni davek skoz petnajst let, počenši od odprave svobodno luke, no poviša; g) sedanje poprečno plačilo pri vžitnlni naj se pridrži, h) pri uvožnji nekaterih vrst blaga v Trst Čez atlantiško morje naj se eolnina zniža. Vse te točke jo mestni svet z veliko večino potrdil. Svetovalec g. Ventura nasvetuje, naj to spomenico izroči posebna komisija iz poslancev Štirje žandarji vkljub puškam in bajonetom oprostiti oba jetnika ter na skrivnem pobežati; a na begu so jih ljudje preganjali šo polu ure daleč in žandarji so se več časa tresli, ko so se bližali Razdrta. Da je bila skoro ono leto vsa vas v preiskavi, to je razumljivo; a celo vasi liijso mogli zapreti, ampak nekateri fantje (domači kanonirji) morali so grehe oprati. To jo zopet izgled, kaj vse premorejo ženske, ako so navdušene za kako stvar; ta ženska rabuka nam kaže, kak element so žensko pri vstajah in enakih zgodovinskih preobratih. Kodo pa ne ve, kaj so žensko na dvorih? Komu nij poznana imenitna Pompadour, Maintenon, Cat-tarina Medici i. t. d. in kedo se ne Čudi zopet heroizmu Dovicc Orleanske, Charlotte Corday i. t. d. I Jaz ostanem torej pri tem, da je treba v prvi vrsti pridobiti za kako idejo krasni spol; kadar se je oklene ženstvo, takrat jo reč tudi uže dobljena. A k temu nam morejo pomagati v prvi vrsti dobre narodne šole, dobre knjige, kakoršnih imajo na raspolaganje Italijanke, naše slovenske pa še ne, kljubu »Matici« in drugim zavodom. Krasni spol jo tudi zato velevažen faktor, ker on cepi dečkom prve ideje in od teli je čestokrat odvisno vse kesneje mišljenje državljano, kajti niti razbojnik ne pozabi naukov svoje matere. (Dalje prih.). mestnega sveta In trgovinske zbornice; zl»or naroči poslanstvo Županu i njegovemu prvemu namestniku. Svetovalec g. Rurgstaller priporoči, naj se spomenica predloži z gorkim priporočilom tudi pred Nafvišji prestol in tudi ta nasvet se potrdi. To je bila jako važna i mirna seja, tako mirna, da bi je morebiti celo »Tukaj« ne bil zelo vznemiril, ker tu je šlo za prihodnjo blagost mesta Trsta i prav tu mora marsikomu vest očitati, pa naj bode tudi svetovalec, da z dvomljivim vedenjem i škiljenjem čez morje ni pospeševal tega, kar ta spomenica prosi, da tedaj ni debal Trstu v korist. Poročilo obravnave XIII. občnega zltora političnega drudiva • l<:dlno*i«, v NeŽani «. novembra IftSO. (Dalje in konec) Točka o železnici, ki bi vezala po najkrajšem potu Trst z notranjimi deželami i Nemčijo, je na vrsti. Ker so ni nihče za besedo oglasil, prosi besode g. Dolinar in govori: Oglasil sem se k besedi, da podam po slabih svojih močeh kratek pregled tržaškega prometa, liže 1. 18(i8 se je ustanovil pod nesrečnim namestnikom Moringom nek odsek, kateri je imel nalogo na to delati, da Trst dobi še eno železnico, neodvisno od predrage južne železnice, katera bi držala po najbliŽnjem potu v osrčje države in nemške dežele. Ob čem se jo razbilo to pogajanje, tega nečem omenjati, ali zamolčati ne morem, da so delničarji južne železnice vse pripomočke porabili, da je želja ostala le želja, Kar se jo črta skoz Pontebo odprla prometu, odprla so so tudi vrata beneški luki, da morejo trgovci po krajšem potu blago v Nemčijo in notranje avstrijske dežele pošiljati. Trst zgubljava oči vidno, in ako se radikalno ne pomore, obrne se trgovina po drugih potih. Omeniti moram, da je pred loti v zimskih časih, ko jo trgovina naj živahneja, vsake polu uro tovorni vlak odpeljal do 20 tisoč cent. blaga iz Trsta, danes je vse drugače. Draga vožnjhia južne železnice zavira trgovino, da si trgovci celo iz Ljubljano skoro rajši Iz Hamburga blago naročajo, ker jim ceneje bodi. Potreba še ene železnice, katera no bi delala takega ovinka, je toraj za Trst postala nujno pitanje. Tudi laško politično društvo je sestavilo memorija!, ter ga predložilo ministerstvu v nujen preudarek. Ker pa koncem letošnjega leta mine pogodba, katero jo sklenola vlada z južno železnico glede gradbe paralelnih železnic, zato predlaga, naj odbor političnega društva »Edinost« III. točko v memorijalu do ministerstva razloži, naj navede koristi, katere bi izviralo Avstriji iz zgradbe druge železnice, ter omeni slabili nastopkov, ki bi morali nastati, ako se to opusti, i naj se ta nujni memorijal predloži ali naravnost si. ministerstvu ali po domaČih državnih poslancih. Pri glasovanji je bila tudi ta točka z burnim odobrovanjem soglasno sprejeta. II. točka: volitev enega odbornika, mesto umrlega g. Fr. Žabca Todgradom za Istro. O. Nabergoj omenja, da je važna naloga političnega društva »Edinosti« imeti v Istri zraven g. dekana Jana še druzega iskrenega odbornika ter delajočega za narod. On kot poznavatelj, predlaga g. Jenko iz Podgrada, kateri so jo soglasno izvolil. III. Točka: volitev tajnika na mesto odsto-pivšega g. Dollnarja. G. načelnik stavi predlog, naj se izvoli g. Dolinar, kar je bilo soglasno odobreno in potrjeno. G. Dolinar se zahvali v kratkih besedah za skazano mu čast, rekoč, da prevzame ta posel, toda s pristavkom, ker ima mnogo opravil, naj tedaj slavno društvo potrpi, ako ne bi vsega točno opravil, po svojih slabili močeh se bode trudil kolikor mogoče za društveni vspeb. G. Živic, učitelj Iz Skopega, govori potem blizu tako le: Slavni zbori vsak dan se čujejo pritožbe o dokladah za tržaško bolnišnico, županijo tlačijo troski, da skoro ni mogoče več izhajati. Največ teli troskov povzročujejo slabo-glasni potepači in vlačuge. Pri najboljši letini občina več ne more troškov nositi. Prosim slavni zbor političnega društva, naj bi o tej stvari potrebne korake storil in dobil kak modus vi-vendl, da se ta nadloga odvrne. G. Nabergoj pojasne, da je to res važna pritožba, ali ona spada v področje deželnega zbora. Ta pritožba bi se morala poslancem goriškega deželnega zbora priporočiti, da bi se goriški deželni zbor dogovoril s tržaškim mestnim zborom. Župan J. Milić iz Mallrepnja pojasne, da se je uže nekoliko polajšalo o tej stvari, ker v Goriško bolnico usmiljeni bratje bolnike za polovico ceneje sprejemajo, nego se to godi v tr-žaškej bolnici. G. Nabergoj pojasne Še, da društvo ne more pravih korakov storiti, ampak vzame pritožbo g. Živita na znanje. Pred sklepom zborovanja govori še tajnik Dolinar, naj priporočajo vsi udje svojim prija-teljon politično društvo, ter nabirajo nove ude in iztirjavajo mesečnino, ker ima društvo mnogo troškov, posebno o priliki taborov i. t, d. G. Nabergoj konečno izraža enako priporočilo, zahvaljuje se občinstvu za vdeležbo in pazljivost pri občnem zboru, in ko se nobeden ne oglasi več za besedo, zaključi zbor. V Sežani, dne ž. novembra 1880. Narodno gospodarstvo In njrga npllv na države % posebnim OKlrom na delavne »lanove. Predavanje dne 31. oktobra 1880. (Dalje) Praša pa se zdaj: kako je mogočo obrtniji in trgovstvu pomagati in kedo mora pomagati? Gospoda moja I vsaka država ima dva deležnika ali faktorja: ljudstvo in vlado; oba morata vzajemno skrbeti za občno blagostanje. Zaradi to vzajemnosti pa nij mogoče prav natančno in drobno ločiti tega, kar Ima ljudstvo storiti, od tega, kar jo vladina dolžnost. Kakor v vseh javnih zadevah, mora tudi tukaj ljudstvo samo največ storiti in more samo sebi tudi največ pomagati; vlada pa mora ljudstvo podpirati s takimi napravami, ki podpirajo ljudsko delovanje in ga olajšavajo, Prvi pogoj tacega razvoja jo delavnost in potem jo znašljivost — tista čudovita lastnost, ki se prav dandenes kaže pri marsikaterem narodu v svojoj največjej sijajnostl. Pa le prirojeno lastnosti je treba razvijati, zato pa so šole, kmetijske, obrtniške, trgovske, prepotrebne, a te Šole morajo biti narodno, pri nas slovenske in nehati mora ona duha- in časmorilna sistema, da so šolo lo zato, da se v njih učimo tujega jezika. Tudi so koristne visoke šole in vseučilišča, kajti vsa znanstva imajo mogočen upljiv na narodno gospodarstvo; toda tudi tukaj nij pozabiti, da vsak narod mora biti razvit po svoje in ne po kaki tuji šabloni, kakor se je to doslej godilo v Avstriji. In zares vidimo po deželah, kder cvete obilnija, obilno mnogovrstnih šol, posebno pa v Švici in malo Švicarjev popusti šolo, da ne bi bili poprej doma dobro izučili se. Dalje vidimo, da obrtniji in dobremu gospodarstvu udani narodi skrbe tudi za dobre ceste, Železnice, brodne vode, za mornarstvo in za vsakovrstna občila. Kakor je namreč jezik sredstvo, da si ljudje svoje misli vzajemno razodevajo, tako so dobre cesto edino sredstvo, da morejo odlijevati kmetovalci, obrtniki In fabrikanti ali sami, ali po trgovcih svoje pridelke in izdelke in da morejo dovaževati, česar potrebujejo eni in drugI. Tudi potovanje v tuje kraje, v zunanje dežele je prekoristno, da so najdejo nove poti izvažanju in prodaji in da se Širi poduk. Popotnik vidi in sliši veliko in se prepriča, da je doma marsikaj napačnega in škodljivega, da domača navada nij zmerom dobra. Tako se mu širi duševno olmebje in lažje se uda Človek koristnemu napredovanju. Zgodovina nam kaže nadalje, da se je v svobodnih državah narodno gospodarstvo najbolj razvilo in bogastvo najbolj pomnožilo. V dokaz so nam uže v starodavnih časih grške dežele! Fenicija, Kartago i. t, d., v teli deželah je bila velika svoboda in še veči blagostan, nadalje v srednjem veku: Venecija ali Mletke, Hanzaška mesta, slovanska Vineta v severni Nemčiji in Angleška; v najnovejši dobi sopot Anglija, Švica, Francoska, nekatere nemško dežele in severne amerikansko države. Teinu uzrok pa nij bila le obrtniška svobod a, ki se jo tiže davno vdomačila na Angleškem, ampak temu je uzrok svoboda v obče, svobodno gibanje in razvijanje narodnih sil. — Ona (svoboda) je torej eden naj važnejših po-pogojev narodnemu blagostanju, in drugače ne moro biti, kajti v svobodnih državah se vadi človek svoje moči v vsakem obziru sam rabiti in skrbeti ne le za-se, temuč tudi za občinsko in deželno blagost, ker mora javna opravila ali sam opravljati, ali se jih vdeleževatf, Tak državljan se zaveda svojih moči in kaže, da kaj zna. Svoboda je torej vedno živ izvirek možate delavnosti in zato je tudi preugodna kmetiji in obrtništvu. Temu razvijanju je zdatno na pomoč pravica svobodnega združevanja, kajti, kar ne mora dognati ena moč, mogoče je združenim močem. Ali svobodno združevanje delalnih ljudi je popolnoma mogoče in pripuščeno le v svobodnih državah; absolutizem se boji društev. Kateri obrtnik, delavec bi torej nasprotoval svobodi? A žalibože, da tam, kder ti stanovi nijso zadosti omikani, raznih politikarjev nečiste roke rabijo delalca, obrtnika za svoje manj ali več nečlovečanske cilje in namene. Gospoda! Za vse to, kar sem dozdaj razložil, ima večidel ljudstvo samo skrbeti. Vlada pa, kot drug državni faktor, nema nič manjših dolžnosti in ljudstvo sme od nje po pravici terjati, da kaj zdatnega stori v teh zadevah, zlasti pa to, kar nij mogoče posameznim državljanom in društvom. Toda vlada ne moro skoro nič sama ustvarjati, ona more le voditi in pomagati; zatorej je pred vsem njena dolžnost podpirati z novci in z dobrimi postavami vse, kar sem uže omenil, tedaj dobre narodne .šolo, ceste, železnice, mornarstvo, svobodne zavode in finančne naprave. Ona ima naročevati, Česar potrebuje, kar le mogočo pri domaČi obrtniji in sploh pri domačinih; podpirati jej jo posebno tak narod, ki žoli kaj izrednega započeti in izvršiti segati mora pod roke domači obrtnosti, kder koli se pokaže, in varovati jo, dokler Še nij razvita, tujo konkurence po dobrih čolnih in finančnih postavah. Izvrsten je bil v tem zmislu portugaljski kralj Emanuel veliki v začetku IG. stoletja, kateri jo svojega naroda navdušenost za mornarstvo in za kupčijo tako vodil, da je ta dežela pod njim po mornarstvu in po kupčiji obogatela in velika postala, kakorsna nij bila nikdar ne poprej ne pozneje. Lizbona je tisti čas bila prvo trgovstvo mesto v Evropi. Tudi Napoleon III, akopram je oskrunil ljudsko svobodo, vendar jo pa za materijalni razvoj Francoskega naroda tako modro skrbel, da se je kar čuditi; on je bil sicer zakrit absolutist, a zraven tega dober narodni gospodar in prav on nam je dal dokaz, da pod modrim absolutizmom je tudi mogoč omejen gmotni napredek kar pa je le izjema in ne ovrže principa, da le v svobodni državi so da doseči vrhunec človeškega dobrostanja. Vladi gre dalje odstranjati mnogovrstne zadržke ali naravne, ali v prejšnjih časih po nevednosti in sebičnosti, kakor nalašč stavljene; ona podpira narodno gospodarstvo tudi s tem, da ima oči za varnost po deželi, da gleda na hitro pravosodstvo, da odgojeva take uradnike, ki vedo, da morajo vestno služiti ljudstvu in ki no mislijo od sebe, da je ljudstvo njim podložno. Po vsej pravici se tirja od vlade, da skuša nova pola najti izvažanju deželnih pridelkov in izdelkov, tedaj jej je skrbeti za zvedena izvrstna zastopstva (konzulate) na ino-stranskem, za ugodne trgovske pogodbe s& zunanjimi državami in za primerno dačno si-stemo. Ta se ima po okoliščinah spreminjati tako, da se od daca za vpeljano ptujo blago počasi pride do svobodnega trgovanja, tedaj se mora dac za uvažanje, na priliko bombažne tvarine, počasi vedno bolj znižavati, dokler se domače tvornice tako izučijo, da ne potrebujejo več nobene dačne hrambo in da znajo izdelavati tako dobro tvari no, kakoršna je angleška, francoska i. t. d. Prav tako je pri železu, pri sladkorju i. t. d. Naša država mora obdačevati še vedno izdelke iz tujih dežel, ker naša obrtnija ne more še tekmovati s francosko, angleško obrtuijo: s tem se cene poravnajo in naš domači izdelek more konkurirati z drugim ino-stransklm. Kakor nij mogoče nedoraslega, nc-skušenega človeka pustiti v svet brez vsakega nadzorstva, brez podpore, prav tako ne sme država pustiti Še mlade obrtnije brez vsakovrstne hrambe, posebno pa dačne, dokler domaČa obrtnija ne postane močna in izvrstna. Ko pa obrtnija raste in se boljša, treba je kesneje tudi Iskati novih potov za rasprodajo V tem obziru postane polagoma vsa Evropa vzajemna, torej treba, da se države mej seboj porazume in ta porazum mora prej ali slej privesti do svobodne trgovine. Ali da bi se Avstrija uže zdaj popolnoma udala tej sistemi za to je njena obrtnija še prešibka in prepričla' ona bi imela le nekorist od tega, to bi bilo prav tako, kakor da bi se hotel navaden mi- lijonar meriti a kraljem vseh miljonarjev, j Rothschildom, na enem in istem polju; ta hi konkurenco onega kmalo zadušil iu oni hi kmalo moral iskati pomoči pri drugih, i ako ne hi hotel vsega svojega izgubiti, bilanca hi slabo kazala. Prosta trgovina je torej dobra le mej takimi državami, ki so gled6 ohrtnije blizo na eni in isti stopinji, kar je čisto naravno. A država, ki hoče ravnati po dobrih principih ali načelih, mora se držati take dačne politike, ki podpira in varuje domaČe delo, torej mora biti dac le brainbeni in ne Čisto golo finančni ali celo fiskalni. Država ne sme obdačiti preveč takih tvarin ali pridelkov, katerih v državi nij nahajati, pa so državljanom silno potrebni, kakor so na priliko petrolije, olje, surovi bombaž i. t. d., kajti petrolija pri nas nij, vsak delalec pa ga silno potrebuje za delo in domaČe opravke; prav tako prideluje naša drŽava premalo olja, a potrebuje ga vsaka družina, vsaka tvornica; bombaževe suravine zopet potrebuje nasa domača obrtnija; ti in se drugi izdelki morajo bili dober kup, ker jih potrebuje vsak revež, katerega zaslužki nijso v nobeni pravi in ugodni razmeri s tem, Česar potrebuje Človek za svoje živenje. Vlada mora torej podpirati narodno gospodarstvo na vse strani, ako jej je mar in skrb za dober red v denarnih zadevah, ker zmedeno stanje v teh zadevah zmeša vse, in negotovost in zmedenost v novcih škoduje največ obrtniji in kupčiji. Tak nered je uže marsikatero državo bacnol v strašne zadrege in nesreče. Gorje pa državi, katera pride na kant, (do hankerota) to je tista grozna pošast, katera vsacega vpiči, več njih pa požr6. Ko je naša država 1. 1817 falirala, prišlo je mnogo plakajoČih starčkov v mesta, da bi saj nekaj dobili za one bankovce, katere so vse svoje dni hranili, a ko nijso mogli ia-nje nič prijeti, požgali so jih in se z Bogom tolažili; a ko bi denes kaj tacega nastalo, pokazalo bi ljudstvo drastično svojo nevoljo. (Dalje prih.) Dopisi. Iz Trftta* dne 5. novembra. ('Jakal sem, kaj št. 44 lista »Edinost« spregovori o zadnjej veselici rojanske čitalnice dne 1. t. m. ali zaman sem list obračal na levo i desno, nikder i nikoder niči Ni se mi zdelo lepo, da »Edinost«, edini naš organ na sinjej Adriji, popolnoma molči o tej veselici, katero je priredila stara mati slovenskega duha na obalih Adrije, koje zastava je bila s krvjo krščena. Ali ne I nekaj vidim na tretjej strani v prvej koloni št. 44 omenjenega lista mej domaČimi stvarmi in to je: »Rojanska Čitalnica je imela dne /. /. m. veselico, igrala se je igra * Mlinar i njegova hči*. Mi smo o tej veselici zvedeli Se le it — Ljubljane. — Čudno 11* Da res čudno, imeti domači list, pa še le po drugih potih In časnikih to izvedeti, to ni nikaka čast. Od kod to izvira? — Gotovo od slavnega odbora, katerega dolžnost je naznanjati v korist narodnosti i čitalnici veselice po časnikih, posebno lokalnih; upam, da se v prihodnje ne zgodi zopet kaj enacega. Veselice se je vdeležilo mnogo občinstva. Igra »Mlinar i njegova hči« igrala se je izvrstno, ker stari naši diletantje so se vselej dobro ska-zali, tako tudi zdaj, zato so pa tudi želi obilo pohvale in mi smo ponosni nanjo. A, žali Bog, da pri vsakej veselici v ro-janskej čitalnici mora uže kak pogrešek biti; i tako je bilo tudi zdaj, ker se program ni izvršil popolnoma. Zaman smo čakali v programu naznanjene deklamacije »Hči na grobu svoje matere« deklamujo gosp.na Muha, in nepotrpežljivo smo zrli na oder, kedaj se vzdigne zagrinalo in se na odru prikaže mlada dramatična cvetica, katera je uže pri drugih prilikah pokazala, da postane s časoma krepko deblo slovenske Talijo. Vse zabadava I Igra je končana, ljudstvo se razide po dvoranah in prlčno se tombola In vsi smo radovedno prašali, kaj pa deklamacija? ali v svojo žalost smo zvedeli, da je ne bo, ker je resižer prepozabljiv bil. Vsi smo to obžalovali, toliko bolj, ker smo zvedeli, da si je omenjena gospica napravila nalašč i na svojo troško Črno obleko za to deklamacijo. Kako lepo bi bilo videti in slišati mlado deklico na grobu klečati in zdihovati k materi, posebno ta večer, ko je bil oder kot pokopališče napravljen in ne bi moglo biti primernišo deklamacije od te. Uže mnogokrat smo opazili, da se program veselic rojanske čitalnice nikdar popolnoma ne izvrši; zatorej opozorujemo slavni odbor, naj pazi, da se v prihodnje ne izpušča jo točke iz programa, ker s tem se gosti žalijo, Čast se čitalnici krati iu društvu dela materijalna škoda. Ni sicer lepo narodnim društvom javno očitati napak i storil sem to tudi s teškim srcem, ali zdelo se mi je potrebno, ker se z besedo nič ne opravi, upam, da ta moj glas ne bode glas upijočega v puščavi. Na zdarl Slovan z duio i telom. Mline* dne 9. novembra. Pred nekoliko časom smo ti, predraga »Edinost«, naznanjali, kako in kake krivice so nam ubogim ljudem na Munah gode o zadevah pravic v naših gozdih. Popisali smo tudi naše gosp. c. kr. uradnike, katere je postavila v. č. vlada za varovanje naših gozdov in za vodenje našega ubozega brez vsega poduka zapuščenega ljudstva. Naznanjali smo ti, predraga »Edinost«, da so nam bile prikrajšane pravice v naših gozdih, po razsodbi c. k. goznega komisarja iz Kastva povrnene, za kar smo bili zelo hvaležni. Prav na navedene razsodbe dan 7. julija t. 1. to je taisti dan, ko je nas c. k. gozdni komisar iz Kastva se svojim obiskovanjem počastil, dovolil je on v pričo naših mož, kateri so pripravljeni njegov izraz s prisego potrditi, da smemo, ako se kateremu sosedčanu kaka greda uloml in če je nujna sila, taisto posekati brez daljnega prašanja pri gozdnem uradu. Kaj pa se je zdaj zgodilo? Prav ta gosp. komisar jo našega župana, kateri jo le enemu G gredi dovolil posekati, z globo 20 gld. kaznoval ; koliko globe pa bo moral platiti oni, ki jo grede posekal vslod županovega dovoljenja, tega šo ne vemo, da pa brez nič ne bode, to vemo iz tega, ker je komisar sam rekel, da mu če razsodba priti. Iz tega se lehko vidi, da se na besedo naših gospodov gozdarskih uradnikov nič ni zanašati. C. k. okrajno glavarstvo na Volovskom jo dovolilo 19. avgusta t. 1., da se ima nam Mun-čanom les, toliko za stavbe, kolikor za kurjavo odkazati; k nam pa jo prišel gosp. gozdni čuvaj s Pod grada še le 29. septembra, tora j 40 dni pozneje, nego je bilo povelje c. k. okr. glavarstvo Izdano ali odposlano, da bi se ta ukaz izvršil. Da jo za sekanje lesa za kurjavo tudi oktober mesec dober in da je sekanje se o pravem času, to je res, ker drva za kurjavo se rabijo vse leto, posebno po zimi. Kaj pa za stavbeni les? — Jeli bodo naši kmetje svoje hišo popravljali ali zidali tudi oktobra meseca, ko sploh uže vse zmrzuje? A.1I je dobro les (grede) še surov rabiti za stavbe?*) — Kako veljavo ima taka greda ? — Takoj učenosti bi se moral celo naš surovi kmet, ki je brez vse omike in izobraževanja, debelo smijati, ako bi tako počenjanjo no bilo v njegovo nesrečo ; zato bo pa klel in kolne uže zdaj, da je strah 1 Naši gospodje so s takim ravnanjem pokazali, koliko poznajo naše razmere in kako so nam dobrohotni. Ubogo naše ljudstvo pa bo moralo pokvarjeno svoje pohištvo popravljati, Ali bo čakalo, tla se mu dovoli sekanje štcinp-Ijanega lesa?—Ne! to bi biloabotnol Primoran je toraj bil kmet v tako uže vsušeno mošnjico segnoti in si na Kranjskem kupiti gredo za novce, katere si jo prislužil v daljnem svetu, v potu svojega obraza. Kaj bode pa po zimi ž njim? Kaj bode jedel ? Ali si bode tudi on, kakor njegov sosed v gozdu, skoz dolgo zimo nogo lizal, da si tako ubogo živenje ohrani? *) Eh! ali ne veste, da jo to uže mnogo let v Avstriji taka navadu? vsaka dobra reo pride prepozno; ko so se bitve bile, prišli so prepozno vojaški oddelki: letni državni proračun ju prišel doslej šo vsako letu prepozno, i kar so državni uradi zadnja leta v roko dobili, skoro vse je prišlo prepozno; kar bi se moralo delati spomladi, to se dela jeseni, kar bi sc moralo delati po leti, dola so pozimi itd. itd, Da je pri Vas tudi Lako, kaj bi so Čudili ?! spominjamo se sami, da je — tega je užu več let — neko od države pre-skrbeno seme, namenjeno za setev blizu Vaših krajev, pri necein c. k. uradu leto i dan ležalo ter so popolnoma pokvarilo. Država, ali prav za prav tisti, ki plačujejo davke, imeli so škodo, doldeka pa nobeden ne. V Pazinu so najmanj UD let preiskovali inženirji in komisije svet za poslopje, v katero bi spravili uradnije, ali zidali ga vendar niso. In koliko Je bilo trošiti za te inženirje in komisije 1 (Umhi.) Bilo hi pač dobro, ali mogoče ni. Štemp-j Ijana drva za napravo oglja, bila so za leto in ! dan, ali na-i nekateri soseščani, kateri so z drvi meseca man ija posekanimi, oglje žgali, kaznovani so bili vsak z -J) gld. Misliti pa moraš, draga »Edinost«, da za taka ravnanja ne bomo molčali, ampak glasili se bomo dalje do najvišje stopinje, ker zadosti nam ji" uže tega. S. Iz Uatrrije, dne 9. novembra. V Materiji se je vršila volitev v občinski zbor dne i. t. m. Za župana jo bil izvoljen g. GaŠp. Kustelic, trgovec in posestnik, z veliko večino glasov. — Za svetovalce pa so bili izvoljeni: Iv. .hirišovič iz Markošlne, Martin Itibarič iz Vodic, .lož, Hotež iz Brezovice iu Gašp. Gerk iz Slivlj. Mi moramo Čestitati novemu županu toliko bolj, ker smo prepričani, da ta gospod je prevzel to teško nalogo — res teško, če hoče kdo vestno občinsko interese in sploh narodne pravico braniti — iz gole, čiste ljubezni iu plemenitega mišljenja do našega milega naroda. — Gosp. Kastelic ima pri vseh .poštenih« ljudeh vse zaupanje in spoštovanje; kajti on sam sebe zatajuje in dela brez vika in krika, brez hrupa človečanstvu v blagost. Kedor g. Kastelca pozna, mora ga čislati: on je človeko- in rodoljub v pravem pomenu besede. Ogromna veČina občanov. Škorklja v Trsin, dne 13. novembra. Ker smo so Skorkljanl vsi vprelc zanimali za cesto, katero bi imel tržaški magistrat v našem zapuščenem kraju izvršiti, zato moram izreči najprej zahvalo vseh Škorkljanov našemu poslancu g. Št. Nadlišku, ker so jo on tako možato za svojo volilco potezal v mestnem zboru. Ta cesta bi bila vezala Škorkljo se staro dunajsko cesto. G. Nadlišek je naredil načrt in bi se bila z 8000 «1. lahko napravila. G. Na-dliška predlog je bil dvema odsekoma, finančnemu in stavbenemu, v pretres izročen. Ko pride v seji zopet poročilo odsekov na vrsto, nadejali smo so vsi najboljšega vspeha In uže smo videli novo potrebno in prilično cesto v najlepšjcj legi našega kraja. Ali ml smo obračali, Lahonl pa so obrnoli. Odseka sta sicer pripoznala potrebo cesto, ali sklep teh velikih modrijanov jo bil ta lo: Ako hočejo Škorkljani cesto imeti, naj si jo sami narede, kupijo naj zemljo in izvvle cesto, katero je magistrat voljan, ko bo dodelana, za svojo prevzeti, in jo bode potem vzdrževal. Mislim, da to ni bilo skleneno v blaznlci, če tudi po njej diši, kedo ne bi se čudil temu sklepu, sam Salomon bi se mestnim našim očetom globoko priklonil. Naš vrli poslanec Nadlišek ni odgovora dolžen ostal, rekel jo, da se nikakor ne strinja s predlogo odsekov, Škorklja je del tržaške občine, plačuje z drugimi deli enake davke, in ako bi mogli Škorkljani na svoje troško cesto napraviti, lahko bi jo potom tudi sami vzdržavali i ne vrgli bi je magistratu v žep. Nij šo dolgo toga, kar je tržaška občina potrosila veliko denarja za napravo cest blizu mesta, zakaj ni tudi tam predlagano bilo, naj dotični posestniki napravijo cesto na svojo troško? Ako bi so v občinski arhiv pogledalo za sto let nazaj, tam bi se videlo, koliko jo magistrat napravil novih cest, a v Skorklji Šo nobene ne. Potreba je velika, da se tudi v Skorklji za cesto kaj stori. Od nobeno strani so ne more lahko z vozom tija, to so jo čutilo prod dvoma letoma, ko je gozd nad Škorkljo gorel in niso mogli z brizgljami blizu. Gospod Nadlišek jo nasve-toval naj so vsa stvar izroči stavbenim preglo-dovalcom, le ti naj bi tudi na lo gledali, da morda od tamošnih premožniših gospodov, ki imajo tod svojo vilo, kako podporo dobe; g. Nadlišek jo izrekel, da je tudi sam pripravljen sodelovati, kar se tiče prostora in podporo; ali ker je Škorklja slovenska, zato jo cesta šla rakom žvižgat. G. Nadlišku za dobro voljo in trud izreka vsa Škorklja svojo zahvalo in zaupanje, a do večino mestnega zbora ne more srca ogrevati. Pri prihodnjih volitvah bomo dolali iz vseh moči, da se izvolijo tudi v mestu nam prljazniši možje. Škorklja ---oto—-- Kritični politični pregled. Delegaciji sto končali svoja dela, s katerima sme biti zadovoljna skupna avstrijsko-ogerska vlada, ker dovolili sto do malega vso, kar se je zahtevalo. Tudi je bilo zborovanje še dosti mirno, le centralisti avstrijsko poslanske zlwrnice so se uprli proračunu, ali zapuščeni od gosposke zbornice i u ogerskih tovarišev, ostali so na cedilu. Dne 29. t. m. so zopet odpre na Dunaju državni zbor, katerega uže teško pričakujemo, ker se od njega nadejamo, da se za Žaljene narodne naše pravice krepko potegne, da ho odločno zahteval, naj se konec stori krivicam, katero trpimo od zagrizlih nasprotnikov narodnoj enakopravnosti in načelom in zagotovilom, od vlade izrečenim. Prihodnji državni zbor ho lahko toliko od-ločnišo postopal, ker so je avtonomistična stranka od zadnjega zasedanja zdatno okrepila; no le, da se je zveza mej pravno (Hohcnwartovo) stranko s Čehi i Poljaki krepko nategnola, tudi pomnožila se jo zdatno naša stranka, in za kolikor se je ta okrepila iu pomnožila, za enollko je oslabela njena nasprotnica, državnega zbora levica. Pri dopoinitnih volitvah v Itukovinl smo si pridobili tri državno poslance in enoliko pri vo-litvi ovrženih centralističnih poslancev gornje-avstrijskega vellcoga posestva; državnega zbora desnica bo tedaj imela l'J glasov več, nego jih jo imela zadnjič, i to jo uŽe nekaj, vendar ni šo vso V postov jo še to jemati, da so jo ustavoverna' stranka tako razbila, da jo bila celo primorana, odpovedati so priimku »vorfassungstreu« (ustavoverna) i prekrstiti se v »nomško-narodno« stranko. Kolikor jo poštenih, razumnih i neodvisnih poslancev to stranke, vsi jo uže zapuščajo, ker uvldovajo, da jo zidala na laž i hinavstvo. Ves ta polom pa je gradivo pravici I boljše j prlhodnjesti. Zadnjo nedeljo je imela centralistična stranka na Dunaji občni »Partcitag«. Kdor Dunaj-Čanje pozna, ta ve, da so veseli, prijazni ljudje, precej radovedni 1 da tedaj ljubijo vsak *Spek-takel«, a pri vsem tem jih ta »Parteitag« ni navdušil, nič se niso zanimali zanj, lo j udje In jilačani ljudje so zanj rogovllill; veliko bolj so bili navdušeni za Kronavettrov govor, nego za ves »Partcitag«. Na tem »Partcitagu« so hoteli centralisti ministerstvo podreti, a pali so sami h zadnjo zareze in od toga propada jih ni mogel oteti — izpod ljubelja povabljeni tržiški župan, pa tudi no zloglasni Bajamonti se svojim spremstvom, katero jo »Triester Zeitung« videla na Dunaji, tor vestno uvrstila v zgodovinsko svojo kroniko, Čo tudi jo tičalo to v Splitu, vendar pa irredentarskl svoj duh na Dunaj parteitagu priporočilo I! Dosti o teh mračnih domačih podobah. Kaj pa je veselega zunaj avstrijskih držav? Nič! Evropejski vojni brodovi, ki so šli na boj zoper Turka, — cincajo v Boki i njih prebivalci, kakor »Biumaverji« junaki, Špano ulečejo, ali pa tarokirajo; izgube — o tem ni govoriti — plačujejo davkoplačevalci. V resnici, rekli hi, da je svet smešen, ako bi tako žalosten ne bil. Črnogora udari na spomlad sama na Turke in Albance, i prav, ko to pišemo, dobiva za to vojno vso potrebe, vemo tudi uže, da zdaj no bo sama, čo tudi so na Grke nifi ne zanaša, še manj pa na smešno brodovjo, katero zgodovina krsti z orehovnimi lupinami. — Na Irskem so ponavljajo politični umori, vstaja jo pred durmi. Na Erancoskom so v državnem zboru budi prepiri. Še sc nam obočajo hudi časi. DOMAČE STVARI. Omiko tržaško miline struž«* jo kazal stražnik ▼ soboto, dne m. m. na tukajšnjem senonem trgu, ko je uboge kmete suval, s pestmi bil in na živino porival iu kaljo najgrše bilo, v obraz jim pljuval in jih ščavi pital. Ako je tudi omenjeni stražnik omikan iz nerešeno Italijo iu tako mogočen, vendar mislimo, da tako pravice šo nema in če si jo vso-juje, prašarno ga, kdo jo dobil tako oblast, da smo z ubogimi kmeti, kateri od berača do gospode vso žive, tako ravnati ? ali sc tako tržni red vzdržuje? i'.o so je kateri kmetov proti predpisanemu redu vedel, moral bi ga bil stražnik opominjati, in šo le, ako bi se mu ustavljal, kaznovati ga s zaporom, nikakor pa nema pravico tako surovo ravnati. Torej opozarjamo dotično oblastnijo (slavni magistrat), naj s takimi prodržneži ostreje postopa, da so ne pripeto žalostni nastopki. Za kogar pa ni mirna Avstrija, naj gre Ija v Petardovo deželo; ml sc za njim gotovo no bodemo jokali. VojAskt nabor. Tržaški magistrat rabi vse mladeniče, rojene leta 1801—00 in ia">9, ki pod tržaško občino spadajo, naj se oglase sami aH njih sorodniki, ako so njihove družinske razmere take, da jim dajo pravico na začasno ali popolnoma oproščenje od vojaščine. Presit rbć naj si potrebna pričala, kakor: krstni :ili rojstni list, spričevalo ženitve ali mrtvaški list, sploh vse, kar dokazuje, da so potrebni za vzdrževanje rodbine. Tudi morajo dokazati oni, kateri niso za vojaški stan, kakor: nemi, gluhi, hromi ali tisti, katere meče božjast, to hibe z spričali, na katerih mora biti podpisan župan in dva občinska svetovalca. Vsak zgoraj omenjenih se mora o-glasiti pri magistratu, ako hoće kaj doseči, kateri dan prihodnjega meseca decembra dopoludne i napovedati svoje stanovanje. Kedaj se mora vložiti prošnja za oproščenje, to naznani magistrat pozneje. Vse obrazce omenjenih prošenj in prilog lahko vsak pregleda pri tukajšnjem magistratu v vojaškem oddelku, kder so pozvedo tudi na-tančniše določbe. Vse to, ker drugače ne smo biti, naznanja magistrat v edino opravičenej laščlnl. Odbor za milansko raz«lavo, kateri se je bil v Trstu sestavil, da bi na milansko razstavo prihodnje leto iz Trsta kolikor mogoče stvari pošiljal in demonstriral, razpustila je vlada. IVlardovra, katera sta 17. avgusta na dveh krajih petarde užgala, obsodila je tržaška deželna sodnija, enega na 3, in druzega na polutrotje leto teške ječe. Vožnji red I/ Tr»ia v llalljo. — Od 15. t. in. počensi odhaja vlak zjutraj ob k uri 30 minut in ne več ob 8'/,. Hišno številko naj si takoj priskrbi vsak hišni gospodar, ako tega še ni storil, ker posebna komisija uže zapisuje one gospodarje, ki je šo niso nabili. Tržlčnnl |>odljul»elj*l a.«> I", s » » 8 » »a.- 7 » I n > t 1.80 V. o » » 0 » »1.50 zgoraj omenjene cene smo odgovorni štiri tedne od dneva tegu oznanila, pridržujemo pa si, da utegnemo petem cene povišati. Naroča naj ce pri pašom pooblaščencu gospodu W. Henn na Dunaji, X. Bez., Dainpfgasse št. 11. 0-1 Nlir.ivnu vulikuit c!" \iu]g.'aL SO* Pošlljatve se vrše yiritli poslani lo cigurnu-ODviTo, naročnini ali povzetji. "02 Lastnik, društvo „Edinost". — Izdatclj in odgovorni urednik: Anton Šlunder. Tisk. Fran Huala v Trstu.