L i« t a* koristi d«lav-•k «ga lluéatv». U«Uv* oi «o oprtv(i«nl do vooga kar producir«|o.
Thia ptptr I« dtvoitd to «h« int«r««t« of tho working oUm. Work, •r« ar« ontltlod to all what ihov produco.
Bawrwi k* ••ooad-eiMa «aliar, Ifa. t, 1V0T, al »a« Mit offla* »t Chle»»o III. und*' lh. A «t of Ooagr.»* of Mtrak Ird. IHTf
Offici: 4001 W. 31. Str., Cbicafi, III.
'Delavci vseh deiela, združite se!"
PAZITE'
na it«vilko v okl«pa|u-ki m nahaja polog va-••ga naslova, prllopl)«« n«g« «podafali
no ovitku. Ako (388)
|o ¿(«vilka .	'
t «da | vam • prihodn|o štovllko naioga li«ta po-to£o naročnina. Prool-mo ponovilo )o tako).
Štev. (No.) 387.
Chicago, 111., 9. februarja (February) 1915.
Leto (VoL) X.
Blagoslovljena bodi nezadovoljnost!
ZADOVOLJNI DELAVCI.
..Kakor se vai ljudje večal i manj med seboj razlikujejo, tako tudi delavci. Razlike med njimi so vsakovratne.
Ena je ta, da so nekateri zadovolini, drugi pa nezadovoljni. V popolno zadovoljnoat pač ne verujemo niti pri tistih, ki žive navidezno kakor prave ovČice. Bre pogojne zadovoljnoat i sploh ni na svetu, in zlasti delavec nc uživa takega življenja, da ga ne bi včasi prijelo.
Ali neka relativna zadovoljnoat je med delavci Se zelo razširjena in ovira gibanje vsega razreda. To je zadovoljnoat kratkovidnih in duševno majhnih ljudi, ki mislijo, da je najvišja krepost Človeka, če se zna vživeti in prilagoditi razmeram, kakršne so. Taki ljudje celo mislijo, da so nekaj boljšega in zahtevajo otl drugih, da bi jih priznali za nekakšna višja bitja, v
Njih nazori so popolnoma napačni. Svojega razvoja in napredka nima svet in človeška družba zahvaliti zadovoljnežem, temveč le nemirnim duhovom, ki so se vedno trudili, da bi premagali razmere svojega časa.
To je popolnoma naravno. Ako bi bila zado-voljnost taka čednost, kakor jo nekateri hvalijo, tedaj «bi morala biti reakcija najvišji ideal, in če bi se bili ljudje v sivih davninah ravnali po zakonu zadovoljnoat i, bi še danes ves zemeljski svet tičal v črnem divjaštvu.
Vse, kar ima človek, si je moral pridobiti. Tega, kar smatra dandanes za potrebščine svojega življenja, ni našel nikjer v prirodi gotovega. Zadovoljen človek ne bi smel želeti in zahtevati tega, česar niso nebesa sama dala; ostati bi bil moral nag, brez pristrešja, brez orodja, uživati bi moral koreninice in surovo meso, in nikdar ne bi bil smel hrepeneti po znanju-
Nikdar ne bi iz njega moglo postati kulturno, civilizirano bitje, ki se danes jsinatra za gospodarja prirode. •
Ostati bi bil moral divjak.
LAKOTA.
• Nemčija razglaša blokado Anglije. S svojimi podmorskimi čolni hoče napraviti železen krog o-koli Velike Britanije in preprečiti vsaki ladji, sovražni ali pa nevtralni, dohod do kakšne angleške ali francoske luke. Vsaka barka, ki jo uzro oči njenih mornarjev, bo neusmiljeno potopljena. Za mornarje in eventualno potnike na taki ladji se ne bo nihče brigal.
Anglija razglaša, da smatra vsak živež, ki se vozi za Nemčijo, Avstrijo ali Turčijo, za kontra-bant; kjer ji pride v roke, ga bo konfiseirala.
Ko je brzojav razglasil nemško grožnjo, se je vsega sveta lotila silna razburjenost. Časopisi so napolnili predala s članki, uvaževanji, intervjuji. Ministrstva so imela nagloma sklicane izredne seje.
Dekret nemške vlade je nekaj popolnoma novega v zgodovini.
Vojna je. Vojaška poveljstva trdijo, da se ti-de le armade, regularne oborožene sile, in da ni civilnemu prebivalstvu nič mar. Ako se vmeša civilist na kakršenkoli način v vojskovanje, imajo pravico, da ga brez ceremonij ustrclc. Neštete ljudi so res tako postreljali.
Anglija brani Nemčiji dovoz živil; Nemčija hoče ločiti Anglijo od vsega sveta. Država hoče izstradati državo.
Je li to res le "vojaška vojna"!
Narodi so pahnjeni v krvavi ples z vsem, kar je živega. Vojnim namenom ne služi le orožje, ki seka, bode in poka, ampak vsa sredstva uničevanja in smrti, ne le na bojiščih, v zakopih in trdnjavah, na morju, ampak povsod, kjer je kaj ljudstva.	•
Država hoče izstradati državo. Lakota je grožnja, s katero hoče sovražnik premagati sovražnika.
To je hujše kakor šrapneli in granate.
Resnično — vojna se še ni prav pričela. To, kar se je doslej godilo, jo le predigra; svoj visoki praznik bo imel Moloh šele tedaj, kadar nastopi lakota z vsemi svojimi grozami — nc tista lakota o kateri govorimo, če nima človek štiriindvajset ur kaj jesti, ampak tista prava lakota, ki zavlada, kadar se cela prebivalstva zaman in zaman o-zirajo, kje bi bila še kakšna skorjica, ko se premaga zadnji gnus in bi miš bila delikatesa, ko nimajo matere mleka za dojenčke, ko blazne ljudje trumoma, ko pokriva sama koža okostnjake in mine dobrodelnost na zemlji in v nebesih.
Z lakoto so včasi premagovali posamezne trdnjave. Če niso mogli razstreliti zidov, z orožjem ustrahovati posadke, razdejati umetnih zaprek, so gledali, da izstradajo ljudi.
Tako hoče zdaj država oblegati državo, narod izstradati narod.
Jekleno srce bo moral imeti, kdor bo hotel, da ga ne umori groza ob strahotah, ki se bližajo.
NEZADOVOLJNA PRIHODA.
Vse, kar je človeštvo v stotisočletjih storilo iz sebe, ima zahvaliti svoji večni nezadovoljnosti. In tega, kar je doaeglo, ni malo. Zakaj človek ni prišel kot popolno, Bogu podobno bitje na svet in ni našel na zemlji nobenih pogojev za gotovo kulturno življenje. Paradiž je le njegovo hrepenenje preneslo v preteklost, na začetek vseh stvari.
Na miljoue let je že bilo na zemlji življenje, ne da bi bilo človeka v njem. Prišel je šele kot zadnji doslej znani sad življenskega razvoja, ki se jc po našem dosedanjem znanju pričel nekje v globočinah pramorja in v neštetih poizkusih u-stvarjal bitje za bitjem, v vodi, na suhem in v zraku, dokler ni eno izmed njih dobilo organov, lei so mu omogočili hojo na dveh nogah, razumno misel in delo.
Že ta razvoj bi lahko smatrali za rezultat v prirodi sami počivajoče in venomer delujoče nezadovoljnosti. Zakaj se ni priroda zadovoljila, ko je bila v gigantični revoluciji ustvarjena zemlja? Zakaj ne z algo ali s prvo cnocelično živalieo?
Na tisoče poizkusov prirode navidezno z velikanskim uspehom je propadlo; ostali so poizkusi, in komaj da so znanosti zapustili nekoliko sledov. Živali, s katerimi se ne da po velikosti primerjati niti največja izmed danes živečih, so poginile, da so napravile prostora novim, popolnejšim.
Brez miru in počitka je priroda ustvarjala in uničevala, kakor <la ne more biti nikdar zadovoljna s svojim stvarstvom; in rezultat tega stvar-janja in uničevanja je njen napredek.
Tako je dobila zemlja svoje sedanje lice in življenje svoj sedanji značaj. Tako je nastal tudi človek.
Večinoma nezadovoljnosti prirode imamo zahvaliti, da smo kot ljudje na svetu.
NEZADOVOLJNO ÓL0VE&TV0.
Nezadovoljnost prirode jc vcepljena tudi človeku. Otrokov jok je njeno prvo znamenje- Ubogi» malo bitje nima besed, da bi potožilo, pa izraža s stokanjem in ihtenjem, da mu nekaj ni prav.
Tudi odraslemu človeku vedno kaj ni bilo prav. Če ga je zeblo, mu mraz ni bil všeč, in kadar je solnce preveč pripekalo, mu ni ugajala vročina. Z lakoto ni bil zadovoljen, nevarnost ga ni razveseljevala.
Nezadovoljnost ga je navajala, da je izku-šal svoje moči in jih rabil za zboljšanje svojega položaja.
Težko se nam je danes zamisliti v življenje prvih ljudi, ki niso imeli niti tega, kar smatra sedaj najsiromašnejši za neizogibno. Ali če se potrudimo, da si predstavimo položaj človeka, ki ni poznal ne obleke ne koče, ne orodja ne ognja, tedaj liani je lahko razumljivo, da njegova zadovoljnoat ni mogla biti velika.
Dobro je, da je bilo tako; njegova nezadovoljnost mu je potisnila prvi kamen v roke in ga je naučila prirejati u njega orodje, da mu je služilo za raznovrstne, vedno številnejše potrebe.
Nikdar ni človekova nezadovoljnost popolnoma zaspala. Vsak usin h ga je sicer navdal z za-dovoljnostjo, in to je bilo potrebno, ker bi bilo drugače njegovo življenje kratkomalo neznosno. Ali vsakemu uspehu je sledilo spoznanje, da še ni dovolj dosegel. Uspehi so bili potrebni, da ni obupal; oni pa 8o bili tudi nauk, da si lahko pribori še vedno kaj Imljšega, če se ne vda topi zadovoljnoat i.
Tako je v vedno gibčni nezadovoljnosti človek vrstil poizkus za poizkusom, napredoval rod za rodom, gradil vsak dan na pridbbitvah prejšnjih dni, tako se je razvila pod priganjanjeni nezadovoljnosti vsa naša civilizacija in kultura.
Tako smo postali, kar smo in pridobili, kar imamo sedaj.
Pozdravljen pošten bo]!
Ker mislijo gospodje pri "Avc Maria," da bodo z novo sliko na platnicah svojega lista uspešneje ubijali socializem,'jim v vsej pohlevnosti naznanjamo, da sprejmemo z veseljem novi boj, ki nam ga napovedujejo, če bodo le res ostali v boju in ne bodo pometali pušk v koruzo.
Da je boj namenjen nam, so jasno povedali na svoji sliki, na kateri so dali naknadno natisniti ime Proletarca. Torej — hip, hip, hura!
Mi smo vedno prijatelji boja, ker je to najboljše sredstvo za razjasnjevanje nazorov. In mi si pravzaprav ne želimo veliko več med delavstvom kakor jasnosti. Kajti kadar bo delavstvo razumelo svoj položaj in njega vzroke ter spoznalo pota, ki drže v boljše življenje, jih bo tudi nedvomno nastopilo.
Mi trdimo, da je za delavstvo le v socializmu rešitev. Še dalje gremo, ter pravimo, da se bo mogla človeška družba sploh šele na podlagi socializma Uspešneje razvijati kakor doslej.
Gospodje frančiškani pa smatrajo socializem za pošaat in ga slikajo za hudiča. Mi imamo trdo kožo, pa nismo tako hitro užaljeni, da bi se razburjali zaradi satanove podobe. Oni nas lahko slikajo, kakor se jim poljubi, zato vendar ostanemo taki, kakršni smo.
Toda če hoče "Ave Marija" z nami voditi boj zaradi socializma, bi ji svetovali, da si najprej poišče pravo stališče in da se pouči o predmetu, katerega hoče kritizirati.
Verjamemo, da je najpriprostejše in najko-modnejše opisati socializem tako, kakor si ga je človek sam zložil v glavi, potem ga pa napadati in udrihati po njem. Ali Avc Marijo imajo vendar pobožni, sveti možje v rokah, in od njih imamo že pravico zahtevati poštenja. To se pravi: Napadati smejo socializem, kolikor jim njihove moči dopuščajo. Ali napadati ga morajo takega kakršen jc, ne pa kakor ga karikirajo.
Tega blagoalovljeni gospodje doslej še niso * razumeli. Kajti od vsega začetka so napravili temeljno in temeljito napako: Oni napadajo in pobijajo socializem z verskega stališča.
Socializem ni nova vera ali nova verska sekta. Socializem je gospodarsko političen nauk. Socializem nima opravka z nebeškimi uredbami temveč z zemcljakim življenjem. To je najmanje, kar smemo zahtevati znanja od ljudi, ki se spuščajo v boj s tako veliko rečjo, kakor jc socializem.
Ali zdi se nam, da nc bomo s svojo opravičeno zahtevo veliko dosegli, ker poznamo svoje cenjene nasprotnike. Maziljeni gospodje si namreč že dolgo domišljajo, da obsega njih oblast ves svet in vse življenje. Četudi ima vera svoj poaeben delokrog, hočejo njeni zastopniki vendar povsod ukazovati in so si v ta namen zlasti s pomočjo jezuitov napravili razne sofistične teorije.
V srednjem veku si je rimokatoliška cerkev
pridobila veliko posvetno moč in jo je prav radikalno izrabljala. Rimski škofi, ki so se po zvijačnosti napravili za papeže, za glavarje vsega krščanstva, so postali tudi posvetni vladarji in so se, zatajivši vso krščansko pohlevnost, postavili nad vse države, nad kralje in cesarje.
Strah pred cerkvenimi kaznimi, pred prekletstvom in izobčenjem so znali tako spretno izrabljati, da so si pridobili moč, kakršne ni imel noben cesar in noben Aleksander pred njimi. Mogočen nemški eesat* je moral romati čez Alpe in stati v sami srajci kot spokornik pred cerkvenimi vrati, da si je on in njegov narod pridobil papeževo odpuščanje.
Gospodarski razvoj pa sledi svojim posebnim zakonom. Razvojni zakon sploh je bii na svetu davno preden je človek vobče poznal kakšno vero, in kakor so se po gospodarskih zakonih izpremin-jale vse razmere, tako so se izpreminjalc tudi vere.
•Vera sama ob sebi ni nič primarnege, nič kar bi. bilo obstojalo od začetka sveta, ampak je tudi le eden izmed neštetih plodov razvoja-
Kar pa postane razvoju ovira, to apravi s poti, da more iti dalje. V absolutni moči cerkve je našlo gospodarstvo veliko zapreko, in zato jo je skrušilo. Hus, Luther, Kalvin niso storili cerkvi toliko škode kolikor nujnost gospodarskih sil.
Ekonomični razvoj je naposled splodil kapitalizem. Po svoji vaebini in po svojih oblikah se kapitalizem nikakor ne vjema s krščanstvom.
Jezusov nauk je bil blag, kapitalizem je okruten.
Kristus je vstajal proti mogotcem, kapitalizem ustvarja največje mogotce.
Nazarenec je iskal pravičnost ; kapitalizem razglaša pravico sile.
Marijin sin je učil ljubezen; kapitalizem seje najhujše sovraštvo.
Kljub temu je cerkev sprijaznjena s kapitalizmom, ter ščiti in brani njegove interese.
To je vzrok, zakaj prihaja socializem v konflikt s cerkvijo in z njenimi za8lopniki.
Točka socialističnega programa, da je vera privatna reč, jc popolnoma resnična. Socialistična stranka se ne spotika, čc veruje njen član v posmrtno življenje, v potovanje duš od planeta do planeta, v Jupitra, Jehovo, Alaha, krščanskega Boga, v panteizem ali v svetovno dušo.
Toda čc se vera zlorablja, da se z njeno pomočjo odvračajo delavci od spoznanja resnice na polju, na katerem nima vera opravka, tedaj se zloraba vere ne more priznati za privatno stvar.
To naj si zapomni Avc Marija. Potem bo poštena polemika mogoča. In če ji gre za reanico, mora pozdravljati tako polemiko. Oe pa noče, naj pa ne joka zaradi načina boja.
SMRTNI OREH ZADOVOLJNOSTI.
Doslej je šlo tako. Zakaj poslej nc več?
Kakor gobe v jeseni se množe preroki zado-voljnoati, in nikjer ne naleti človek tako pogost oma nanje kakor med delavstvom. Roekefeller-ju, Morganu, Schwabu ne hodijo pridigat zado-voljnosti, dasi bi imeli ti in enaki gospodje s svojim damami več povoda zanjo. Ali Rockefeller ni zadovoljen, Krupp ne, Rothschild nc in nobeden izmed te gospode- Na stare miljone in miljarde hočejo kupičiti nove; nobenemu ne pride na misel, da bi šel v penzijo in dal Mamonovi službi slovo.
Oni ne morejo. Nezadovoljnost jim jc v krvi.
Zakaj naj bi bili delavci bolj zadovoljni?
Po svojem položaju nimajo razloga za to, ne v Ameriki ne v Kvropi in nikjer na zemlji nc.
Ali v zgodovini človeštva ne gre le za položaj delavstva. Nezadovoljnost delavskega razreda je potrebna še iz globokejših vzrokov in zaradi višjih ciljev. Bodoči razvoj Človeškega plemena je odvisen od nje.
Prišel je čas, ko je dobilo delavstvo za vso prihodnost vlogo, kakršna mu ni bila še nikdar dodeljena. Delavstvo je prišlo na vrsto, da ustvarja novo zgodovino.
Vihar gre po svetu in maja vse stebre družbe. Svetovna organizacija kapitalizma, mogočnejša od vseh velikih ustanov preteklosti, mogočnejša od Aleksandrove države in vlade Karla V. hiti k vrhuncu svoje moči, tja, kjer jc mora biti konec.
Nihče drugi nc more dati svetu nove, boljše oblike, kakor delavski ražred, ki čuti v sedanji družabni organizaciji vse strašno breme gospodarske sužnosti in z njo spojene politične in kulturne nesvobode.
Delavska nezadovoljnost je gonilna sila. ki pripravlja nov svet. Kdor zdaj pridiga delavstvu zadovoljnost, greši zoper boljšo bodočnost vsega človeštva.
EPPUR SI MU0VE1
Včeraj: 6. februarja, je bil pravzaprav spominski dan. Tega clne leta 1642. je izdihnil Galileo Galilei, slaven italijanski fizik in astronom.
Dve veliki znanstveni pridobitvi sta združeni z Galilejevim imenom. Iznašel je daljnogled, ki je odprl astronomiji nešteta nova pota in omogočil opazovanja v vsemi r ju, o katerih se ni moglo dotlej človeku niti sanjati.
In ustanovil je nauk, da se zemlja suče okrog svoje osi.
Ta doba leži komaj tri stoletja za nami. A kako se je v tem razmeroma kratkem času izpreme-r.il svet!
Kopernik jc učil, da se suče zemlja okrog solnea in ne narobe. Zato ga je zadelo strašno mučen ištvo.
Ko je Galileo Galilei branil Kopernikov nauk, je sveta mati katoliška cerkev tudi njemu izkazala svojo ljubeznivost. Njena inkvizicija ga je vrgla v ječo in mučila ter naposled s svojo torturo prisilila, da je preklical svoj nauk.
Predaja pripoveduje, da je zapuščajoč Sodno dvorano vzkliknil: Eppur si niuve! — Vendar se giblje . . .
Danes ni nobenega vsaj za silo izobraženega človeka, ki ne bi vedel, da je solnce središče našega sistema, okrog katerega se sučejo planeti, da se suče zemlja sama okrog svoje osi in da se luna suče okrog naše Zemlje.
Toda pozabljeno ni in ne more biti, da jc cerkev uničila in sežgala ljudi samo zaradi tega, ker so učili resnico, o kateri danes nihče ne dvomi in ki jo mora sedaj sama priznavati.
Kje je njena nezmotljivost? Kopernik, Galileo Galilei, Giordano Bruno so mučeniki resnice, cerkev pa jih je preganjala, mučila, zapirala, morila, da bi obranila neresnico.
Kljub temu pa se Se vedno upira vsakemu novemu nauku in se dela, kakor da je vsa resnica v njeni posesti. Dasi se je morala y vseh bojih za znanost umikati, ker se veda nikdar ne zadovoljuje s trditvami in hipotezami, ampak vedno išče dokaze, vpričo katerih omahne naposled vsaka pravljica iz svetega pisma, se cerkev vendar še ni naučila, da ao v vesoljnosti in v življenju reči, katerih se nc sme dotikati, če se noče prcjalialej bla-mirati.
Cerkev jc trdila, da jc bil svet ustvarjen 4000 let pred Kristusovim rojstvom. Danes mora priznati, da to ni res. Pravila jc, da je zemlja edini svet in da je vse ustvarjeno za človeka. Danes vemo, da zvezde niso nebeške lučke, ampak svetovi, deloma neprimerno večji od našega.
V neštetih vprašanjih jc zmota cerkve dokazana. Ali ona se še vedno vmešava v reči, katerih se v svojem lastnem interesu najbolje ne bi dotikala.
Bila je preoblastna in še je preoblastna. To bo njen pogin.
GOSPODIN FRANJO
ROMAN—SPISAL PODUMBARSKI.
Nič ni ugajalo Vilarju, kar je videl in slišal. Kot dijak je z vnemo čital zgodovino francoske revolucijo, spisano po zgodovinarju, ki je opravičeval vati grozovite morije, ki ao ae vršile za avobodo, bratstvo in enakopravnoat ,ter pisal, da ao te dobrote vredne največjih krvnih žrtev. Takrat ae je navzel radikalnega mišljenja, ki je prišlo nekoliko v nasprotje z njegovim dobrim srcem. Vklenjeni Bošnjaki so ga spominjali, kako ga je za prvih dijaških let, še pred 1866. letom, marsikatero noč prebudilo rožljanje verig iz spanja; stanoval je tedaj v Ljubljanski Blatni ulici, po kateri ao gonili s kolodvora v železje vkovanc Italijane na Grad. Vsaj toliko jih je bilo aram, da jih niso tirali podnevi. V Bosni jih ni sram, kazati te verige pri belem dnevu. Pri takšnih mislih se mu je zbudila revolucija v duši.
Vrnivši se v središče mesta, jen Hren popo-zoril prijatelja na vojaško postajno poslopje, stoječe na lepem kraju ob veliki cesti. u njim se je razprostiral vrt z gredicami bujnih cvetic in z nasadi mladih, jedva nekaj pedi visokih drevesc.
"Glej, ono poslopje, ki stoji v ozadju vrta s krilcem, je kazinska last," je razlagal Hren. "Tam imajo častniki najetega reatavraterja, tja hodijo na hrano. Skoncema je prizidano keglišče — vse nobel. Ali slišiš, kako keglajot Ti srečni ljudje imajo prekrasno življenje jI nam ubogim uradnikom se po dovj-šenih službenih urah ne ljubi metati krogle."
"Vinko, le nikar se mi neprekrehni v službi!'
"Moram. Je žena, so otroci."
"To vse so si nemara brezplačno prilastili po pravilih okupacije — a?" je vprašal Vilar, zroč po vrtu.
"I kaj pat No — pst, pst!"
"Na tem ozemlju bo stal lahko lep park. Sedaj je še vse v povojih. Harmoničnega zasnutka pogrešam. Vojak pač ni vrtnar."
Naposled je Hren poučil prijatelja, da se mora predstaviti generalu v njegovi pisarni; tako se spodobi in je običajno v Bosni, z drugo gospodo se pa še tisti večer lahko seznani v ka-zinski restavraciji, kjer je vsak uradnik dobrodošel. "V kazini boš vse videl, tudi nas«» najlepše dame se zbero včasi tam. Veš, France, vsega jc pri nas dosti, le žensk imajo premalo. Z domačinkami ni nič; kolikor je avstrijskih, so vse obletovane in z alezavane in nobena ne (»stane brez dveh ,trch tajnih ali javnih častilcev. Izvzeta je samo moja Minka, poštena Kranjiea Pa kam naj gre Minkee, ko ima tri otroke in četrti je na potu." Vilar se je nasmehnil ob tolikem blagoslovu in čestital.
Pred Agularjem sta se poslovila. Inženir je moral obljubiti, da kmalu poseti prijatelja na domu.
Ko se je zmračilo, se je napravil v kazinsko restavracijo. V veži je šepetaje vprašal vojake-natakarje, je li tudi general v gostilni, kar so mu potrdili. Stopil je v prostorno dvorano, kjer je sedelo v dimu bosenskega duhana mnogo gospode. Vzravnal se je in ozrl, kje visi cesarjeva podoba. Proti njej se je napotil, pod njo mora sedeti general. Slok, postaren možak častitljivo vnanjosti se je napol pridvignil ter mu vljudno podal roko. Vilar mu je moral ponoviti svoje i-me, ker prvikrat ga je bil general preslišal. Na vprašanje, ali je bil že kdaj v Bosnij je pritrdil, na kar je rekel general: "Me veseli." Poleg najvišjega vojaškega dostojanstvenika je sedela najvišja civilna osebnost tuzlanskega okraja, okrajni načelnik pl. Plester, srednjeleten mož temne polti, kljukastega nosu in za spoznanje nabrekle dolenje ustnice. Ta se je pred Vilarjem gibčno dvignil, uprl vanj temnožareče oči, ga zgrabil z obema rokama za desnico, rekoč, da ga zelo veseli, ker vidi gospoda inženirja, s katerim bo imel včasi neposredno opravka v konaku in ki bo v pragozdih Konj-planine z vnemo delal za dežtlnc finance. "Žal mi je, da skraja ne bo posebnih inženirskih poslov, zato so vam naložili del administracije, da vam ne postane dolgočasno. Ne strašite se, pri nas tudi administracija ni suhoparno številčno špijonstvo. Delavci vam napravijo dosti sitnosti in opravka."
"Za mladega gospoda je dandanes spoznanje poslovanja s številkami zelo potrebno in poučno. Ves naš družabni red sloni na številkah," je rekel general svojemu sosedu na drugi strani, brkastemu polkovniku. Vilar se je predstavil vsem štabnim častnikom; vsak mu je rekel: "Me veseli." Pri tej mizi veljakov je sedelo tudi nekaj starejših stotnikov in uradnikov, med njimi llvalibogovski, ki je vstal, šel Vilarju naproti ter kliknil: "Glejte, gospod inženir, kako kmalu ste prišli za menoj! Prav je tako!" "Me veseli," je suho odgovoril Vilar in šel dalje. &c prijazneje ga je pozdravila družba mlajših ljudi, v kateri so štele dame jedva petino. Klanjajoč se od mize do mize, gledajoč v razgrete obraze in segajoč v zapotene roke, je izrekel več ko štiridosetkrat. svoje ime in prav toliko tujih imen je šlo skozi njegova ušesa.
Pri poslednji mizi jc skočil k njemu visok in suh mož bledega obraza in ogrizenih brkov, ki je z mehkim, prijetnim basom viknil: "Dobro došel, Vilar, stari bojni tovariš- Nama se ni treba predstavljati. Ali se še kaj spominjaš nadporočnika Bajiča? Evo me v civilni haljini! Ej-cj-ej! Kmalu bodo tri leta... Zdaj sem okrajni komisar tukaj v Tuzli."
7x1 a j je bila vrsta na Vilarju in prav tako prisrčno se je vedel. "Bog te živi, prijatelj Bajič' Čital sem v vojaškem naredbenem listu, da si popustil aktivno službo. Me zelo veseli, da te
najdem tukaj." In iskrenost je zvenela iz teh besed.
"Čestitam ti na prijetni službi."
" Prijetni f Že zdaj se norčujejo iz mene, da bom številčni špijon, čisložer, pikoder —"
"E, kaj tol Pred včeraj smo dobili v konaku glas, da prideš sem. In tvoje dokumente ima že oni kid, ki ti je pravkar tako hinavski stisnil roko." Bajič je z glavo namignil tja, kjer so na prvi točki načelovali veljaki. Z živahno kretnjo je primaknil stol. "Kar pri naši mizi ostani, ker obral si že vso dvorano! A dragi moj, do zdaj poznaš samo polovico mojega bitja, evo je druge polovice — moja aoproga Ljubica." In Vilar ae je zazrl v krepko in svežo junonsko postavo, ki mu je izza mize iztegnila roko v pozdrav ; pogrelo ga je ob toliki lepoti, zavzel ae je in ostrmel kakor v časih žive vere praviverni romar, če je po dolgi poti zagledal v romarski cerkvi kolikor mogoče idealiziran Madonin obraz.
"Gospod inženir, moj mož mi je že večkrat pravil, kako sta 78. leta v tem okraju služila skupaj. Želim, da bi bili zadovoljni in srečni pri nas," je rekla gospa Ljubica z odkritim smehljajem in glasom, ki se je zdel Vilarju tenak, nežen imkakor bi bil zastrt z oblačkom trpeče misli.
"Kaj ti nimaš nič pritiklin s seboj, se še nisi oženil!"
"Ne še," je odgovoril Vilar in po deško zardel.
"Prav imaš." In prijatelja sta sedla.
"Pa kod se potika naša Katica t" je čez hip razburljivo vprašal Bajič. "Pride kavalir k mizi in nje ni, da bi ju seznanil."
Lepe oči Ljubice so blisnili po dvorani ter obstale pod cesarjevo podobo, kjer sta si drugo-vala prvaka, oba v veličastni pozi, z rokami, oprtimi v bok. "Pri Korkirieevih sedi na levi stra-
ni.
kov.1
A—a! In oblega jo pol bataljona častni-
" Častni ki dvorijo Korkiričevi Kaliopi in ne naši Katici," je hladno pojasnila gospa in Vilar se je spomnil, da si je pri predstavljanju zapomnil samo ime mestnega notarja Odiseja Korki-rica, ki mu je predstavil dve gospici, ki sta s svojo izredno lepoto zbudili njegovo pozornost.
"Katica naj ostane pri naši mizi; čemu dela izlete po dvorani." Bajič je vstal ter začel z roko in glavo migati k mizi na levi strani.
Gledajoč v podani mu jedilni list, je Vilar slišal, kako se je Bajič z osornim glasom obregnil k svoji soprogi. "Že zopet sedi pri poročniku Miku. Posvari jo vendar, Ljubica, naj opusti tisti nehvaležni flirt s človekom, ki je nikdar ne more na pošten način dvigniti k sebi."
"Mik lahko prestopi v civilno službo, kakor si ti," je tiho pristavila gospa.
Bajič mahnivši z roko pa še tiše: "Ženska pamet, larifari! Njegovi dolgovi pojdejo vedno za njim. Njej je potreba poštenega uradnika, ki stoji na trdnih nogah. Ti si njena sestra, ti ji moraš to povedati."	*
"Ti bi jo rad že spravil iz hiše, dasi gre šele v 18. leto. Zaradi mene naj gre k roditeljem, a-ko ti je odveč tukaj."
Vilar je strmel v jedilni list in čakal, da končata zakonska svoj nrepirček. Čutil je, da obrača gospa, govoreč o sestri, svoj pogled vanj.
"No glejte, naposled priskaklja izgubljena ovčica v svoj hlev," se je razveselil komisar, ko se je prizibala kakor na vzmeteh k mizi deklica, kateri je Vilar že poprej globlje pogledal v oči. "Predstavljam ti svojo svakinjo Katico pl.» Čo-ban."
"O, z gospodom sva si že pri Korkirieevih 'segla v roke. Pa še enkrat: Zdravstvujte!" V Vilarju je zasvirala radost, ko je stal pred deklico, kateri je toplo življenje plamtelo v žarečem obrazu in živa igravost v vsem životu.
"Baš smo govorili o vas, gospod inženir."
"O—o—! Nadejam se, da same lepe reči."
"To se ve. Veste, mi smo vso zimo delali načrte za poletne izlete. Nekaj načrtov je že padlo v vodo, ker je vso spomlad deževalo, druge bomo še izvršili."
"Kaj je v Bosni deževalo?" je vprašal inženir z važnostjo salonskih pogovorov. "Na Kranjskem smo imeli pa tako krasno vreme."
"O, na Kranjskem je tako krasno! Sicer sem čitala samo o Postojnski jami in tudi nameravali smo iti tja," je odgovorila deklica ter dvignila pahljačo, kakor bi mu hotela pobožati lice.
"V kranjskih jamah je prijetno, tam je vsaj toplo in včasi razsvetijo, a na površini je mraz, in tema nam noče izginiti," je rekel Vilar in sentimentalno je povesil glavo.
Katici se je takšno govorenje zdelo čudno.— Nagnila se je k svaku ter ga tiho vprašala, je li inženir še samec.
"Ni spodobno šušljati, kadar so drugi ljudje navzoči," jo jc poučila sestra.
"Saj ne Suši jam. Hotela sem zvedeti, ali je gospod inženir oženjen, in zdaj vem, da ni in kako ga moram obdelavati. To je važno za nas deklice."
"Ti si živp razposajenost." -
"Kaj pa naj bom! Ali naj povesim glavo ter premišljujem o jamah, mrazu in temi. Slišite, gospod inženir — udarila ga je s pahljačo po roki— nocoj smo se zmenili, da pojdemo na Konj-plani-no na lov na divje prašiče. Pri tej priliki vas pose-timo in vi nam pomorete sami in s svojimi delavci."	•
"Jaz bi najrajši, da gre cenjena družba kar precej z menoj v tiste samote."
"Zdaj še ne, zdaj vas Se ne smemo motiti pri
vašem poslu. Vi se morate prej udomačiti v svojem novem zavičaju. Seznaniti se morate s krajem —"
"In z divjimi prašiči —" "Tudi."
"Izkušal bom, da hitro pregledam svoje posle in do bilke spoznam Konj-planino, Verjemite mi, da bom kmalu vedel že za vsak brlog in kotiček, kjer se skriva zverjad; vse njih šege in navade hočem proučiti: po katerih predelih ae najraje šetajo, na katerih tratinah se shajajo. O, zanesite se name, gospiea!"
V živo sta se smejala, obrnjena drug k drugemu, in Katica je sklenila roki ter jih v zanosu veselih čuvstev krčevito stiskala ob koleni. Ko pa je Bajič pripomnil, da je biftek na mizi, ae je Vilar okrenil od deklice ter si predstrl prtič čez telovnik.
"Kar se tiče kuhinje, ne boste zadovoljni pri nas; bosenska živina je medla in suha in po tem je tudi meso," je prijazno poučila gospa Ljubica.
Bajič nato: "Mari bo prijatelju za boaensko govedo, ko si pa ob Konj-planini lahko naatrelja divjačine, kolikor hoče!"
"Mi vam nastreljamo divjih prašičev za vso zimo," je zagostolela Katica.
"Ti pojdeš za zverino, ovčica preprosta!"
"Zakaj pa ne, Saša? Streljati urnem in jahati tudi. Ti vedno praviš, da sem ovčica, pa nisem tako brezsilna in slabotna, kakor misliš. V fizičnih naporih se lahko kosam z marsikaterim moškim."
"Katica je res utrjena. Poročnik Mik pravi, da je najboljša jahalka," je potrdila gospa Ljubica, sanjavo zroč proti cesarjevi podobi.
"Kar Mik mlati, to mi je prazna slama," je i^kel komisar.
"Boš videl, da se na prihodnjem izletu Se s teboj poizkusim. Kaj je lepšega nego bežati ob lepem vremenu med bogatimi lesovi, kjer na vsak korak dobiš gradiva za drugo besedo."
"To je pa res lepo. Ali kar tako na mah ne smeš okupirati gospodja Vilarja. Pusti, da se , oddahne in se vživi v nove razmere," je govoril Bajič. Potem je začel razkladati, kakšno službo bo opravljal inženir. Res bo živel na samoti, toda poleti je med zelenjem ob Oskovi prijetno. In vsakih deset dni lahko najmanj enkrat pride na konju ali z vozom v mesto na pošto in v konak po denar in drugih opravkih. O tej strani službe ga itak jutri natanko pouče v konaku.
"Niti naslikana bi ne hotela biti.poleg pustega in sitnega Čumurpaše," je pritaknila Katica.
"Kdo je Čumurpaša?" je vprašal Vilar ter odrinil prazne pladnje.
"Tako pravimo gozdarju Bierkopfu. Turška beseda 'čumur' pomeni oglje."
"Ali žge oglje?"
"Ne. Priimek so mu dali takšen, ker biva v gozdu. Mimo lova ne bo nobene zabave v puščavi, zato pridite večkrat v Tuzlo. Ali ste pevec?"
"Sem, pa slab, sam zase."
"In jaz igram na eitre. In na kegle igramo. Rusko keglišče tudi kmalu dobimo." Potem mu jc razodela, kako je zasnovan izlet na Konj-planino. Vsa družba bo na konjih, ki si jih izposodijo, pri Bošnjakih, dvojico jih da morda baterija, pri kateri služi poročnik Mik. Ona vzame najčilejšega, takšnega, ki se navza-me človeške čilosti in smelosti in se razigra pod ženskim sedlom. Morda jim posodi Semšibeg iz svoje konjušne, kjer jih stoji nekaj brzih in skočnih. "Vi znate jahati?"
"Ne znam najbolje, no vsekakor se udržim na sedlu. Saj so bosenski konjiči zelo pohlevni, prave ovčice."
Obrnila sta se na stolih zopet drug k drugemu, in obema je sijala radost v očeh. Katica je pravila o svojih jahalskih vajah. Ker jezdi skoraj vsaka Bošnjakinja, če je le konjič pri hiši, nočejo zaostati dame častnikov in uradnikov in se urijo na konju. Uči jih pa poročnik Mik, ki slove za najboljšega jezdeca v Tuzli.
3.
Ob deseti uri je general zapustil družbo Veljaki, ki so mu drugovali, so posedeli še nekaj časa skupaj; ker so pa od vseh miz leteli nanje ženski pogledi s prošnjo, naj vendar že pridejo in prisedejo, so se kanalu priselili, kdo sem kdo tja. Okrajnega načelnika je nemirno oko gospe Ljubice, ki je preko nekaj manj vrednih glav že tolikokrat zablodilo k njemu, zvabilo k sebi. Vilar se. je precej prepričal, da je pl. Pester zelo udomačen pri Bajieevih. Na krilih svoje mogoče nosti se je prifcibal po dvorani, smehljaje se na vso strani. Ljubica mu je pripravila stol kraj sebe. Samo prijaznost in priljudnost je izražalo njegovo lice, ko je globoko sklonjen stisnil njeno roko. Pred predstaviteljem najvišje civilne oblasti v okraju, ki je pravkar prišel od najvišjega predatavitelja vojaške sile, je Vilar skraja čutil neko tesnobo, čeprav se sicer ni bal občevanja z visoko gospodo. Spomnil se je vklenjenih jetnikov ob cesti in zaplenjene živine, vrhutega ga je vznemirjala misel, da bo delavcem plačnik in kuhar in ne bo imel mimo udurnega gozdarja nobenega tovariša. To malodušje ga je minilo, ko je videl, da ima pl. Pester za vsakega v družbi toplo besedo.
Pl. Pester je bil rojen Dunajčan; izhajal je iz židovske plutokraeije, zato jc imel v javno življenje vrata odprta na stežaj. Njegov oče je bil ugleden poslanec liberalne stranke in vladi udan politiear, za kar je dobil na stara leta mast no sinekuro, kjer je obogatel do milijonov. Ker njegovega sina niso smatrali za odprto glavo, ki bi se mogla kosati s talenti in pridnostjo, so ga njegovi protektorji spravili v Bosno, kamor so porivali takrat tudi take uradnike, ki so bili drugje nemogoči. Tli je postal okrajni načelnik ali mutašorif, kakor so ga imenovali Turki, dasi ni umel srbsko-hrvatskega, ne kakšnega drugega
slovanskega jezika. Nelepe plemenake znake na obrazu je izgušal zagladiti s tem, da ae je nenavadno prijazno vedel z vsemi, ki jih je usoda, pripeljala na otok in ki so se šteli k inteligenci. Posebno vojaštvu, damam, nunam in frančiškanom se je kazal pri vsaki priliki uslužljivega. Z domačini ae je vedel drugače: menil je, da ravna ^ v smislu svojih višjih, ako smatra domačine za ~ sužnje, porobljene v krvavi vojski.
Poprej tiha, zamišljena, v daljavo strmeča gospa Ljubica je nenavadno oživela. Oči so se ji razbistrile, vse njene kretnje so se razvezale in razveselile. Takšna strast je zavalovila v njej, da so se zdele njene prve besede nekoliko afekti-rane: ževala jih je in valjala po ustih. 'Vilar je opazil, da krasna žena svojega dolgega pogleda včasi kar ne more prenesti z načelnika kam drugam; vsakomur se je moralo zdeti, da ta pogled hoče uživanja. Njene lepe, odprte temne in široke oči ao vabile, vlekle k aebi. Pomembno je bilo to, da so govorile* samo načelniku, za soproga niso imele ne izraza, ne ognja, ne ljubezni. In kruta verolomnost je sedela v njih ki so jo ljudje spoznali in prav obsodili še le par mesecev pozneje. Bajič je zrl na svojega hišnega prijatelja s presenečenim pogledom, kakor bi iskal na njem tiste sposobnosti, ki so ga posadile na tako odlično mesto, in kakor bi ga hotel opomniti: Bodi oprezen, ker gorje vama, če pride v javnost in pomaže mojo čast!
Katica je, ne meneč se za načelnika, pravila o izletih, ki so jih že naredili. Pod Ozren-planino bi se bili prav dobro imeli, ko bi jih Saša ne bil spravil v ondotni samostan, kjer jih je povabil iguman h kosilu.
"Ne govori o tem, Katica! Čemu zopet ble-bečeš?" je posvaril Bajič.
"Naj gospod inženir pozna tukajšnje razmere, da bo vedel ravnati z ljudstvom."
• "Hm — no!" se je okrenil k deklici načelnik s svarilnim pogledom.
Pa Katica se ni dala ustaviti. Pravila je, kako je bilo v samostanu za kosilo pripravljenega tako malo, da so sami razpoložili po mizi pečeno kuretino, ki so jo imeli s seboj. Na razpolago so dali tudi dve veliki Čutari vina. Tisti čutari sta znamenito turško delo; priplenjeni sta bili v bitki pri Jajcu in na daljše izlete jih jemljejo s seboj. Ko je iguman videl toliko bla-godati na inizi, je postal zgovoren in na moč je začel hvaliti avstrijsko upravo. No ona, Katica, ne veruje v njegovo lojalnost in ko bi imela oblast, izgnala bi ga v Srbijo, njegovega kaludjera pa bi dala obesiti na prvo drevo.
"I kaj pa vam je storil zalega?" se je prestrašil Vilar. Okrutne besede iz ženskih ust mu niso bile po godu.
"Temno in mrko je gledal kakor hajduk v šumi, grabil se v dolge lase in trdil, da so Švabi nesrečna za srbski narod, ker ga stiskajo in zanašajo nomoralnost vanj."
"Morda je imel s svojega stališča prav. Besede so besede in zaradi njih bi ga jaz ne dal ' obesiti," je izustil Vilar, no precej je čutii/Jj ostrost načelnikovega pogleda na sebi.	VK
Katica je nadaljevala: "Očital nam je našo • potratnost, da pohujšujemo narod s svojimi razkošnimi izleti, naše zabave po gostilnah in kavarnah mu niso bile všeč. Nobena stvar mu ni bila dobra, če je prišla čez Savo; vsemu je zabavljal. Se moje obleke ni pustil pri miru."
" Aj — kako?"
"Ko sem mu povedala, da sem Srbkinja in pravoslavne vere, me je ta barbar sirovo zavrnil z odpadnico, ker se ne oblačim v srbski narodni kroj, in z narodno izdajico, ker služim ideji ^tujcev. Takšna blazna prenapetost!"
"Tako je govoril pri mizi?"
"Pri mizi. In pomislite, da se barbar ni dotaknil našega vina in naše kuretine. Rajši jo global suhe skorje. Najprej nas je iguman pozdravil z lepo in dostojno besedo, potem nam je pa surovež kaludjer kar po vrsti začel brati levite. Nadporočnik Buzduga mu je pozneje zato plačal, da ga bo dolgo pomnil."
"Pravi enfant terrible je vaša sestra," je tiho rekel načelnik, obrnjen h gospe Ljubici.
"Katica!" je nevoljno vzdihnil Bajič in po-žugal s prstom. "Jovica Miloševič še ni bil kaludjer, oamo pripravljal se je na meniški izpit, f Svojo prevročo hajduško glavo si je hladil že v ječi."
"In vendar ga zagovarja tvoja mati."
"Pusti mojo mater na miru, ona že sama ve, kaj dela."
Deklica je našobila ustni in nastal je kratek premolk. Ljubici je bilo prav, da se je sestra ukvarjala z Vilarjem, tem laže in svobodneje se ' je sama zabavala z načelnikom. "Povej gospodu inženirju, kako smo jahali v Breske," je poprosila, in Katica je začela praviti o oneiriŠzletu. V Broškah je katoliška farna cerkev in poleg nunski samostan. Župnik-franeiškan jih je pogostil s kruhom, sirom, maslom, jajci in a slivovko. Potem jim je pokazal svojo orožarno. Leto po zasedbi so ga hajduki oropali za 3000 goldinarjev in preteklo zimo so jeli izpraševati, ali je že zopet kaj obogatel, zato mu je deželna vlada darovala nekaj pušk, samokresov in handžarjev in štirje kmeti spe vsako noč v župnisču kot njegova telesna straža. Ženske so šle tudi v nunski samostan, kjer so bile zelo prijazno sprejete. Sploh je ni udanosti nad udanostjo katoliške duhovščine in nun — tako je sodila Katica — in vlada ima prav, da se opira nanjo, pa naj bo to kaludjeru všeč ali ne. Na povratni poti jih je ujela huda nevihta in morali so vedriti v gorski turški vasi, ki ao ji prizadeli mnogo strahu s tem, da so v divjem diru pridrvili vanjo in se, kakor da so padli ^ z neba, ustavili pred muktarjevo hišo. Vilar jo zvesto gledal v njen obraz, kakor bi požiral njene besede. Imel je že svojo sodbo o njej: to je nedorasla, blebetava in vesela deklica, ki je sama sebi tnalik. Več o njej ni hotel misliti, ker krasna se mu je zdela.	(Dalje prihodnjič.)
Avstr. Slovensko
rtjMM lt. jaauvarfe
i m L
Bol. Pod. Društvo
Ln k or po ri ran o M. («brufi • IMS « drtovi ~
Sedež: Frontenac, Kans.
GLAVNI URADNIKI t
Predsednik: MRAT1N OBERŽAN, Box 72, E. Minaril, Kau» Podpreda.: J011N GORŠEK,Box 179, Radley, Kan«. Tajnik: JOHP CERNE, Box 4, Breezy Hill, Mulbarry, Kam Blagajnik: FRANK STARClC.Box 245., Mulberry. Raus Zapisnikar: LOUIS BREZNIK AR, L. Box 38, FrooUnac. Kam*
NADZORNIKI; • PONGRAC JURŠE, Bot 207 Rdley, Kana. MARTIN KOCMAN, Box 482, Fronteaae, Kana
ANTON KOTZMAN, Frontsaac, Kana.
POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO. R. 4, Woodward. Iowa. FRANK 8TUCIN, Box226, Jenny Liod, Ark. MATIJA fcETINA, Box 23, Franklin, Kan».
Pomoini odbor:
FRANK SELAK, Box 27, Frontenac. Kana. JOHN M1KLAVC, Box 227, Frontenac. Kana. Sprejemna pristojbina od 16. do 45 leta znaša $1.50.
Vai dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gl. tajnika Vse denarne poiiljatve pa gl. blagajnik«.
Vsaj za sedaj se nikakor ne moremo odločiti, da bi vzeli to reč tragično.
Razumemo, da je moral klub nekaj storiti, ker je v prvi jezi na
povedal korake. In storil je ne- »a okrvavljenih poljanah, done z kaj, da je volk sit, koza pa cela. nazadnjqške strani vse drugi gla-Kajti prepričani smo: Ce bi imel Novi, ki sioer nekoliko neprevid
klub pravico izključiti kakšnega svojega člana iz stranke, najbrže ne bi bil izključil Liebknechta.
KAJ PRIČAKUJEJO OD VOJNE storjeno kakor zapisano na pa-
--pirju. Ali nazori barona Zedlitza
Medtem ko pojo razni utopisti; so na vsak način zelo blizu name-že od začetka vojne pesem o vseh nocu onih, ki upajo, da bodo po
vojni iineli vajeti v svojih rokah.
Take misli pa se ne goje samo v Nemčiji. Po vseh deželah upajo vladajoči, da bodo oni okrepčani, ljudstvo pa oslabljeno.
mogočih svobodah, ki baje dozore
no, ali vendar zelo poučno raz krivajo namene vladajočih. V berlinskem listu "Der Tag
VANDERVELDOVA IZJAVA.
POSVEČENA DEŽELA.
, Zdaj se je torej zgodilo: Kranjska se jo posvetila "presvetemu srcu Jezusovemu " Naši čitatelji bodo menda priznali, da je bil že zadnji čas za to; kajti važnejše naloge Kranjska dežela gotovo ni imela. Venda priznavamo, da nismo pričakovali takega resnega koraka v sedanjih časih, kajti zdelo s<» nam je, da mora imeti kranjski deželni zbor v dobi, ko je v dr-žaVi vse na glavo postavljeno, ko je vsa moška mladina dežele — in celo nekaj več kakor mladina
pod orožjem in zastavo na raznih bojiščih, vse glave polne drugih, vsakdanjih skrbi. Nihče ne bi bil mogel opravičeno zameriti gospodom Sušteršiču in Lampetu, Zajcu in Peganu, če bi bili v takih časih pozabili na posvetitev, na pot v Scnklavž in na ceremonije sploh
Ali gospodje niso pozabili. Slava jim!
('asi so resni; tega ne more nih-<*e tajiti. Ali v veselih časih je vsaka šleva lehko veseljak. Kdor pa
rma v resni dobi skrbeti za humor in zabavo, sme pričakovati naš po-klon.
In^ni se klanjamo. Kajti burka je res velika.
Vsa Evropa ječi pod grozo nezaslišane vojne, ki razsipa svoje strahote na vse strani in ne pušča nikogar na varnem. Povsod tčče kri in teko solze, povsod je žalost in strah in trepet, vse je danes v skrbeh za jutri, kranjski deželni odbor pa najde tudi v tem položaju še časa, da si izmisli veliko komedijo — še več: Da jo tudi izvode.
Marsikdo bi utegnil vprašati, če ima kranjski deželni odbor, pravico, da uganja take burke v imenu vse dežele. Ali to se ne vprašuje. Gospodje v deželnem dvorcu na Kongresnem trgu še za druge reči niso vprašali, če imajo pravico ali če je nimajo. Tako se jim je ¿delo in tako so storili.
Doslej nom ni bilo znano, kako se izvrši taka posvetitev. Ali videti je, da ta reč ni tako težka, kakor bi človek mislil prvi hip. V šenklavško cerkev se gre, in tam je v par minutah vse opravljeno. ^ Poročilo nam ne pove, če so mora- • li gospodje Šušteršič, Pcgan itd. vzeti tudi obhajilo, ali če jim je bil ta trud prihranjen; to pa nam je povedano, da je sedaj kranjska dežela posvečena "srcu Jezusovemu"
To mora biti zelo lepo. Kljub temu se nsše glave začudene maje-jo. Mislili smo namreč, da je Kranjska zelo krščanska dežela. Ta posvetitev pa se nam zdi zelo malikovalska. Cemu nsj služi in kakšen namen ima, tega sploh ne razumemo. Čc pričakuje dr. Suš-teršič zaradi tega kakšno posebno protekcijo pri Jezusu, bi se utegnil zmotiti; zakaj včasi smo se u-čili, da je v nebesih pravičnost doma, ne pa protekcionizem.
Nerazumljivo nam je tudi, kaj se prsvi "presveto srce Jezusovo." Ksj ni Jezus po krščsnskih nazorih ves svet in presvetT Srce * je anatomičen del telesa, ki ima opravljati gotove funkcije, dokler je človek živ. Sicer pa jc srce le za pesnike nekaj posebnega, ker hočejo z njim označevati čuvstvo. Ali vera vendar noče, da bi jo za-
menjavali s poezijo, temveč zshte-va, da jo smatramo za resnico.
No, kraujska dežela je posvečena. Toda človeku se pojavlja vedno več in več dvomov. Kljub veliki veČini, ki jo imajo klerikalci, je tam vendar tudi celo jato "brezvercev" in "krivovercev" doma, in mi ne razumemo, ali velja posvetitev tudi zanje ali le za "pra-voverce" baeke in ovčice.
Čimbolj premišljamo, tembolj se nam zdi, da je imel prav prijatelj, ki je dejal: Bil bi že čas, da bi se kranjska dežela posvetila zdravemu razumu.
Do prihodnjega strankinega zbo- se je oglasil poslanec frajher von ra je pa še daleč. Dokler traje1 Zedlitz, ki misli, da se bo ojačila vojna, ga ne bo. In tudi potem j demokratična struja; ali njego-bo najbrže minilo še nekaj časa, j vega demokratizma se ni treba dokler se ne konaolidirsjo orga- preveč bati, zlasti ker ga zna iz-nizacije in vse strsnkino življe- glsditi z drugimi strujami, ki se nje ne obnovi toliko, da ima stran- bodo po njegovem mnenju še bolj kin zbor kaj zmisla.	okrepčale.
Dotlej se bo pa tudi mnogo	Poučni članek pravi: strasti poleglo; mannkaj, kar je!. Junaštvo m zvestoba naših
danes vsled vladnih izjav in poro-	""trnkov do svoje dolžnosti čast-
čil popolnoma zasukano, bo tedaj	nikov po poklicu kakor tudi re-
znano, kakor je bilo v resnici, in	zerv",h ln domobranskih, kaže
tedaj ne pride pred strankin zbor	ran°žlcl z povdsrkom
Liebknechtova afera kot posebna	vednost naše tenke gornje pla-
zadeva, temveč na dnevnem redu bo vojna in vse, kar je z njo v zvezi.
Da bi pa nemški strankin zbor takrat, kadar bo položaj jasen, iz-
Poročevalcc lista "Daily Chronicle" je imel razgovor 8 predsednikom mednarodnega socialističnega tajništva in sedanjim belgijskim ministrom Vandervel-dom, ki je sedaj objavljena v omenjenem listu. O od noša jih socialističnih strank v posameznih deželah je Vandervelde dejal: "Varovati se moramo, da se ne dolžimo vzajemno. Vojna j*1 ustvarila zelo zapleteno situacijo. Najvarnejša pot bi bila ta, da bi vsakdo vršil svojo dolžnost napram narodom ter napram mednarodni svobodi in pravičnosti po svojem najboljšem znanju in po svoji vesti. Upam, da se najde
sti in spravlja mase z njeno vodilno vlogo v državnem življenju. Pravtako vodi vojna naravno do visoke ocenitve strogega reda ir
močnega vodstva in daje tako v j iz vojne izhod k rešitvi težavne
... „J . .. .. .	, ojačenju avtoritet«» sama iz sebe situacije v tem zmislu, da se od-
kljuc.l sodr. Liebknechta, ne ver- Uutež ti mi8li 0 KOcialni inpravi narodnostna ljubosumnost j a i m i* i m o. Kajti ce bi to storil, bi| lo neizogibno, da bi se nemška socialna demokracija razdelila v dve stranki. Liebknecht ni osam-
iti da izgine narodno potlačeva-nje. To je vsaj črta, po kateri korakajo demokratični elementi
LIEBKNECHT.
Iz Nemčije prihajajo poročila, da so se razne instance nemške socialno demokratične stranke in strokovne zveze bavile z "Lieb-kneehtovo zadevo." Klub socialno demokratičnih poslancev v državnem zboru stoji na stališču, da je Liebknccht prekršil disciplino, ker je glasoval v zbornici proti sklepu kluba. Pravijo, da bi se bil lahko vzdržal glasovanja, da pa ni smel na tak način pokazati svojih posebnih nazorov; disciplina zahteva, da se manjšina pokorava večini.
Iz teh razlogov zahteva klub izključitev sodruga Liebknechta. Ker pa ne more klub sam nikogar izključiti, naj reši to zadevo prihodnji strankin zbor.
No torej! Juha, ki je pravRar skuhana , je \roča. Ampak ohladila so bo\
ljen in nemara ima tudi v Nemčiji več pristašev, nego mislijo konservativci.
LUKSEMBURGOVA V JEČI.
politični enakosti. Potreba naj močnejšega vojnega razvoja sil na suhem in na morju je prešla našemu narodu v kri in meso; boj med zavezniki." proti militarizmu in marinizmu Trezno čitanje te izjave bi pri« spada sedaj v muzej za politične j poročali zlasti tistim, ki ne znajo jraritete. To velja tudi za svobod- svojega temperamenta toliko no-trgovinski doktrinarizem.	brzdati, da bi počakali, dokler bo
K temu proide še, da je domovi- znano, kar je zdaj še neznano,
--na, ki jo vsi njeni sinovi branijo ampak sodijo cele stranke kakor
Sodružica Roza Luksemburgo- H gV0j0 Hn-.no krvjo, po svojem večni sodnik ovce in, kozle. Van-va je bila lani, 20. februarja v ^riavnem redu sedanja nemška dervelde je bližji dogodkom, pa Frankfurtu obsojena zaradi proti-' ,jrgava> ^ na8 Pruse obenem si je vendar ohranil trezno misel, militaristične propagande na eno m0^nn pru8ka monarhija. S tem Ohranimo si jo še mi. leto ječe. Zdaj je morala v ženski so nageinomu i,0ju proti naši drža kaznilnici v Berlinu nastopiti ka- vi in njenemu redu izpodmaknjeJ zcn-	na tla.
Izmed vseh protisoeialističnih: 1)a je pri nin0gih sicer demokratično mislečih vojna sprožila močna imperialistična in nacionalistična čuvstva, naj bo le mimogrede omenjeno. Tako tudi, da je težka vojna naravno zelo okrepčala verski element v vseh
tentat na Franca Ferdinanda, da bi bila izvedla svoj namen.
Pritoževati bi se bila smela ob hukareškeui miru Bolgarska, ki je takrat v resnici veliko izgubila. Ali pritoževati bi se bila morala glavno zaradi perfidne dunajske politike, ki jo je iz egoi-stičnih namenov pognala v drugo vojno ter igrala z njo in z Rumu-nijo grdo zahrbtno igro.
Da se bodo velesile sedaj brigale za bukareški mir, ni prav verjetno. Saj imajo same med sabo dovolj opravka. Vest, ki jo prinaša "Vossische Zcitung", pa kaže, da napenja nemška diplomacija na Balkanu vse strune.
RUSIJA IN RUMUNIJA.
Budimpeštanski listi poročajo, da je odšla iz Petrograda poseb na deputacija v Bukarešt, da izroči kralju Ferdinandu lastnoročno carjevo pismo. Budimpeštanski listi vedo to baje od petrograd-ske brzojavne agenture.
To potrjuje, da igra Rumunija, dasi je majhna dežela, v sedanji vojni veliko vlogo. Kadar bo vojna končana, bo zelo zanimivo izvedeti, kako je diplomacija ene in druge evropske stranke igrala šah v Bukarešti.
Da se Rumunija za vojno pripravlja, je očitno. S tem seveda še ni rečeno, da se res vmeša vanjo. - Kajti to je odvisno od vsakovrstnih pogojev, ki se vsak čas lahko izpremene.
Če bi šlo za šahove figure, pa ne za tisoče živih ljudi, bi morala ta diplomatična igra baviti človeka.
POSLEDICE ÔVIH0VE AFERE.
BOLGARSKA.
sodb, ki so bile izrečene pred voj no, je bila ta pravno najslabše utemeljena in najbolj dvomljiva. Zdaj pa je dobila posebno ilustracijo.
Državni pravduik je takrat tr-
dil, da ogrožuje Lukscmburgova «krajih našega naroda. Pač pa je svojo agitacijo življensko silo dr- treba z vsem naglaskom pokazati
"Vossische Zeitung" v Berlinu poroča, da je bolgarska vlada velesilam podala predloge, po katerih naj bi se izpremenili pogoji bukareškega >niru.
Z bukareškim mirom se je, kakor znano, zaključila druga bal kanska vojna, v kateri je Bolgarska izgubila velik del tega, kar
žave. In v zapor mora prav v tem | na izredno poživitev v zadnjem M* pridobila v prvi času, ko krvavi sto in sto tisoč so-| fftsu že nekoliko pobledele mo
narhične misli. Vojna je postavila vso vrednopt močnega osebnega kraljevanja zopet v pravo luč ..."
Baron Zedlitz ni izmed tistih, ki govore le \ svojem imenu. Njegovo mnenje se vjema z mi
cialno demokratičnih delavcev na bojiščih ža to državo. brutal-nejše pa je to, da postaja sodba pravomoena ravno v času, ko razglašajo v Nemčiji, da je vojna odpravila vse spore med strankami in vsa razredna nasprotja. Ta zapor dokazuje, da je vsa ta hvala prazna fraza.
Prepričani smo, da bi si bila sodružica Lukscmburgova lahko prihranila to ječo. Nastop kazni nam dokazuje, da je ostala zvesta svojim načelom.
Avstrija in Rusija sta si bili takrat pridržali pravico revizije. Toda Rusija je kmalu na to priznala mir brez pridržka, in Avstriji ni tedaj ostalo nič druzega, kakor da je sledila njenemu primeru. Storila je to z glasnim godrnja-
šljenjem merodajnih konserva- »j«'«». >» f?rof Berchtold je očital tivnih krogov v Nemčiji, pa še, Rusiji nezvestobo.
ni najbolj nazadnjaško. Brez težave bi se našli tudi taki, ki bi
Takrat je bila Avstrija pripravljena na debelo prijateljstvo z
radi po vojni odpravili vsak par Rusijo, pod pogojeni, da bi si bili lament in vpeljali popoln absolu tizem.
To seveda ni v resnici tako lahko
obe vzajemno kaj priropali na Balkanu. Ker s»' to takrat ni zgodilo, je Avstrija porabila a-
Policijski uradnik dr. Klima v Pragi je bil imenovan za deželnega nadzornika prehranjevalnih postaj in premeščen v Kraljičin Gradec. Bil je torej odpravljen iz policijske službe in nastavljen v popolnoma drugi stroki. Gra-deški in pardubški okrajni za-stop sta protestirala proti temu imenovanju.
Kakor je znano, je bil dr. Klima tisti policijski komisar, ki je sodnika in načelnika narodno socialne stranke drja Šviho pregovoril, da je za gotovo plačo opravljal policiji politično špionske službe. Klima je potem tudi posredoval Švih ovo občevanje z višjimi policijskimi uradi.
Kot dijak je bil Klima s Sviho vred velik radikalcc in narodnjak.'
Delavcem se priporoča varčnost. Vprašanje je le, s čem naj bi var-čili. In če bi mogli kaj prihraniti — ali jih ne bi kapitalisti okradli tudi za to?
Trimesečni račun Avstrijsko-Slovenskega Bolniško Podpornega Društva v Frontenac, Kans.
od 30. septembra do 31. decembra 1914.
Kra društva
DOHODKI
IZDATKI
Frontenac, Kansas ..'.........
Chicopee, Kansas ............
Newburg, Kansas ............
Mineral, Kansas .............
Weir, Kansas ................
Ysle, Kansas ..............
Curanville. Kansas ...........
Fleming, Kansas .............
Radley, Kansas ..............
Jenny lind, Arkansas ........
Breezv Hill, Kansas..........
Cherokee, Kansas ............
Adamson, Oklahoma..........
Maynad, Ohio ...............
Franklin, Kansas ............
Carney, Iowa ................
Winter Quarters, Utah .......
Black Piamond, Washigton ...
Ely, Minnesota ..............
Witt, Illinois ................
Huntington, Arkansas .......
Pleasant Valley, Pennsylvania
Atevilo društva	«a B 3 O. e	M m a 'S > S3 O	M ■ r 'S — a	3	a > u —• g à 35 «	T & > = ¥ ? S*	M • 1 2 TÏ <- a =	'5 mV k. a	•	I »- —. *	m N S	"gi	„ es .S 1 c ae.* r 5 ■	:S 1 . a a«	.M •M JÉ B — n a	'3 M	e« a o o 2 C« h. « o	«S CX t* O.- N O O w "3 £	S >	o rs w > 'a
	m >	E 3 i«	o Ä *	— «		> N fe	S 2 « « •«* 1 ' r		¿i	o T) JI	c C ■n S • 1	l\		M	o s Pa		<C -v	V ¡e ♦j .2 •T. -
1	___ __	80.03	181.50	29.04	7.26	60.75	58.30	3.38	1.69	421.95 1	—.— 1	244.00	1 •<«	244.48	1 186.92	9.45	83	59
o	____	26.86	52.50	8.65	2.10	18.75	15.92	,H6	.43	126.07	—	67.00	.39	67.39	58.08	—.—	24	15
3	__	25.43	65.25	10.32	2.58	1 22.00	11.00	.72	.36	- 137.66	—.—	103.00	.29	103.29	39.37	5.00	1 30	12
4	___	77.11	161.25	26.50	6.45	54.25	4H.44	2.96	1.48	378.44	550.00	339.00	.06	889.06	115.87	76.49	71	48
5	__ _	36.98	60.75	9.72	2.43	20.50	15.36	.74	.37	146.85	15.00	46.00	.1*4	61.04	100.81	—.—	1 28	12
	___	25.34	52.50	8.40	2.10	17.50	13.89	.90	1 .45	121.08	—.—	82.00	1.22	83.22	40.22	'.36	26	16
7	___	18.12	38.25	6.12	1.53	12.75	12.42	.72	.36	90.27	—.—	7.00	.57	7.57	82.70	—.—	17	12
8	— !	20.79	48.75	7.80	1.95	16.25	9.12	.54	.27	105.47	—.—	78.00	.1«	78.18	27.29	—.—	20	9
9	_ __	59.44	122.25	19.56	4.89	41.50	28.2«	1.58	.79	278.29	—.—	112.00	.56	112.56	165.73	—,—	57	28
10	_ __	61.72	120.00	19.20	4.80	41.50	23.78	1.50	.75	273.25	—.—	155.00	.51	155.51	115.74	—.—	55	26
11	4.50	79.90	181.50	29.34	7.26	59.75	40.30	2.44	1 22	406.21	—.—	408.50	.03	408.53	19.17	21.49	84	42
12	_ i	15.13	24.00	3.84	.96	8.75	6.93	.48	.24	60.33	—.—	61.50	3.42	64.92	3.77	8.36	11	8
13	___	'.'14.68	82.50	13.20	3.30	27.75	6.66	.42	.21	16S.72	—	176.00	,15	176.15	24.30	31.97	39	7
14	__ _	12.78	33.00	5.28	1.32	7.00	5.58	.42	.21	0.V>9	—w—	12.00	.29	12.29	53.30	—.—	16	8
1«	___	59.74	128.25	20.77	5.13	44.00	32.70	1.98	.99	293.56	—.—	217.00	1.42	218.42	99.05	23.91	57	33
17	___	28.14	49.50	7.92	1.98	17.50	12.44	.6*	.34	118.50 I	—,—	55.00	.35	55.35	63.15	—.—	23	12
18	__	24.93	65.25	10.69	2.61	22.00	4.20	.30	.15	130.13	—.—	91.00	.46	91.46	38.67		29	5
19	___	43.21	89.25	14.28	3.57	30.00	6.06	.40	.20	186.97 I	—.—	100.00	.42	100.42	86.55	—.—	40	7
20	4.50	44.45	128.25	20.52	5.13	52.25	—.—	—t—	—.—	255.10	—.—	93.50	.65	94.35	160.95		60	—
21		11.99	24.75	3.96	.99	7.75	3.18	.20	.10	52.92 I	—.—	—.—	.12	.12	52.80	—.—	11	4
?,?.	__ ___	10.53	22.50	3.60	.90	7.50	1.77	.12	.06	46.98	—.—	51.00	—.—	51.00	15.57	19.59	10	2
23	4.50	9.58	26.25	4.95	1.05	5.75	—.—.	—.—	—.—	52.08	—s—	92.00	—.—	92.00	—.—	39.92	13	—
	$ 13.50	$ 806.88	$1,758.00	$ 283.66	$70.29	$595.75	$356.33	$21.34	$10.67	$3,916.42 1 ¡$565.00		$2,590.50	$11.61	$3,167.31 |$1,550.61		$237.54	804	365
dohodki krajevnih društev.
Skupno vplačilo članov . .....................
Skupno vplačilo članic ............... •----• ••
Ir gl. blagajne doplačani primankljaj bol. podp.
Skupni dohodki
izdatki.
Skupno izplačilo bolniških podj). Poštnina krajevnih društev ----
Skupni izdatki ...............................
dohodki centralne uprave.
Gotovine dne 1. januarja 1914.......................
Krajevna društva poslala ...........................
Vrnjeno posojilo .................................* ■ •
Obresti od posojila po 6%.............-..............
A. Kotzman za društveno omaro.....................
celoletno računsko poročilo a. s. b. p. d. od 1. januarja do 31. decembra 1914.
izdatki centralne uprave.
Izplačane smrtnine in pogrebni stroški...............
Poplačani primankljaj bolnižkih podpor...............
Stroški sej gl. odbora ...............................
Nova pravila .......................................
Tiskovine ..........................................
Express in poštnina ..................................
Dnevnice in vozni stroški ............................
Plača uradnikov ....................................
Društveno glasilo Proletarec ........................
Zastopnik za združitev Jednot in Zvez.................
Konferenca stroški za združitev Jednot in Zvez.......
$14,570.6* . 1,602.47 . 2,402.21
$18,575.36
.......$11,943.00
....... 36.24
$11,979.24
.$ 1,444.18 . 6,596.12 415.00 69.00
5.00
8kupni izdatki ..................................
razdeljeno skupno premoženje.
Gotovine dne 1. januarja 1914..........................
Posojilo na prvo vknjižbo zemljišč......................
Posojilo na note .......................................
Društveni znaki .......................................
.$ 4,055.50 . 2,402.21 61.00 100.30 82.20 25.20 78.45 642.89 100.00 61.00 7.14
. $7,615.89
$ 1,444.18 500.00 . 1,272.10 10.95
Skupni dohodki ........................................$ 8,529.30
JOHN GORSEK, gl. predsednik.
PONGRAC JUR8CHK
John Cerne,
gl. tajnik.
Glavni nadzorni odbor: MARTIN KATZMANN
Skupno premoženje dne 31. dec. 1914......................$ 2,696.46
FRANK STARCHICH, gl. blagajnik.
ANTON KOTZMAN
PROLETAREC
. LIST ZA INTFREI! DELAVSKEGA
LJUDI TV A.
IZHAJA VS.I KI TOREK.
—«» Laatoik in >>4a)al«IJi —•
Japslavaaska diliiika titkovia dmlba
v .aicsgo, Illinois.
Nantfnina: Za Air.riko $2.10 za celo let<», $1.00 sa pol leta. Za Evropo $2.60 74t celo leto, $1.26 »a pol leta.
Oglasi po dogovotu. Pri spremembi bivališča je poleg novega nasnaniti
tudi ttati naslov. _ __
GUftlU iUfMik« arfMiiMii« Jm«m1.
— McItllHki* mu e Ameriki, —-
Vse pritožbe glede nerednega poAiljanja liata in drugih nerednoeti, je pošiljati
predat dniku druibe tr. Podlipcu. 50J9 W. 25. PlCicero, 111.
proletarian
0»wd and pul <i»fc«d mrmrr TmkU» kr
Saatb Slano WoM*oa's Pubiskirg Company
Cmci|0, IHinois
Subscription ra ea: United States and Canada, $2.00 ;t year. $1.00 for half year. Foreign «-untrits $2.(0 a year, $1.25 for half year.	-:-
Advertising rates on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
"PROLETAREC" *
MM W. 31. STREET. CHICAGO. ILLINOIS
AMERIKA NEVTRALNOST.
Bryanovo pismo, uaslovljeuo senatorju Stone, s katerim je državni tajnik razlagal nevtralnost Zedinjenih držav, je našlo v Evropi glasa n odmev. Najglas nejši prihaja iz Nemčije, ki je z Bryanovim stališčem absolutno nezadovoljna, ker bi želela, da bi Zedinjene države vršile tako nev tralnost, kakršno si zamišlja kan-celar Bethmann Hollweg.
V "Kölnische Zeitung", o kateri je davno znano, da dobiva svoje inspiracije od nemške vlade, je izšel članek, pisan v takem tonu, da bi se motal smatrati za nameravano izzivanje, če ne bi bilo poznati, da je bil sestavljen v skrajni nervoznosti. Članek se bavi s posameznimi točkami ßrya-novega pisma. O izjavi, ki se tiče izvoza orožja in vojnih potrebščin, pa pravi:
"Gospod Bryan je postal zagovornik brutalnega angleškega stališča, ki se opira edino in izključno ob pravo močnejšega. Prepričani smo, da bodo znali vsi nemški Američani kakor tudi drugi Američani, ki so njihovega mišljenja, dati gospodu Brvanu pravi odgovor na njegovo epišto-lo. Mi pa sedaj vsaj vemo, česa imamo pričakovati od zunanje politike Zedinjenih držav, katero vodi gospod Bryan. Ameriška nevtralnost je le tenka plast, pod katero se skriva stremljenje po mahati Angliji in jo podpirati.'
Ne verjamemo, da je kdo pri nas že zasledil kakšno posebno ljubezen do Bryana. Z njegovo politiko smo bili že večkrat v na sprotju, in da morajo med nje govim delom in našim stremljenjem nastajati oprečja, je že s sta lišča naših različnih načel ra zumljivo.
Ali nemška oficiozna kritika ameriške nevtralnosti kljub temu ne najde pri na« rodovitnih tal, temveč jo smatramo za popolno ma zgrešeno.
Predvsem se nemškemu pol uradnemu glasilu nikakor ne po daja, <fo govori o brutalnih sta liščih. ' Zgodovina je namreč nanesla, da je nemško cesarstvo lani samo izvršilo največjo brutalnost, ko je poteptalo nevtralnost Belgi je, od njega ravno tako garanti rano, kakor od vseh drugih držav. To je bila brutalnost, ki ni le rabila svoje sile, ampak jo je zlorabila. Država, ki je storila tako dejanje, ne dela dobrega vtiska, če godrnja o brutalnosti drugih
Prav zadnji čas pa je Nemčija zopet izdala razglas, ki ne obsega nič premalo brutalnosti. Razgla sila jo namreč vso morje okrog Britanije in Irske za vojno vo dovje ter pravi, da tudi ladje pod nevtralno zastavo ne bodo varne ker ne bodo nemški poveljniki vedno imeli prilike, da preiščejo, če se ne skriva pod nevtralno zastavo angleška ladja in pa ker se streli in torpedi no morejo vedno tako meriti, da ne bi zadeli nevtralnih trgovskih ladij.
Ta grožnja ni le brutalna ampak zopet presega takozvane vojne pravico in iznova kaže, kako neumestno očita Nemčija Zed ¡njenim državam brutalnost.
"Kölnische Zeitung" se obrača do ameriških Nemcev. On njih pričakuje, da bodo dali "pravi" odgovor Bry«mi» Na to bi bilo lo
pripomniti, da je tako namigava nje nesramno, kajti ameriško ljudstvo ima soditi politiko ameriške vlade z ameriškega, ne pa z nemškega stališča. tfelmorajuski list in tisti, ki mu ga je diktiral, morda ne ve, da so se ameriški državljani, tudi če so nemškega rodu, odrekli pokorščini do kaj-zerja in vseh kraljev in cesarjev.
Kar se tiče stvari same, namreč izvoza orožja in vojnega materi jala iz Amerike, smo že zadnjič omenili, da se tak eksport res ne da prepovedati s stališča nevtral nosti, in če bi ga vlada prepove dala, bi s tem naravnost kršila nevtralnost.
Vsaka država, ki se vojskuje, gleda da si nabavi vojnega materiala, kakor more in zna. Nemčija, ki se je nedvomno najbolj pri pravljala na vojno, je že davno prej zbirala vsakovrstne militari-stične potrebščine ter uredila svo jo morilno industrijo tako, da je od zunanjega uvoza precej ne odvisna. Druge države gledajo da si nabavijo od zunaj, česar jim doma primanjkuje. Nasprotniki se pa zopet trudijo, da jim to preprečijo; zato imajo vojne mor narice, ki izvršujejo pomorsko roparstvo po vseh vodah.
Kako to opravijo, je stvar vojskujočih držav. Nevtralnih to nič ne briga.
Če bi ameriška vlada prepovedala izvoz vojnega materijala, ker ne morejo Nemci poloviti to liko ladij kolikor Angleži, ne bi bila to več nevtralnost, ampak očitna pomoč Nemčiji. Amerika pa ni ne zaveznica Nemčije, ne zaveznica Anglije, zato ni njena naloga, da bi s svojim vplivom iz preminjala faktično razmerje sil V sedanji dobi delovne krize bi bila prepoved izvoza razuntega sovražno dejanje proti ameriške mu ljudstvu samemu. Mi se ne navdušujemo za granate in šrap nele; ali mi nismo hoteli te vojne pa tudi nismo odgovorni zanjo Med vojnim materijaloin pa je tudi dosti takega, ki je v drugih razmerah pravi mirovni materi jal, n. pr. železniški vagoni, relse žice, drogovi, pragi, avtomobili kolesa, podkove, sedla, jermetije i. t. dt Kakšen udarec za ameriško industrijo in za ameriško delavstvo bi bil, če bi se prepovedal izvoz vsega tega blaga, h Čimer bi se armada brezposelnih v Ameriki, ki itak šteje okrog sedem miljonov, pomnožila še za stoti soče, morda še za nekaj miljonov?
Ako ima vlada Zedinjenih držav prepovedati kakšen izvoz morejo biti za to le interesi Zedinjenih držav samih merodajni. Če bi Ameriki pretila nevarnost vojne, bi bila njena dolžnost, da zabrani oddajanje vsega, kar bi sama potrebovala za resen slučaj. Tega pa ni.
Zato je le ena reč, katere izvoz bi bilo treba prepovedati, ne J ozirom na Evropo, temveč z ozi rotil na Ameriko samo: To je ži vež. Žito, moka, kruh se blazno podražuje, medtem ko se izvaža v Evropo. Ne da se ust reže tej ali oni evropski državi, ampak da se odstrani draginja in lakota v Ameriki bi bila taka izvozna pr< poved umestna. In potrebna.
Se enkrat najvišje sodišče.
Ni davno, kar smo poročali, ka j vih organizacijah. Brez njih bi Ako gospodje ne poznajo ui$ ko razlaga najvišje zvezno sodi-! bilo vse edinstvo prazna pena, za- sociologije, dasi bi se smelo tudi šče zakone, kadar gre za spor med kaj ljudje niso "čisti duhovi," da to zahtevati od mož, ki morajo
deloui in kapitalom. Priliko za to je dala znana razsodba proti klobučarski uniji v Danbury. In zdaj je najvišje sodišče zopet sodilo med podjetniki in delavci, in zopet je dalo prav podjetnikom v stvari, ki jo smatra pravni čut zavednega delavstva od nekdaj za krivično.
Kapitalistični izkoriščevalci tri-umfirajo. Ce bi dobila razsodba najvišjega sodišča načelno pravno iuoč, bi bil s tem delavstvu prizadel hud udarec, ki bi silno o-viral ves njegov napredek.
Po odloku najvišjega sodišča bi bil sistem črnih listin odobren in opravičen.
V stvari je šlo za sledeče:
Neki T. P. Coppage, divizijski superintendent železniške družbe Frisco je zažugal premikaču A. R. llodgeju, da bo odpuščen, če no izstopi iz Switchmen's Unie in če ne podpiše pogodbe v tem zmi slu. Zadeva je prišla pred sodi šče in je bavila razne instance, dokler ni naposled dosegla najvišjega sodišča Zedinjenih držav.
Ta tribunal je z večino glasov izrekel, da je bil Coppage popolnoma opravičen zahtevati od Ho-dgeja, da, zapusti svojo organizacijo, ali pa ga odpustiti.
Trije sodniki, Hughes. Holmes in Day so nasprotno glasovali in podali izjavo manjšine, s katero so utemeljili svoje glasovanje. Odločila je seveda večina.
Ta večina pravi v svoji odločitvi, da ima delodajalec prav tako pravico določati, če sprejme u-nijske delavce na delo ali ne, kakor imajA unijski delavci pravico reči, da ne delajo za podjetnika, dokler ne namesti v svoji delavnici izključno linijske delavce. S takim nastopanjem — pravi sodišče — se ne kršijo ustavne pravice ne ene ne druge stranke.
Sodnik Pitney je od svoje stra ni še izpopolnil to utemeljitev, rekoč: Od nobenega delavca se ne zahteva, naj se odrede delu svojih ustavnih pravic, če se vnaprej zaveže, da prevzame kakšno delo le pod tem pogojem, da ne bo član kakšne organizacije. Kajti — pravi sodil. Pitney—svobodno-mu je,
bi na «piritističen način mogli soditi o važnih rečeh iz socialnega
NASELJENIÄKA PREDLOGA
Ta stvar je torej zdaj končana Našeljeniška predloga, proti ka teri je predsednik Wilson vložil svoj veto, v prvi vrsti zato, ker bi politično preganjanin? osebam lahko onemogočila naselitev v A-meriki, se je po ustavnih določbah vrnila poslanski zbornici kongre sa, in tam je sedaj s petimi glasovi propadla. Sest ur je trajala debata. Sedemnajst poslancev je prestopilo na Wilsonovo stran, in tako se je prejšnja večina skrčila pod potrebno število.
To je prav.
Mi nismo taki prenapeti obože valci Amerike kakor razni nati visti, ki stavijo in prisegajo, da je v Ameriki vse najlepše in najboljše, najfinejše in najplenieni-tejše, ali veseli nas, da so se Zedinjene države obvarovale pege, ki bi bila padla na vso njih zgodovino s tem, da bi se bila političnim preganjanccm odrekla a žilna pravica.
Upajmo, da ne pride tak reak cionaren poizkus kmalu zopet na Vlnevni red.
Rockefeller pošilja kruh v Belgijo. Zato ga je v Coloradti moral trgati rudarjem od ust.
stopati v stike, in anarhisti, ki mislijo, da je mogoče brez vsake organizacije "v ideji" zediniti na miljone ljudi, so se sami že neštetokrat prepričali, da se motijo.
Organizacija pa ne bi bila za delavce nič več vredna kakor ka tero si bodi veteransko društvo, čc bi združevala svoje člane le na papirju. Organizacija ima svoje naloge, in prva je ta, da stvarno zedini vse delavce za boj. Brani ti se mora torej ne le podjetnikov, ki jo hočejo razdejati, ampak tudi delavcev, ki ji hočejo namenoma ali nenamenoma, iz nevednosti ali pa iz zlobe škodovati.
To dela organizacija seveda v prvi vrsti v svojem lastnem interesu. Zakaj če hoče kaj doseči, mota predvsem obstajati. Nadalje pa dela to tudi v interesu delavstva vobče, kajti njeni nameni so splošno delavski.
Kadar zahteva organizacija, da bodi kakšno ¡»odjetje odprto samo organiziranim delavcem, je to navidezno egoistično. Ali videz, ^ki vara pogostoma, vara tudi tukaj. Neorganizirani delavci škodujejo sami sebi, ker se odrekajo moči. ki jo daje samo organizaci ja. Iii če jih ni mogoče prepriča ti z naukom in z dobro besedo, mora delavstvo poiskati sredstev, da se jih ubrani, dokler so mu škodljivi.
Boj, ki ga vodi delavstvo na tem polju, je obramba. Proletariat je toliko časa naravno v de-fenzivi, dokler je nasprotnik močnejši. O tem pa menda ne more nihče dvomiti, da je doslej še velikanska premoč na strani kapitala. On je torej napadalec, in delavstvo se bratii. Organizacije so njegova obrambna armada in skr* beti mora z vsemi silami, da jih vzdrži in okrepča.
NAPAČNA PRIMERA.
Z delavsko zahtevo, da se priznajo organizacije, se ne da ni kakor primerjati kapitalistična trma, ki hoče absolutno sama od ločevati, kdo bo v kakšni tovarni ali jami sprejet na delo in kdo ne. Visoki sodnik pri zveznem sodišču, ki je to primerjal, se je
da to stori ali pa ne stori. In če
je sprejel tako kupčijo, mu je zo- j """"V'1	.....
*	, , . ' •	zmotil. Njegova primera sepa.
pet svobodno, da pristopi organi- „ .. . .. . , . . . ..
.....	'	j.	Podjetniki hoeejo biti gosj
zaciji, kadar jKiteee pogodba.
PODJETNIŠKI ABSOLUTIZEM
Utemeljitev razsodbe , ki jo je dala večina zveznega sodišča od sebe, se popoln/iba vjema s teorijo, ki jo že od nekdaj razglašajo podjetniki in njih zastopniki.
Vprašanje je tako staro kakor moderne delavske organizacije in podjetniki so se vedno postavljali na stališče, da hočejo biti "g°8P<>darji v svoji hiši" in da si ne dajo od nikogar predpisavati, koga naj sprejmejo na delo, koga pa ne.
To je bil del-"liberalizma," ki ga ljudje večinoma bolj poznajo po imenu kakor po njegovi vsebini. Tako je podjetništvo razumelo "svobodo."
Imelo je prav. Tudi cesar je bil tiajsvobodnejši takrat, ko je lahko delal, kar je sam hotel m ko se ni smel nihče s svojo besedo dotakniti njegovih namenov in sklepov.
Kakor nekdaj kralji in cesarji v državah, tako so tudi kapitalisti v svojih podjetjih hoteli absolutistično vladati.
Kakor so se narodi upirali političnemu absolutizmu, tako se delavstvo upira gospodarskemu. In upira se mu še z večjo pravico, ker je še okrutucjši od prvega. Kar se imenuje z lepo besedo "liberalizem", je svoboda maloštevilnih posameznikov in suženstvo množic.
Zdaj se postavlja tudi najvišje sodišče na to stališče liberalizma, tako pogostoma zamenjavanega z demokratizmoni in priznava podjetnikom, da smejo biti "gosporji v svoji hiši", absolutni gospodarji-
DELAVSTVO V OBRAMBI
i Zavedno delavstvo ne more nikdar priznati liberalnega absoln« tizma ali absolutističnega liberalizma, ker bi se s tem odreklo pravici svojega boja za Človeško življenje.
Vsa moč delavstva je v njegovi slogi, in ta se realizira v njego-
1 jetniki tioeejo biti gospodarji v "svoji" hiši. Ali dvomiti je nekoliko o tem, če je tovarna, plavž ali rudnik res absolutno njihova hiša. Tako brezpogoj no lastnino bi jim še kakorkoli lahko priznali, če bi bila fabrika enaka parku, kjer bi rastlo drevje samo od sebe in bi gospodar ne imel v njem druzega opravka, kakor da bi se tam izprehajal.
Toda tovarna je sama ob sebi mrtva. Niti kapital je ne oživi. To, kar pričakuje kapitalist od nje, zanese vanjo šele delo. In za delo so potrebni delavci. Oni u-stvarjajo vrednosti, ki nosijo kapitalistu dobiček. Tako so vsaj idealno delavci solastniki podje-tja
Ta lastnina ni priznana v nobeni bančni knjigi in v nobenem zakonu. To vemo. Ali štrajk dokazuje, da faktično obstoja, kaj ti če delavci zapuste stroje, se hipoma ustavi vsa tovarna in ne more služiti svojemu namenu.
Delavstvo jo torej popolnoma opravičeno, če zahteva v podjetjih gotove kpnstitucionalne pra vice, kakor so jih narodi zahtevali v državah.
Od delavca zahtevati, da se od reče svoji organizaciji, pa ni nič druzega kakor brutalnost, ki se more utemeljevati le z večjo moč-
življenja, bi se smelo vendar na
juri'l'<nem polju pričakovati od njih globokejše znanje in temeljiteje razlaganje.
Zakoni Zedinenih držav jamčijo vsem prebivalcem, tudi delavcem, svobodo združevauja, zboro vanja, govora i. t. d. Nad zakonom ni nobene pravice. In nihče ne sme kršiti zakona; fTe aktivno ne pasivno.
Zvezno sodišče sicer pravi, da se ne kršijo ustavne pravice, ako se od delavca zahteva, da naj o pusti svojo organizacijo. Toda zakon, ki daje ljudstvu pravico združevanja, ne govori o nobenih takih izjemah. Torej legalno ta ke izjeme ne morejo biti dovoljc ne.
Čudni so nazori večine najvišjih sodnikov! Predsednik Zedi njenih držav nima pravice, da bi prepovedal Amerikancu pristop k društvu. Superintendent Friaco-železnice jo ima.
Ali zvezno sodišče pravi: Tukaj gre za pogodbo; če je delavec noče podpisati, naj pa zapusti delo.
Ako mi bo kdo predložil pogodbo, ki zahteva, da naj pod gotovimi pogoji ubijem človeka, imam tudi to svobodo, da jo odklonim. Toda če mi on zažuga, da se bo maščeval, je to prav tako kakor superintendentovo žuganjo, da bo odpustil delavca, ako ne zapusti svoje organizacije.
Za delavca je škoda, ako izgu l i delo, katero si je pridobil. Kdor preti človeku s kakšno škodo, ako ne stori kakšne reči, ki je pravno ne more zahtevati od njega, je izsiljevalec, in zakon kaz-uvije izsiljevanje.
Pravno se ne more od delavca zahtevati, da naj obrne hrbet svoji organizaciji. Kajti da ji pri pada, je njegova zakonita pravi« ca. Kdor zahteva od njega, da se ji odreče, krši zakon. Najvišje ivezno sodišče pa pravi, da ne, če stori to kapitalist ali njegov zastopnik.
Ustavne pravice so ustavne pra\ice. Kakor se ena ne sme kršiti tako tudi druga ne.
Zanimalo bi nas, kaj bi reklo zvezno najvišje sodišče, ako bi kakšen podjetnik zahteval od delavcev, da glasujejo pri volitvah za stianko, katero jim on označi, ali pa da zapuste delo. Taki slu-čvji»se gode. In gotovo nihče ne dvomi, da so nezakoniti.
Po najnovejši teoriji zveznega eod šča pa bi moralo biti tudi to dovoljeno. "Saj je delavcem dano na prosto, da zapuste delo, če nočejo izpolniti pogodbe!"...
Kdor ni slep, mora spoznati, da vlada pri najvišjem zveznem sodišču močna protidelavska stru-ja, tako močna, da v najvažnejših slučajih zaslcpljuje pravni pogled in zaglušuje pravno vest visokih sodnikov.
Ta slepota bi pa lahk<> odprla oči delavcem, ako bi hoteli misliti. In spoznali bi lahko staro res nico, da so brez politične moči kakor hromeč brez bergel j.
jo kapitalizma, nikakor pa ne s kakšno pravico. Ce bi se mogla podjetniku priznati pravica, da predpisuje svojim delavcem, katerim društvom smejo pripadati katerim pa ne, bi se jim morala priznati tudi pravica, da ukaže jo "svojim" delavcem, kaj smejo jesti in piti, kaj pa ne, kakšne knjige in časopise smejo citati in kakšnih ne. Saj poizkušajo itak tudi to kapitalisti v takih krajih, v nterih imajo dovolj moči za to.
Radovedni smo, kaj bi rekli najvišji zvezni sodniki, čo bi morali soditi v takem slučaju. PRAVNA ZMOTA.
Večina zveznega najvišjega sodišča je prezrla najenostavnejše pravno stališče.
Začelo se je izpraševanje. Komisija je bila radovedna in jo hotela od Morgana izvedeti vsakovrstne reči. On se je čudil kakor novorojeno dete. Smehljal se je in — ničesar ni vedel.
Kako se najemajo delavci? Kako se sklejutjo pogodbe z de- * lavskimi unijami t . . . On ni ni kdar vpraševal za to.
Ali je ravnanje z delavci v podjetjih, pri katerih je on udeležen, pravično! '. . . On ne ve in ni nikdar razmišljal o tem.
Kako sodi o vplivu, ki ga izvršujejo korporacijc na politiko in sodtfča? ... On ne ve in si ni nikdar napravil mnenja o tem.
Ali misli, da je deset dolarjev zadostna plača za pristaniške delavce? ... On ne ve!
Ampak pri tem vprašanju jo vendar toliko napel svoje možgane, da je iz njih* iztlačil nekaj kakor košček misli. In dejal je; Če delavec vzame deset dolarjev in dela zanje, tedaj mislim, da je dosti.
Ob vsem tetn se je neprenehoma smehljal ....
Je li Morgan res tako zelen, kakor se jc kazal pred komisijo? Ne poznamo ga, nikdar nismo imeli opravka z njim, pa ne vemo.
Je li mogoče, da je lastnik neštetih miljonov res tako neveden kakor bi bilo soditi po Morgano-vem nastopu?
I)a, to je mogoče.
Kaj je treba miljarderju znanja, ko dela kapital zanj?
Njegovo bogastvo ga je odmak-nilo od tistih krogov, v katerih se živi današnje živo življenje z vsemi skrbni in brigami, z resnimi nalogami in dolžnostmi; miljo-ni mu omogočajo popolnoma individualno življenje, ki obstoja, če hoče, lahko iz samih užitkov. Življenje inu ne predpisuje, zakaj se mora zanimati. Če se sploh za kaj zanima, si to lahko izbira sam.
Nemara Morgan res ne ve ničesar o tem, o čemer ga je izpra-ševala komisija. On ima svoje uradnike, velike in majhne, direk torje in superintendente, klerke in base, inženirje in računovodje; oni naj vedo', kar je treba, oni naj mislijo, oni naj delajo.
Kapital jc v obratu kakor ma-šina v teku. Če odide Morgan v Evropo ali v Afriko ali na drug^ svet, bo njegov kapital funkcioni* ral naprej in ustvarjal profit. Z Morganom ali brez Morgana — stvar teče svojo pot.
Ako je Morgan odkritosrčno govoril pred komisijo, tedaj je prepričan, da se njemu ni treba brigati za take reči. In v tem oziru ima celo prav.
Ali pa se ne kaže ravno v tem ničvrednost kapitalističnega sistema? Tisti, ki imajo ^ kapital, torej moč, smejo biti nevedneži in neumneži; tisti, ki imajo pam^t brez kapitala, morajo pa služiti nevednosti, muham, neumni, ne-zmiselni samovolji.
Morgan ni znal komisiji povedati ničesar. Prav to pa lahko pove zelo veliko tistemu, ki zna misliti.
MOROANOVA FILOZOFIJA.
Pred zvezno industrijsko komi sijo je bil zaslišan tudi blagorod ni gospod Morgan, čigar velika znamenitost tiči v neštetih podedovanih miljonih. Pridobljen je bil seveda ves neznanski denar s poštenim delom — drugih. Menda jc Sreča zanj, da je dobil glavni del svojega bogastva z dedščino, zakaj sodeč po njegovem nastopu pred omenjeno komisijo jc mister Morgan ubogo sirotče, ki sploh nima pojma o tem svetu in o tem življenju, najmatije pa o denarju
Komisija zaslišuje vsakovrstne ljudi, bogate in revne, kapitali ste in delavce, korporacijskc ravnatelje in unijske uradnike.
Mednje jc prišel tudi Morgan. Njemu se je to zdelo čudno. Bilo mu je očividno tako, kakor če bi bil nenadoma povabljen pred komisijo za revizijo dosedanjega znanja o planetu Martu.
Stopil je pred komisijo s smehljajem na licu. Bil jc tisti smeh ljaj, ki dela psihologom največje neprilike; bil je tisti smehljaj, ki lahko pomeni vse in nič.
KAJ MORGAN VE.
Ni še davno — 18. januarja — je bil J. P. Morgan pri predsedniku Wilsonu v Beli hiši, kateremu je pravil, da so se odločno zboljšali vsi pogoji mednarodne trgovine, in obenem mu je dejal da so se s pomnožitvijo ameriške izvozne trgovine v evropske dežele močno zmanjšali ameriški dolgovi v Evropi.
Nadalje je poročal Wilsonu, da se je s posredovanjem njegove trgovske tvrdkc Rusiji zagotovilo dvanajst miljonov dolarjev kredita, pri čemer pa ne gre za to, da bi se Rusiji posodila ta svota direktno v gotovem denarju.
Po tem je soditi, da gre za kredit, s katerim naj se poplačajo ruska naročila vojnega materiala v Ameriki.
Morgan je govoril tudi z državnim tajnikom za notranje zadeve Lanom, kateremu jc razkladal zadeve železnice Copper River in Northwestern na Aljaški. Morgan in Guggenheim, ki imata tam skupne interese, hočeta namreč to železnico prodati zvezni vladi.
Kakor je videti, Morgan vendar ni tako neveden, kakor bi se' bilo zdelo po njegovem nastopu pred industrijsko komisijo. Le da se bolj zanima za druge reči kakor za tiste, o katerih ga je izpraševala komisija.


4 KLIC ZA DOMOVINO!"
Na stoletja je naš mili sloveli •ki narod stokal pod krutim tu« jim jarmom in čakal rešilne ure. j Naši rodoljubi Prešeru/ Aškere, L Levstik, Vodnik, in drugi, budili , so nas za to uro. In bratje, ura sedaj prihaja! Nani Slovencem na tujem, ki imamo proste roke. je dana priložnost, da se pripra vimo za to odločilno uro, v kateri nam bode mogoče rešiti avoj na rod od stoletnega tujega pro kletstva.
Mi živimo v dneh velikega po mena, v dneh, ki bodo odločili usodo evropejskih držav in narodov. Nekatere bodo povečane, druge ponižane; ene bodo zginile, druge(nastale. iŽvimo v dneh, o katerimi bode zgodovina na stoletja pisala, ter nas grajala ali hvalila; v dneh, ki bodo ¡»omenili življenje ali smrt našega slovenskega naroda. In v teh dneh naj ne spimo. Treba je misliti in skupno, delati za bodočnost našega naroda.
Psalo se je že v naših slovenskih listih, da se združimo in vstanovimo slovensko ligo. Dosti naših rodoljubov je že pisalo o ' tem in mnogi so se že oglasili pristopiti. Ker čas beži in odločilna ura prihaja, treba je da nekdo prične. Oglašamo se torej mi.
P«v»ki zbor Prešeren.
Pueblo, Colo, 24. jan. 1915.
•V imenu pravice in v imenu uašega milega slovenskega naroda, ki je trpel na stoletja grozne krivice, katere bodo pa še večje, ako še za naprej molčimo, poživljamo vse v Ameriki živeče Slovence in Slovenke, kateri ste še ostali zvesti materi Sloveniji, ki ljubite svoj jezik, rod in dom, in kateri želite svojemu narodu se v naprej življenje in obstanek, da se vsi v najkrajšem času oglasite pri zdolaj imenovanem za časnem tajniku ali blagajniku, ter po svoji zmožnosti pošljete "dar domovini na altar", in postanete člani in članice Sloven tke Lige za Narodno Svobodo katere namen bode, da pošlje zmožen odbor pred prihodno mi rovno konferencijo, in bode za jedno z našimi bratji Hrvati in drugimi Slovani zahtevala kar je ^.našega. Pri tej konferenciji bode ^ odbila tipta odločna ura, ki bode pomenila vse za naš narod. Tam se bode odločilo ali bode naš na rod še v naprej gazen od Nemcev ali Italijanov; in ali naj se raz deli med obadva, katera ga bosta strla v prah; ga poitalijanila ali ponemeurila, da o Slovencih ne bode ne duha ne sluha, da izgine za vedno; ali naj pa postane prost ter se združi s svojimi brati Hrvati in drugimi Jugo-slovani.
Kakor Čehi in drugi avstrijski Slovani živeči tukaj v Ameriki, moramo tudi mi Slovenci gledati, da bode pred to konferencijo imel vstop naš odbor in zahteval to kar je že Angleška, Francoska in Ruska obljubila dati vsakemu narodu po tej vojski kar je njegovega. Tamkaj bode priložnost kakoršne še nikdar ni bilo in je gotovo tudi da ne bode več. Sodili bodo narodi, ki poznajo kri-% vico, ki se nam godi, ki vedo za naše rane; treba jih jc pa pokazati. Kateri ne išče, ta ne najde; kateri ne prosi, temu se ne da.
Tamkaj je treba, da govori iz ptujega svobodni Slovenec, kateri se ne boji, da bode za to, ker zahteva svoje, zaprt, ustreljen ali obešep, kot se sedaj godi našim rodoljubom na domači zemlji. Za htevali bodemo Slovenijo za Slovence. Mi hočemo imeti svojo autonomijo, ter še želimo združiti z našimi bratji in sosedi Hrvati in drugimi Jugo-slovani. Zahteva-mo to kar uživajo drugi svobodni narodi. Zahtevamo pravico gospodariti v svoji lastni hiši in pravico orati svojo lastno zemljo; pra vico pošiljati svoje otroke v naše slovenske šole, da nc bodo kot mi prisiljeni na ptujem opravlja ti hlapčevska dela, ampak da bodo sposobni za boljša, katera sedaj opravljajo v naši domovini ptuj-ci. Mi ne potrebujemo na svoji zemlji tujih gospodarjev; sposob ni smo gospodariti na svoji zemlji. Ne prosimo ptujega, zahtevamo pa kar je nafiega.
Pravila, stalni odbor, in ure-ditve Slovenske Lige za Narodno Svobodo, za katere bode imel pra vico glasovati vsak član. bodemo kasneje uredili. Glavno je sedaj, da se združimo, da vemo koliko zvestih sinov in hčer ima mati
Slovenija na ptujem. . Kedor se ne oglaai, tega ni, in na te ne bo-demo računali. V kratkem dobi vsak Član znak, da Slovenec pozna Slovenca, da veuio kedo je v našem taboru. Pri tem se gre za življenje in amrt uašega na roda, in kedor je za življenje, naj so oglasi.
Za častni odbor predlagamo:
Za blagajnika: Frank Sakser. 82 Cortlandt St., New York.
Za tajnika: G. L. Brozich, box 424, Ely, Minn.
Za odbor: Predsedniki vseh slovenskih jednoff g. T. Blatnik, g Gram, itd. In enega iz Pueblo, Colo., katerega si kasneje izberemo.
Slede podpisi. Naša opomba.
Poslali so nam ta oklic in mi smo ga, svobodomiselni ljudje, objavili. To pa Ai znamenje, da se strinjamo z njim, ampak povedati moramo na to nekoliko svojih odločnih besed.
Predvsem protestiramo, da si kdorkoli sam jemlje in daje pra vico govoriti, dekretirati in uka« zovati kar meni nič tebi nič v imenu slovenskega naroda. Posebno pa protestiramo, da hoče kdorkoli blamirati slovenski na rod — v imenu slovenskega na roda.
"Slovenska Liga" je ideja, k;-se je porodila v glavi enega človeka; če je ta ideja zdrava ali bolna, je Še zelo veliko vprašanje, na katero nimamo še nobenega odgovora. In zato nima nihče pravice pozivati Slovence v tako ligo na način, kakor da je v tem res izveličanjc našega naroda.
Morda bi bile kakšne priprave za bodočnost mogoče; morda bi ameriški Slovenci pri te mlahko i-grali kakšno vlogo. Ali nikjer ni dognano, kaj bi se dalo storiti in kaj bi obljubovalo kakšen uspeh.
Mi imamo demokratične nava de in le demokratizmu zaupamo. Ameriški Slovenci pa niso imeli doslej še nobene prilike, da bi izrekli mnenje in storili sklep. Kar prihaja iz Pueble, je ukaz; in nihče, tudi pevsko društvo Prešeren nima pravice ukazovati slovenskemu narodu ali pa ameriškim Slovencem.
Oklic iz PueMa govori tako, kakor da ima vso svetovno politiko v žepu. "Liga", ki roji društvu po glavi, bo poslala "zmožen odbor pred prihodnjo mirovno konferencijo." Seveda, to sc dela kar tako, kakor se strže krompir! Živ krst še ne ve, kako dolgo bo vojna trajala, kako se bo končala, ali zmaga kdo, v tem slučaju, kdo, ali se izčrpa vse tako, da bodo morali vsi zaželeti miru; nihče nima pojma, kako se bo mir posredoval, kako bo eventualna mirovna konferenca se-
stavljena. Tisoč vprašanj je nerešenih, vso visi v zraku — v Pueblu pa že pošiljajo doputacijo
pred mirovno konferenco.
lil če ne bo imela ta konferenca ne časa ne prostora za take depu-taci je ?
Oni tudi že vedo, kaj bodo zahtevali. Mi pa mislimo, da bo treba še malo počakati, zakaj najprej bi bilo treba izvedeti, kaj sloveuski narod, ki še nikjer ni imel prilike, da bi to povedal, res zahteva, in potem bi bilo vse tiste besede "avtonomija", "svoboda", "združitev s Hrvati" itd. tako precizirati, da si ne more vsak kaj druzega misliti ob njih.
Na fraze "zahtevamo, kar jc uašega", ne damo mi nič; še manj pa bi dala nanje kakšna diplo-matična konferenca.
To je eno, kar je treba povedati.
Drugo je pa to: Gospodje v Pueblu hočejo, kakor vidimo, določati, kdo je Slovenec in kdo ni, pa kdo je dober Slovenec in kdo ne.
Brez zamere: To je domišlja vost, ki jo odklanjamo čisto mirno, ampak tudi čisto odločno. Če kdo ne mara pristopiti kakšni fantastični Ligi ali pa če noče kupiti kakšnega znaka, ga zato tudi pevci v Pueblu še ne bodo izobče-vali iz naroda.
Tudi nam ni vseeno, kaj se zgodi s slovenskim narodom. Ali prav zato, ker vemo, da so časi resni in da je narodno vprašanje resna reč, ne bomo trpeli, da bi se iz nje delala karikatura in da bi se narod smešil pred svetom.
C# bila preteklost slovenskega naroda tragična, se njegova bodočnost ne bo pričenjala z burkami.
KLERIKALIZEM V AMERIKI.
Katoliški klerikalizem v Zedi-n jen i h državah jc dolgo igral vlogo nedolžne ovčice, ki noče nič druzega kakor v miru ¿¿veti. Včasi se je potožil, da preganjajo njegovo cerkev in je izkušal zbuditi usmiljenje.
Kdor ga bolje pozna, mu nikoli ni verjel Rimski klerikalizem se dela le toliko časa ponižnega, dokler nima toliko moči, da bi sc s korajžjo upal iztegniti kremplje. Na tihem se redi, dokler ne postane dovolj krepak. Tedaj pa pokaže rogove.
To se v Ameriki že godi. Rimski klerikalizem je razpredel svojo organizacijo po vseh državah, zgostil- je njeno mrežo, in sedaj je postal agresiven.
V kratkem začne v New Yorku izhajati poseben katoliško klerikalen dnevnik. Vpliv na veliko ka pitalistično časopisje si je že prej pridobil. V kongresu ima dolgo
VABILO IMA
maškaradno veselico,
-katero priredi-
Slov. Soc. Klub šfv. 13 na Sygan, Pa.
dne trinajstega februarja 1915 v dvorani druživa "Bratstvo".
Uljudno vabimo vsa sosedna društva in drugo občinstvo, da se mnogo-brojno odzovejo temu vabilu. — Začetek ob sedmi uri zvečer. - Svirala bode izvrstna godba. Vstopnina za može 50c.Ženske so vstopnina proste.
Za dobro zabavo in prigrizek bode skrbel ODBOR
sssssss
.!. Vabilo .!.
Na Plesno Veselico
katero priredi
Društvo štv. 11. "S. D. P. Z." v soboto, trinajstega februarja, 1.1.
v "Slovenskem izobraževalnem domu** v Dunlo, Pa«
Na veselici bo<le sodeloval pevski odsek (moeki in mešani abor) Hlovenskega izobraževalnega druitva "Vihar". Kojako in rojakinje v okolici tem potom najuljudneje vabimo, da se naie prireditve blago volijo udeležiti. Za Msne, kteri se veselice n« udelele, se bode upošteval sklep dr. seje meseca jsnuarja t. 1.
Pričetek veselice Ja ob iestt url «večer. — Vstopnina ta moške je 50c. Dame so vstopnine proste!	ODBOR.
vrsto zastopnikov. V raznih le-gislaturah ima svoje praporščake.
Seveda gode Še vedno pesem o preganjanju. V resnici napada in hoče osvajati. V Beli hiši si hoče pridobiti odločilno moč; veliko besedo ima tain že sedaj.
Dobro je to pravočasno spoznati. —
Kako je preganjan, svedočijo razni dogodki. Na primer mala epizoda v Marshall, Tez. Tam je neki William Black, ki je bil svoj-Čas katoliški duhovnik, priredil nekoliko predavanj, na katerih je kritiziral rimsko cerkev. Drugi dan je sedel s svojo adoptirano hčerko in s prijateljem C. F. Hallom v svoji sobi v hotelu. Nenadoma so tja udrli neki Rogers Copeland in G. Ryan, "Kolumbo vi vitezi," člani obsežne klerikal ne organizacije. Pričelo se je streljanje, Black in Rogers sta mrtva, Copeland se pa bori s smrtjo.
Takih črtic bi se lahko še nekoliko naštelo. Klerikalni pete lini "branijo sveto vero" magari z revolverjem v roki; njih "o-bramba" pa ni nič druzega kakor boj za nadvlado njihovega mračnjaštva.
Treba bo v Ameriki bolje odpreti oči. Kjer se rimski klerikali zem vgnezdi, tam sedi čvrsto. Naj prej si priberači skromno prenočišče, nazadnje pa vrže gospodarja iz hiše.
PROTI NOVI STAVBINSKI POGODBI.
Hripavost, oslovski kašelj, davica, vnetje sapnika, prehladi in kašljl se hitro vdajo, kjer se uporabi
CEVERA'S
^ Balsam for Lungs
(Severov Balzam za Pljuča) kot zdravilo in telilo. Prijetno in zadovoljivo učinkuje. Cena 25 in 60c.
ImmIJI» i4t**IU ■•»•r katol).
"Nasnaulam Vain. d» ae mijelikasal Seventy il«]¿am m Pljiifa selo lanvkljivo zdravilo toper kaAelj. V treh »luf.ajih j« pom actio mojim linoin ko jih le uapadal kaielj. Z vraeljeiu ga pri por«/»m vain», kl ga potrebujejo." Em. Matejovea.
Boi 41, Cowly, Obla
V elu«4)ih pnkMi la IbAimii.
je dobro omeniti, d« Severa'a Cold and Grip Tableta (Severov! Tableti toper prehlad in brlpo) rabljeni v avezi Severov t m balzamom za PljuCa tudi iz borno učinkujejo. Ceua Tableto v je SKoentov.
A1 SEVERA S TAB-LAX? 0
poskusili
Sladkorno odvajalo.
in 25c.
So izborili, za otroka, kakor tudi za odrasla.
Severov« Pripravke imajo naprodaj lekarnarji v »epov »odi. Zahtevajte Severova. Zavrnite nadomestitva.
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA
GLAVNICA IN
PREBITEK
$500,000.00
James K. Stepina,
predsednik. Adolph J. Kras«,
blagajnik. Christian R. Wallcck.
I.	podpreds.
Emanuel Beranek,
II.	podpreds.
■■Sil
V organizaciji stavbinskih delavcev se nekaj giblje. Zdi se, da je vpliv nekaterih voditeljev močno omajan.
Pred kratkim je stavbinski strokovni svet predložil stavbin-skiin unijam načrt pogodbe, s katero naj bi se za dobo treh let preprečile vse stavke v tej obrti in vsi spori predlagali gotovim razsodnikom. Doslej je enajst unij odklonilo to pogodbo, in zdi se, «la se bo njih število še izdatno pomnožilo.
Neka okrožnica, ki se razširja med unijskimi stavbinskimi de-! lavci, pravi:
"Dne 15. januarja 1915 je Chicago Building Trades Council odobril to pogodbo proti protestu nekaterih članov. B. T. Council naj bi bil zbor mož, ki zastopajo delavce stavbinske stroke. Kontrolira ga nekoliko mož, ki so si pridobili premoženje.
Pogodba zahteva, da uničijo unijski člani stavbinske stroke organizacije, ki pripadajo A. F. of L.
Pogodba prepoveduje v 24. odstavku stavbinskim unijam, da bi se združile s Chicago Fed. of I>abor, z A .F. of L. in celo s svojo Internacionalno unijo; omenjeni odstavek sc namreč glasi, da jc prepovedana združitev z vsako organizacijo, katere pravila nasprotujejo tej pogodbi. Dejstvo pa je, da nasprotujejo pravila vsake prave unije tej pogodbi. '
Z omenjeno pogodbo^ se vpeljujejo tudi "Star Chamber Trials", tajna glasovanja, s katerimi se ljudje lahko kaznujejo, in hoče, da se kazni lahko razdele med člane Joint Arbitration Boar-da, sc8toječega iz kontraktorjev in članov B. T. C., tako da sc vam denar, za katerega delate, lahko vzame s tajnim glasovanjem in izda, ne da bi kdaj izvedeli zakaj..
Hočete li nam pomagati, da odvrnemo ta napad, s katerim hočejo monopolizirati meso in kri, telesa in duše delavnih ljudi! Hočete li nam pomagati, da one mogočimo ta poizkus, s katerim hočejo položiti delavce tega mesta na prodajalno mizo?
Zveza stavbinskih kontraktorjev je že izdala nalog, naj sc izpro vse unije, ki ne podpišejo te pogodbe.
Hočete li to trpeti ali nam hočete pomagati, da odbijemo ta novi poizkus, s katerim bi radi zatrli organizirano delo?
Ako podpišejo stavbinski delavci to pogodbo in jo bodo ižvr-sevali, tedaj ne bo koncem treh let v stavbinskih stroki ne ene prave unije več, ampak lc peščico ljudi bomo imeli, ki bodo hoteli vse kontrolirati ..."
Nekaj skupnega imata vendar delavnost delavcem in lenoba bogatinov: Oboje je brez konca in kroja.
AMERICAN STATE BANK
_1825—27 Blue Island Ave, blizo 18-ste nlice.
PREJEMA ULOGE
Na hranilne ulogc daje 3% obresti. Na čekovni račun daje najpovolnejšo postrežbo.
POŠILJAMO DENAR V DOMOVINO
in jamčimo, da se denar ne izgubi, temveč se vam povrne, ako bi se ne izplačal.
DAJEMO POSOJILA
s povoljno nizko ceno na poslopja v Chicagu. Ako imate stavbišča (lote) vam pomagamo zgraditi hišna poslopja in to na mesečno odplačevanje, mesto da plačujete stanarino, pla--čujete svoj dom.
SPREJEMAMO TIRJATVE DENARJA V STARI DOMOVINI
Ako imate denar v stari domovini in ga želite dobite sem, tedaj se obrnite do nas.
SLOVENSKO HRVATSKI ODDELEK
dati Vani hoče vsa pojasnila, ki jih potrebujete. Glavni zastopnik je M. V. Squarcy.
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna =
2146-60 Bine Island Avenue, Ckleago, II..
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.
"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
Ncorctir^no ROJAKI! Oglasite se v moji gostilni kadar -—- greste v mesto ali iz mesta in prepričali se
boste, da točim najboljšo vsakovrstno pijačo. Ako pridete enkrat v mojo gostilno, sem zagotovljen, da boste še prišli.
jos. slabe:
216 So. Gcneaee Street	Tel. 302	Wankegan. Illlnola
Razširite svoje znanje! Poučite se o socializmu 1 Razvedrite si duha! — "Proletarec" ima v svoji književni zalogi sledeče knjige in brošure:
Makslm Oorkl: Mati, mehka vesba................................$1.00
Upton Sinclair (poslov. Jos. Zavertnlk in Iv. Kaker): Diungel. Povest
lz chlcaikih klavnic............................................76
Bnrlco Ferrl: Socializem in moderna veda.......................... A0
Država prihodnjostl.............................................. 20
Proletarlat.......................................................10
Etbln Kristan: Nevarni aaclallsem.................................10
Komunistični manifest............................................20
Kdo uničuje proizvajanje v malem...................................10
Socializem .......................................................10
Socialistična knjlinlca, 2 zvezka in "Naia bogatstva"...............10
Kapitalistični razred..............................................10
Strahovi..........................................'................1®
Vojna ln socijalna demokracija.....................................IS
Prof. Wahrmund (poslov. A. Kristan): Katolllko svetovno nazlraale
ln svobodna znanost............................................26
V dobi klerlkallzma...............................................20
O konsumnlh druitvih.............................................10
Moderni politični razvoj.—Moderni gospodarski razvoj—Cilji socializma .10
Zadružna prodajalna ali konsum....................................06.
Štiri črtice. (Poljudne «blrke "Več luči!" 6. snopič).................10
Kako je lep vojaiki stan. (Poljudne zbirke "Več luči!" 6. snopič.).. .10
Več luči..........................................................10
Katoliška rerkev ln socializem......................................10
Spoved papeia Aleksandra .........................................10
Vse te knjige ln broiure polijemo pofttnlne prosto.
ADVRRTISKMKNT
SLOV. DELAVSKA
PODPORNA ZVEZA
iakorporiran« H- M»HU ltü« v dr i« v t Pmul
Sedež: Conemaugh, Pa.
GLAVNI URADNIKI: Pr«dM«laik: FRAN PAVLOVÛlO, bo* 706, Conamaugh, Pa Podpredsednik: J081P ZORKO, K. F. D. 3, bo« 50, West Newton, Pa. Tajnik' ALOJZIJ BAVDKK, bo* 1*7, Conemaugh, P». Pomolu i tajniki IVAN PROSTOR, bo* 180, E*port, Pa. Blagajnik: JOSIP ŽELE, «108 St. Clair Ava., Cleveland, Ohio. Po not ai blagajnik: JOSIP MARINKO,	St. Clair Ave. Clevelaad, O.
ZAUPNIK:
ANDREJ VIDRIH, boa 583, Coaemaugh, Pa.
NADZORNIKI:
VILJEM SITTER, L nadzornik, Lock boi 57, Conemaugh, Pa. FRAN TOMA1IC, 8. nadaoraik, Oarj, lad., Toleeton, Sta., bo* 78 NIKOLAJ POVÔE, 8. nad«., 1 Craib et., Numrej Hill. N. S PitUburg, Pa
POROTNIKI:
IVAN GOKAKK, 1. porotnik, Bo« 195, Rad ley, Kanta« JAKOB KOCJAN, 8. porotnik, 874 Ininnen Street, Johnstown, Pa. ALJOZIJ KARLINOKR, 8. porotnik, Oirard, Kaneaa, R. F. D. 4. bo« 8«
VRHOVNI ZDRAVNIK. P. J. Kern, M. D., «808 St. Clair At«., Cleveland, Ohio.
- GLAVNI URAD v kièi št. 46 Main Street, Conemaugh, Pa.
POMOftNI ODBOR.
Apendal Ivan, Conemaugh, Pa., box 278. Gaénik Ivan, 425 Coleman Ave., Johnstown, Pa. Gabreaaja Jakob, box 422, Coaemaugh, Pa. Bovc Frank, R. F. D. 5, bot 111, Johnstown, Pa. Suhodolnik Ivan, box 781, South Fork, Pa. Zoler Alojzij, bo* 514, Conemaugh, Pa.
PRIPRAVLJALNI ODBOR ZA ZDRUATEV SLOVENSKIH PODPORNIH
NAPREDNIH ORGANIZACIJ. Predsednik: Viljem Sitar, bo* 57, Conemaugh, Pa., élan S. D. P. Z. Zavertnik Jožef, 2821 Crawford Ave., Chicago, IU., élan S. N. P. J. Martin Konda, 2656 So. Crawford Ave., Chieago, Hi, élan S. & P. Z. Hrast Anton, P. O. New Duluth, Mina., élan S. N. P. J. Atefanéié Marti», bo* 78, Fraaklin, Kans., élan dr. ev. Barbare. Frank J. Alei, 400« W. 31st St., Chieago IU., élan S. D. P. * P. D. Ooriek Ivan, bo* 211, West Mineral, Kans., élaa A. S. B. P. D.
Prišle bodo druge politične akcije, kjer bi bilo treba našega na stopa. Mi pa ne boiuo priprav-jeni.
Medtem ko smo mi tako uede-avni, »e gibljejo nasprotniki. Njih delo se včasi ne opazi, ker najrajši na skrivnem rujejo. Ali zaradi naše nemarnosti se jim posreči, da zapeljejo zdaj tega, zdaj onega, in v odločilni uri je množica zaslepljena.
Sodrugi! Pustimo izgovore, pa lotimo dela v stranki. Saj ga jotrebujemo zase in za boljšo bodočnost. Vidimo, kakšne so razmere povsod po Ameriki. C« bi Me bilo delavstvo prej kaj bolj )tigalo, ne bi bile take. In če se zdaj ne bomo brigali, bodo pozneje še slabše. S soc. pozdravom
Matej Bizjak.
Uradno Glasilo: PROLEARTC, 400« W. 31st Street, Chieago, Ili Cenjena društva, oairoma njih uradniki, so vljudno proieni, pošiljati vse Aopiee in denar, naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj se pošilja glssom pravil, edino potom Poštnih; Ezpresnih; ali Banšnih denarnih aakasnic, nikakor pa ne potom privatnih tekov.
V slučaju, da opasijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo urad glavnega tajnika, da ee v pri hednje popravi.
LETNA SEJA GL. IN POM. ODBORA S. D. P. ZVEZE DNE 28. JAN. 1915.
Sejo otvori podpreds. ob 8. zvečer.
Navzoči: Zorko, Baudek, Prostor, Ze-le, Vidrich, Sitter, Povie; pom. odb.: Gabrenja, Apendal in Zalar, ter sobr. Aega, flan dr. it. 1.
Zapisnik zadnji' odborov* seje preči-tan, ter odobren.
Brat gl. tajnik priporoča navzočim skleniti pogoje glede odstopivftih, ter za zopetno sprejetje élanov v Zvezo, ker te zadeve pravila zadostno né pojasnjujejo.
Predlagan in sprejet sklop, .la znaAa čas 4 mesece od vstopa do zopetne#a pristopa v Zvezo, seveda pod pogojem, da plačajo vse zaostale mesečne doneske, ter obenem da predloše zopet novo zdravniško izpričevalo.
/adeva sobr. Ant. Istenič, čl. dr. 8t. 6. Predložena pritožba od drugega člana dotiénega drultva glede njegove že »prejete bol. podpore.
Predlagano ,ter sprejeto, da mora stvar dotično društvo natančno preiskati ,ter poročati v gl. urad Zveze. Poročilo se vzame na znanje.
Zadeva sos. Marije Peljhan, čl. dr. it. 29. Omenjena ^e opravičena do bol. podp. po izjavi njenega zdravnika, ter je obenem predloženo zapriseženo u-radno izpričevalo.
Zadeva vdove Kernove je povsem reiena po zaupniku S. D. P. Zveze, ter že vse poročano.
Zadeva Marije Kriul, čl. dr. it. 68. Omenjeni sos. pripozna vrh. zdravnik 810.00 podpore.
Predlagano in sprejeto, da se ji takoj isplača.
Zadeva Rozalije BakovIP, čl. dr. St. 42. Razvidno je že iz zadnjega zapisnika gl. odb., da vrhovni zdravnik o-menjeni sos. odklanja odpravnino. Poslala pa je že zopet vdrugié bol. listine v gl. urad, ter jih poilje gl. tajnik zopet vrh. zdravniku v preiskavo.
Navzoči sob. Aega ,čl. dr. it. 1. boleha že nad leto dni ozif. 17 mes. (Bolezen, večkratna operacija na glavi.) Prosi osebno vse navzoče, ako je mogoče kaj ukreniti glede odpravnine, da bi ee mu izplačala, ker itak bolniške podpore seveda ne preiema več. Predloženih je več listin on zdravnikov, ki ga označujejo za nesposobnega. Vrh. zdravnik pa odklanja polno odpravnino, ter mu določa opravnine 890.<*>.
Predlagano ,ter sprejeto, da se poilje sobr. Aega osebno do vrh. zdravnika
Zveze, ter da uatančno preiftče njegovo bolezen.
Predlagano in spe.jeto, da se nadaljuje seja 29. jan. do|»oldue ob S:3U. Ža ključek seje ob 10. «večer.
Nadaljevanje seje 29. jan. dopoldne
Navzoči vsi, izvsemši želetu.
Zapisnik od 28. jan. prečitan, ter o-dobren.
Glav
ni tajnik predloži poročilo ozir. telegram od vrh. zdravnika. Zdravnik poroča obžaluje, da mu Čas ne dopuiča, da bi se mogel seje udeležiti. Se vzame na znanje.
(M. taj. poroča o sobratih 2 nadz. To-mažiča, 2. por. Kocjana ,ter pom. odb Beveu. Omenjeni prosijo pismenim po tom, da se oproste, ker imajo važne zadržke, da se ne morejo udeležiti let ne seje gl. in pom. odb. S. D. P. Z. fte vzame na znanje.
Zadeva sob. Anton Omerza, čl. dr. At 5. Omenjenemu članu je gl. taj. bol podporo ustavil, z ozirom na to, da so bile listine od njegovega zdravnika na pačno izpolnjene, ozir. popolno v proti slovju sestavljene.
Predlagano, ter sprejeto, da se stvar bolj nantančno preišče, ter da se pred loži prihodnji seji gl. odbora.
Zadeva sobr. Ivan Krajačiča, čl. dr it. 61. Omenjeni preiskan od njegove ga zdravnika, je pripoznan za zdrave ga, ter se sklene, da se mu ne nakaže bol. ]»o<lpora.
Poročilo od sob. 1. por. Zveze, J. Gor Aeka. Poroča glede Josef Franko, čl dr. St. 21. Sklenjeno se ravnati po pra vilih, in sicer na strani 19, točka 3.
Zadeva sob. Martin Gluhak, čl. dr it. 44. Uradno izpričevalo glede bol podpore je prepozno dospelo v glavni urad. Sobr. Ivan Kaker pa obenem podaja natančno pojasnilo glede rad rž ka urad. izpričevala. Sklenjeno, da reS zadevo sobr. gl. tajnik.
Zadeva sos. Ana MoAek, čl .dr. it 37. Po izjavah krajevnega in vrh zdravnika ni Opravičena do bol. pod pore.
Zadeva sob. Josef Moto, čl. dr. St 27. Predložene in najdene vse njegove listine. Sklenjeno ravnati se po pra vilih.
Zadeva sob. Fr. Apan, čl. dr. it. 9 Olavni tajnik poroča, da ne nakaže bol. podpore omenjenemu prej, dokler se ne izkaže popolnoma z natačnim opisom njegovega stanja.
Se vzame na znanje in odobri.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
S. Lorain, O.
Cenjeno uredništvo I
Kar so tiče tukajšnjih sedanjih razmer, jih ne bom obširno opisaval, ker so sploh preslabe. Nič niso namreč boljše kakor drugod, ker skoraj nič ne delamo. Kar so pa tiče naših organizacijskih zadev, bi pn že bilo treba kaj izpregovoriti, ker je stvar prevažna. Zdi ae mi, da je med našimi sodrugi vse premalo zanimanja. Poznam take, ki so i-meli pred leti dosti, veselja za stranko; sedaj pa jim pride vsak izgovor prav. Če katerega vprašaš, zakaj da ne pride na sejo, i-ima takoj kakšno pretvezo.
Res je, da so tega največ krive sedanje slabe delovne razmere, a li nekoliko bolje bi bilo vendar lah ko v tem oziru. Sodrugi bi morali premisliti, da bo toliko slabše, čim bolj se bo zanemarjala organizaei ja. ('e vidimo mi, da ni pravega za nfmanja za stranko, vidijo to tu di naši nasprotniki. In to ne stane brez posledic.
Prišel bo zopet čas volitev. In kako bomo tedaj nastopili, kako agitirali, kako pridobivali druge kako jim dokazovali resnico, če sedaj spimo in se ne brigamo za nič, tako, da še sami ne vemo, kaj ae godit
najlepšem redu, z razvitimi zastavami.
Pokojnik je bival v Zedinjenih državah petnajst let, star je bil 44 let. Tukaj zapušča žalujočo vdovo, dve hčeri in enega sina, nekje v Okla. enega brata, v stari domovini pa mater in sestro.
Bodi mu lahka tuja zemlja.
Njegovi soprogi in sorodnikom izrekamo naše sožalje.
Frank Košic.
s«
Indianapolis, Ind.
Cenjeni Proletarec!
Malokdaj se kaj čuje iz naše vrle naselbine, pa naj jaz malo povem, kakšne velike dobrote si' tukaj uživajo. Tovarn imamo brez števila za vsako delo; ali kaj to pomaga, ko nas je pa vendar skoraj poloviea bez dela? Eni pravijo, da je tega vzrok evropska vojna, drugi kolnejo demokrate, a v resnici so delavci vendar največ sami krivi. Tudi pri zadnjih volitvah so zopet pomagali svojemu nasprotniku, in prav bi bilo, da bi zdaj potrkali sami na svoje prsi in se vsaj pripravili, da ne bi pri prihodnjih volitvah zopet nesli svoje kože na trg za prazne obljube, ki imajo le toliko časa veljavo, da so glasovi oddani.
Tudi o evropski vojni govore ljudje veliko, a tudi iz nje bi se lahko marsikaj naučili. V Avstriji sedi v državnem zboru 516 poslancev, ali med njimi je samo 82 socialističnih. Ako bi bili delavci dovolj zavedni, da bi izvolili soei alistično večino, ne bi bilo sedaj tega klanja in ne bi na tisoče ne dolžnih otrok izgubilo svoje redni-ke. Ali bodo krivci te moritve kaj kaznovani za svoja hudodelstva, ali so že oproščeni? Ali cesarjev in kraljev, ki so postavljeni po božji milosti, ne doleti nobena kazen?
V avstrijskem državnem zboru so zastopane vsakovrstne stranke. A zastopniki prilegiranih slojev so bili vedno složni, kadar je šlo za delavske zahteve. Če so socialisti kaj zahtevali za zboljšanje delavskega položaja, je znal finančni minister vselej povedati, da nima denarja. Za delavsko zavarovanje ni bilo denarja; za delavske vdove in sirote ni bilo denarja. Ali ko je dr. Šušteršič pravil, da ne morejo duhovniki izhajati a svojimi plačami, so meščanski poslanci z obema rokama glasovali za devet miljo-nov kron, in finančni minister je takoj imel denarja.
Tudi tukaj se najdejo popi, katerih je zgolj nevoščljivost. Neki rojak jc vzel tukaj neko dekle za svoje, pa si je pravico vzel na tukajšnji aodniji. Župniku to ni bilo prav, in naznanil je rojaka policiji, ki ga je aretirala. A zakaj? Zato ker ni imel župnik sVoje kori sti, ker se rojak ni podvizal k njemu, da bi mu bil prinesel 10 do larjev. Zato on vedno pripoveduje da bo cerkev izobčila tistega, k ne bo cerkveno poročen. Seveda nima policija nobene pravice, da aretira ljudi na župnikovo povelje.
A. M rovi je.
Mineral, Kans.
Sodrug urednik!
Ker se nobeden iz naše naselbine ne oglasi, sem se jaz namenil, da kaj poročam.
Premogovi rovi obratujejo stalno, ali srečen jc kdor ima delo. Skoro polovica premogarjev je zmirom doma. Ako eden ali drugi prostor zgotovi, gre na list, in potem je doma za nedoločen čas. Premogovi rovi se tukaj zdeluje-jo, posebno s št. 8. M. K. P. bomo v par tednih gotovi. Kam pa potem?'Dela ni dobiti. Ravno pred par dnevi mi je pravil neki Italijan, da jc bil severno od Pitts-burg, Kans. za delom. Rekel je, da je vprašal na 18 šahtih za delo, a povsod je dobil odgovor: Nothing Doing, Draginja je na dnevnem redu.	,
Kaj je'tega vzrok? Ali tudi cv-ropejska vojna?
Dne 23. pr. m. je umrl tukaj hr. Ant. Veh ar, zjutraj ob 1/24. Bolehal jc blizu štiri leta za jetiko. Pogreba pokojnega so se udeležila tri društva A. S. B. P. D., S. N. J. in K. S. K. J. »Sprevod se je vršil v
Grass, Kans.
Cenjeno uredništvo !
Tudi pri nas ni ničesar, da bi se mogli pohvaliti. Brezposelnosti je tudi tukaj več kakor preveč.
Omeniti pa moram še neko drugo reč. Kakšne štiri milje od naše naselbine stoji malo mestece Mulberry. S tem še ne bi bilo posebnega. Le to je, da ima malo mestece štiri ali pet "božjih hramov", v vsakem pa caste in uče druzega Boga., /glasili so sc pa tudi slovenski nebeški agentje. Tudi oni so si napravili božji hlevček, da >odo lože lovili backe, ki bodo no sili krvavo prislužene cente noter in polnili tisto bisago, ki nima dna Že sedaj, preden so začeli staviti, niso mogli ničesar opraviti brez delavskih žuljev. Dobili so dvoje ovčic in enega backa, ki so prišli premogle rove nadlegovat u-boge delavce s svojimi prošnjami za milodare.
Zdaj jim že stoji "božja" hiša, ne vem pa še nič; kdaj bodo začeli s svojimi ceremonijami.
Dragi delavci in sotrpini! Ozrimo se malo. Kje pa imamo bolnišnico, ki bi jo tako potrebovali kakor slepec vida? Za tako potrebno in važno reč se nikjer ne more dobiti denar; Zdravniška pomoč, kadar je nujna, pride čez tri ali štiri ure, ko je včasi že prepozno.
Naj bi naši delavci odprli oči in spoznali humbug, s katerim jih hočejo zaslepljevati. Naučili se ne bodo v cerkvi ničesar ; veliko pa bi se lahko naučili, ako bi pazno in z razumom Čitali napredne časopise. To jini pflporočam.
S soc. pozdravom
John Kunstclj.
Woodward, Iowa.
Cenjeno uredništvo Proletarea!
Tudi v naši mali slovenski naselbini so razmere zelo slabe. Res je, da se dela v tetn rovu vsak dan, ali zaslužek je zelo pičel, ker primanjkuje vozičkov za nakladanje premoga. Drugi vzrok je pa ta, da so plasti po teh roveh zelo slabe, tako da ima človek včasi več kamna nego premoga. Gospodar gs. pa noče videti. Seveda, ako nočeš delati ti, bo pa drugi, ker jih čaka vedno dovolj na delo. Nekateri pričakujejo tudi bosove-ga usmiljenja že celo po dva meseca in bi se radi učili plaziti po kolenih.
Zato ne svetujem rojakom, da bi hodili sem za delom, ker ga še tukajšnji nimajo. Kadar zgbto viš prestor, te pokliče bos na svetlo, potem pa čakaj dva do osem tednov na nov prestor.
Tako znajo kapitalisti delati z ubogim delavcem, da mu popolnoma izmolzejo žepe in si ne more na nobeno stran pomagati. To jim ne pride na misel, da delamo delavci zanje, nc pa oni za nas Nič jih ne briga, četudi pogine delavec od mraza ali od lakote, kakor so že in kakor bodo še.
V tem pač ni veliko razlike med Ameriko in Evropo; kapitalizem ima povsod enake kremplje, s katerimi ščiplje delavce in jih peha s pogubo.
Mislim pa, da se bodo delavci vendar nekoč spametovali in stopili kapitalizmu na prste ter mu nekoliko postrigli kremplje, da jih ne bo mogel izmozgavati pri delu, potem pa še pošiljat v klavnico, kakor sedaj delajo kralji in cesarji v Evropi.
Čud it se moram, če Čitam, kako se eni potegujejo za to kronano glavo, drugi pa za drugo. Po mojem preudarku ao pač vsi enaki, in čc bi bili vsi skupaj v eni vreči zvezani in potopljeni sredi morja, ne bi bilo enega bolj ško da kakor drugega. . Nobenemu cesarju ali kralju se še ni delavce v resnici smilil; nobeden ne uka zuje, naj ostanejo doma pri d nižini in pri otrocih, ampak vse mo ra uod nož.
Naposled priporočam delavcem rojakom naj pridno agitirajo za Proletarea, zakaj to je res naš delavski list.
Jack Bergant.
Akron, Ohio.
Drago mi uredništvo Proletarea!
Tudi jaz nimam poročati kaj dobrega ampak moram svetovati rojakom, naj ne hodijo sem za delom. Tukaj se dela največ "piece work;" eden dela za tri in prav pridni so. Zraven je pa okrog dcsettisoČ dclavcev brez dela. Taki hodijo k L orcu in kdor se mu prav dopade, dobi včasi dela; seveda aiora še prej k zdravniku, da se vidi, če je sposoben, da bo tako garal, kakor se zahteva od njega.
Tukaj ni veliki Slovencev, pa še teh par se ne more razumeti med seboj. Dostikrat sem jih slišal, če se pogovarjajo o vojni. E-ni hočejo" na vsak način da bo Avstrija zmagala, in če kdo ni prepričan, da bo, je takoj sovražnik. Pred vojno pa sploh ni bilo tukaj Avstrijcev; tudi ni hotel biti nihče Slovenec ali Hrvat.. Če je znal kdo par nemških besed, je bil Nemec, če je znal kaj angleško reči, je bil pa kar Anglež.
Jaz mislim, da bi bilo bolje, če bi se malo manje prepirali zaradi vojne, pa malo bolj brigali za delavske razmere v Ameriki, kjer jih je na miljoiie brez posla.
Martin Klauč.
Stran Kp.
Chieago, 111.
Vabijo se vsi člani soc. kluba štev. 1. J. S. Z, da se zanesljivo vdeleže izredne klubovc seje, ki se bode vršila v navadnem prosto ru v sredo dne 10. februarja t. 1. zvečer ob osmih. Na dnevnem redu bo več važnih stvari, ki jih je treba rešiti. Torej se želi, da se vsi člani gotovo te seje udeleže.
F. Oodina, tajnik.
Cleveland, Ohio.
•Velik shod brezposelnih delavcev bo v petek, 12. februarja ob H. zvečer v Acnie hali, 2416 na E 9. cesti blizu Central Ave.
Govorili bodo razni govorniki o vprašanju, kako je rešiti problem brezposelnosti. Povabljen je tudi župan Q. D, Backer. Dolžnost vsakega brezposelnega delavca je da se udeleži tega shoda. Vstopnina je prosta. L>
Brezposelni delavci morajo svojo udeležbo pokazati, da se sami zanimajo za svoj položaj in da zahtevajo rešitev tega prevažnega vprašanja. Ne mloščine, ampak poštenega dela. Zatorej vsi na shod.	A. Bogatay.
San Franciaco, Cal
Vsem članom jugosl. soc. kluba štev. 138 se tem potom naznanja da se seje kluba vrše vsako dru go nedeljo v mesecu ob 8. zvečer v prostorijah sodr. John Rauch na 635 San Bruno ave.
Uradniki za tekoče leto so izvoljeni sledeči: Sodr. John Golo bič, organizator, sodr. Martin Šuklje, blagajnik, sodr. Adolf R Božič, 530 Vermont St., tajnik Martin Suklje, zapisnikar.
Adolf R. Božič, tajnik.
VABILO!
k prvi
KONCERTNI IN DRAMATIČNI VESELICI
katero priredi SLOV. SOC. KLUB ŠT. 114 v Detroit, Mich. v Češki dvorani, na vogalu St. Antoin & Orskine St.
Uljudno vabimo vsa sosedna društva in drugo občinstvo, da se mnogoštevilno odzovejo temu vabilu. Zanimiva igra: "Trije tič-ki". Vstopnina za moške 25c. — Dame so vstopnine proste.
Za dobro zabavo in prigrizek bode skrbel	ODBOR.
LISTNICA UREDNIŠTVA. West Allia, Wis.: Primili smo za prošli broj prekasno, a sada nc vrijedi više.
UPORI V AVSTRIJI.
Po ameriških časopisih so bile zadnji čas razširjene razne vesti o punta rak i h dogodkih v južnih delih Avstrije. Imenoma so bili navedeni Zagreb, Ljubljana, Suša, OpČine.
V	Zagrebu so baje dijaki napadli banovo palačo na Markovem trgu; eno krilo palače je zgorelo. in ban baron Skerlccz je bil ranjen.
V	Ljubljani jc neki duhovnik pridigal zoper vojno; ljudstvo ae
jc spustilo v boj z žandarji, ki so' ga hoteli aretirati, potem je na-padlo palačo deželnega predsedstva, in v boju z vojaštvom je bilo mnogo oseb ranjenih.
Na Sifšaku so demonstranti napadli domobransko vojašnico. ^^
Te vesti so prešle tudi v slo venske liste v Ameriki iu nekateri so jih sprejeli za reanične.
Mi vemo, da ni v Avstriji vse tako, kakor slika njena vlada in kakor poročajo strogo cenzurirani listi. Navedenim vestem pa vendar ne verjamemo, ker imamo za to tehtne razloge.
Zagreb je ves "našpikan" z vojaštvom. Četudi je to že veči uoma vojaštvo tretjega reda, ima vendar orožje. Če se vprašamo, kdo bi bil mogel izvršiti naskok na banovo palačo, dobimo odgovor, da so skoraj vsi, ki bi bili pripravljeni in sposobni za tako dejanje, sami že davno poklicani pod orožje. Banova palača pa je nedvomno strogo zastražena, in kako naj bi se zažgala, nam je z ozirom na njen položaj velika u-ganka.
V Ljubljani. Kdo bi mogel biti tisti duhovnik, ki bi se upal pri digati proti vojni? Nobenega ne poznamo. Se bolj neverjetno je to, če se spomnimo, da se je vsa klerikalna stranka od vsega začetka navduševala za vojno in da je dr. Sušterčič že mesec dni pred mobilizacijo na javnem shodu ščuval na vojno.
Toda recimo, da bi se našla taka bela vrana med ljubljansko duhovščino. Tisti ljudje, ki hodijo poslušat pridige, se ne puntajo; tisti, ki bi morda rebelirali, ne hodijo na pridige, ne glede na to, da so tudi skoraj vsi pri vojakih ali pa zaprti.
Na Sušaku ni domobranstva ne domobranske vojašnice.
Tako kakor je bilo telegrafira-no, ni torej nič s temi vestmi. Sploh pa ne m&re biti sedaj govora o kakšnem resnem uporu. Kdo naj ga uprizori, kdo naj ga organizira, kdo naj ga vodi? In kdo naj se punta?
Razumemo pa, kako nastajajo take vesti, in kje je iskati njih stvarno podlago. Zakaj popolnoma brez podlage vendar niso. Iz uradnih poročil vemo, da je dol goletna ječa in tudi smrtna kazen v Avstriji že skoraj nekaj vsak danjega. V justičnem barbarstvii^^ je habsburška monarhija že prekosila Rusijo.
Vemo tudi, da postaja življenje v Avstriji od dne do dne težav-nejše. Tudi o tem imamo neštete uradne in neuradne podatke. Vemo — kar je samo ob sem naravno— da je nezadovoljnost velika in da raste. Nasprotje med oficielnimi vestmi o zmagah in povestmi ranjencev o strašnih izgubah jo še povečuje.
Tupatam odpre kakšen nepre-vidnež usta. Kjer postane beda prevelika, pride do demonstracije iz obupa. Posameznih nemirnih epizod je veliko zdaj tu zdaj tam. Mnogo vesti o takih dogodkih gre po svetu, zaradi stroge cenzure pa nobena ni dovolj jas na, in poročevalci si morajo iz posameznih kamenčkov sestavljati mozaik. In ta je potem napačen.
Omenjene vesti v časopisih to-rvj niso »etnične. Ampak izpod njih je resnica, da je položaj v Avstriji strašan, ne le za ljudstvo, temveč tudi za vlado in — morda tudi za dinastijo.
Pogrebe bodo v Ljubljani ko-
munizirali. Najprej jc mestna u-prava kupila pogrebni zavod g. Doberleta za 100.000 kron, sedaj pa odkupi še večji pogrebni zavod g. Turka za 250,000 kron. Razen se nekega manjšega pogrebnega zavoda v Spodnji Šiški v TJubljani ni več. Občina bo torej sama oskrbovala vse nadaljne pogrebe v svoji režiji. Glede nakupa Turkovega pogrebnega zavoda trde nekateri občinski svetovalci, da je gori označena kupna cena pretirana. Čim se izvede komunizacija pogrebov, uvede občina tudi pogrebno zavarovanje.
Koliko vrst živali je na svetu. Berlinski učenjak naravoslovec Mobius trdi, da jc na zemlji 415.000 različnih živali, med temi okoli 33.500 sesalccv, tičev, reptl-lij, amfibij in rib. Največ vrst je hroščev, ki jih je baje okoli * 120 000 vrst. Leteče živali so torej najbolj razširjene, ker se najlažje skrivajo in najbolje premikajo. Čim večja in težja je žival, tem hitreje izginja.
Poročilo o razpečanih znamkah J. S. L
v mesecu januarju 1915.
Razdelje uo:
^ Driava	Mt'rtto	M i > &.B	M 1	3 a . « t * •	a V *> K « a v
		* N 2 0 a <e C N	2 M	Gl. sor.	o tî
Ark.	Usutington . .	... 50	5.00		
t 4	Fort Bmith .	. 34	3.40		
« i	Hartford . .	• 17	1.70	5.35	5.35
Illinois	Chicago 6 .	. 90	9.00		
i 4	¡Staunton . .	9	.90		
« i t 4	Springfield. Chicago 1 . ..-.,...	40 25	4.00 2.50		
4 4	Nokomis..........	. . 40	4.00		
4 4 4 4 4 4	Vitt............... Chicago 20 Chicago 60 .........	. . 8 . 50 .... 25	.80 5.00 2.50	-	
4 4	Virden ...	. 20	2.00		- '
4 4	Zfigler..............		2.50		
4 4	K. 8t. Louis. .	____ 20	2.00	17.60	17.60
Ind.	Clary.................	.... 100	10.00		
4 4	Clinton..........	.... 54	5.40	7.70	7.70
Cal.	San Fiancisko 63	. 10 •	1.00		
4 4	Han Franciiko . .	... 25	2.50	1.75	1.75
Colo.	Pueblo........	. . . 20	2.00	1.00	1.00
Kaas.	Skidmore . . .	. . 16	1.60		
4 4	Dunkirk . .	. 29	2.90		
44	Frontenac . . .	20	2.00		
4 4	Fraaklin . .	24	2.40		
4 4	Stone City	. 17	1.70	5.30	5.30
Mont.	Bear Creek	• . 21	2.10		
4 4	Red Lodge	. . 20	2.00	2.05	2.05
Mich.	Detroit 61	. 50	5.00		
4 4	Detroit 114 .	. 40	4.00	4.50	4.50
Nebr.	So. Omaha .	25	2.50	1.25	1.25
Ohio 4 4	Neffu..... Youngstown 1	6 . 30	.60 3.00		
4 4	Karbeton . . .	. . 12	1.20		-
4 4 -	Steubenville . ■	15	1.50		4
4 4	Cleveland 27	. 20	2.00		
4 4 4 4	Akron..... Collinwood.......	5 20 .	.50 2.00		
e<	Cleveland 71 ..	30	3.00	6.00	6.90
Pa.	N. S. Pittsburgh '	. 100	10.00		
4 4 « 4	McKeesport ... Canonsburgh . .	. . 20 . 29	2.00 2.90		
4 4	New Brighton .	. 20	2.00		
4 4 4 4	McKees Rocks . . Forest City \.	. 10 . 3	1.00 .30		
4 4	Beaversdale . .	. - 14	1.40		
4 4	lientleyville . .	.	1.60		
4 (	E. Pittsburgl	. 40	4.00		
4 4 4 4 i 4 « 4 4 4 4 4	Sygsn ..... Duulo .... Bessemer..... Clairton....... N. S. Pittsburgh 1:1 Woodlawn.........	. 20 . 13 . 46 . . 25 . 10 . . 50	2.00 1.30 4.60 2.50 1.00 5.00		
4 4 . 4 :: >	Fitz Henry....... So. Side Pittsburgh W. Newtcn.....	____ 20 . 30 6 ... 7	2.00 2.00 .60 .70		
4 4	Browndale . . .	. :.. 9	.90		24.60
4 4	Lloydale ....	14	1,40	24.60	
Wash. 4 4	Roslyn..... Buckley . . .	48 10	4.80 1.00	2.90	2.90
t^Vis.		27 '	2.70		
r 44	Kenosha 137	... 50	5.00		
4 4	Racine ....	10	1.00	4.35	4.35
\Vyo.	Rock Sprinp	44	4.40		
4 4 4 4	•Gunn . . . Cumberland .	19 ____ 8	1.90 .80		
4 4	Cambria . .	... 97	9.70		9.60
4 4	Superior . . .	... 24	2.40	9.60	
t f			1189.70	$94.85	$94.85 Olli
Znamk dobljenih v jauuarju.
2000
Razpečanih v januarju.
4143 1H97
Na roki dne 31. januarja............
Izjemnih znamk na roki dne 1. januarja Dobljenih v januarju.................
243 200
.2246 443
Dano državi Colo.......
'<** 11 Penna . . .
Ohio......
Wis. ......
Mich.......
Mo........
Ill.........
Calif.......
Wvo.
20 42 40
60 80 40 30 10 6
32s
Na roki dne 31. januarja........ . . . ...
Dualnih znamk na roki dne 1. januarja Ranpe<'nnih v januarju................
.115 16S 14
Na roki dne 31. januarja
......154
Tajniitvo J. 8. Z.
FOND ZA ZVEZNO TISKARNO v mesecu januarju.
Ifrdni me.aeini prispevki v jan..$ 94.85
Jugoal. soc. Vje^e St. 1, Pa...... 180.35
Feodor Popov ic h, Pa........... 100
Oddano blagajniku trga fonda .♦276.20 Tajništvo J. 8. Z.
POPRAVEK.
V deceniberskein računu je bilo ipomotoma poročano za Spring-.field, 111., 20 znamk, mesto 40.
LISTNICA UPRAVNIŠTVA
J. P. Collinwood, O. Proletarca bodemo zopet pošiljali Vašemu bratu v staro domovino, ko bode enkrat vojna končana. V slučaju pa, da bi Vaš brat poprej umrl, potem Vam povrnemo denar.
Frank Polda, Brawndale, Pa. Za Vašo naročnino nam je poslal P. K. začetkom januarja #2.00. Prvo štv. katero smo Vam poslali smo dobili od postne uprave nazrfj s pripombo, da Vas ne morejo dobiti. Potem smo poskusili Vas dobiti
V. J. Kubelka, 538 W 145 St. New York, N. Y.
J. K. Nokomis, 111. Tisto stvar pojdite vprašat kakšnega odvetnika.
F. K. Lowell River, B. C. Canada. — Knjig smo Vam poslali toliko, kolikor ate jih naročili! Mi držimo toliko z ruskimi in srbskimi delavci kakor z nemškimi. Nič več in nič manj! Ako pa Vi ne marate Kuaov in Srbov, potem se pa zavoljo tega i udi ne bode svet podrl.
NAROČNIKOM IN SOMIÔLJE NIKOM.
Z današnjo številko Proletarca je zopet prišel na svitlo "Mož z batom." Na naš zadnji poziv, v katerem smo našim naročnikom in prijateljem pojasnili finančno zadrego, v kateri se nahaja Proleta-ree, edini slovenski socialistični list v Ameriki; se je vkluh slabim časom v katerih se nahajajo naši sodrugi iu somišljeniki — oglasili nepričakovano mnogo naših starih veteranov, ter svojemu listu pomagalo iz hipne iu neljube zadrege. Seveda še danes nimamo posebno sijajnih razmer. Številke v bančni knjižici so prokleto majhne. Ampak nekaj pa vendar lahko našim sodrugom na veselje, sovražnikom pa na žalost kon-štatiramo; in to je, da ako bodo zevedni delavci še nadalje tako zvesto podpirali Proletarca kakor so ga v zadnjih šestih tednih, potem je vsaka nevarnost, da bi šli nazaj na štiri strani popolnoma izključena. Ze so si nasprotniki socializma veselo meli roke in šepetali na ušesa, da pojile Proletarec "rakom žvižgat". Pobožni-očetje jezuit je So si iz Ita-li.ie naročili posebno naslovno sliko za svoj "nabožni list" in s tem nehote razvili dobro agitacijo za naš list. Kolikor bolj bodo naši pobožni in nepobožni nasprotniki grizli okoli sebe, toliko preje bode "mož z batom" nagnal številko do vrha.
Zadnje čase smo dobili od so-drugov mnogo pisem, v katerih se Vesele nad skrbnim urejevanjem lista. Večina slovenskih listov se urejuje s škarjami. Proletarec ima originalne in interesantne članke, s kakršnimi se ne more ponašati nobeden list v slovenskem jeziku. Mislimo, da se ne motimo ako rečemo, da bodo slovenski delavci še nadalje ostali svojemu zvestemu bojevniku tako naklonjeni, kakor so bili do sedaj. Naša želja je, da gremo s Proletareem navzgor: pod nobenim pogojem pa ne navzdol!
v Beaverdale, Cambria County, Pa. Mi Vam lahko dokažemo, da smo Vam redno vsako štv. poteni poslali na zadnji naslov in pošta nam ni lista vrnila,- valed česar smo mislili, da je to Vaš pravi naslov. Sedaj bodemo popravili in i Vam pripisali toliko več štv., ko-i likor jih niste prejeli.
Ludvig Huch, Collinwood, O. Vi se pritožujete, zakaj ne dobite lista. Stvar je sledeča: 11./8.—1013. ste poslali $1.00 in s tem plačali naročnino od štv. 201 do štv. H17.: fi /12.—1014 ste tudi poslali $1 00 in s tem plačali od štv. 317. do štv. 343.; 7/30.—1014. pa ste zadnjikrat poslali $1.00 in torej plačali do štv. 360. Sedanja štv. Proletarca je 387 in samo ob sebi se razume, da smo Vam morali ustaviti list. Ako pa mislite, da ste še pozneje poslali kaj denarja, potem nam pa pošljite potrdilo od u-pravnika.
Fr. O. Max, N. Dak. Knjige za učenje angl. jezika mi nimamo v zalogi. Pišite na sledeči naslov:
C. Kunstel 0.15, Neža Kalan 0.25, J. Tavčar 0.05, M. Boldau 0.05, R Linka 0.25, J- -ereb 0.10, ,J. Richtar 0.10, A. Kužnik 0.05, F. Čeme 0.10, F. Baelz 0.25, F. Yoc-nick 0.15, F. Juančič 0.10, M. <Jla-vek 0.10, A. Nodnik 0.10, F. An-tončič 0.25, L. Panko 0.10, L. Cuč-nik 0.10, J. Merhar 0.05, L. Ter-beznik 0.05, A. Baye 0.25, M. IV-trovčič 0.25, J. Kesinovič 0.25, A. Jankovič 0.10, F. Kesinovič 0.10, K. Kosič 0.10, F. Benčič 0.10, F. Oskar 0.10, F. Cokua 0.10, F. Košir 0.05, J Kobal 0.05, M. Kopov 0.05, J. Jereb 0.05, A. Ogrin 0.10, Kose Kolar 0.10, C. Kobal 0.10, M. Zu-gelj 0.05, K. Bamos 0.10, I). Sirk 0.05, .1. Marec 0:15, M. Križnar 0.10, F. Ločar 0.10, B. Gerbec 0.10, J. Pavlič 0.10, K. Kogoj 0.10, A. Cenkura 0.05, F. Križaj 0.05, B. Deklava 0.05, N. Turek 0.10, (J. Matijatko 0.10, A. Posega 0.10, <2. Maleko 0.10, K. Lenarsi 0.10, P. Kobal 0.10, A. K< rmavšič 0.10, .1. Pretič 0.10, A. Klančar 0.10, L. Milostnik 0.10, F. Bozaglav 0.10, P. Kace 0.10, F. J urea 0.10, M RaisO.lO,.). Perte 0.10, F. Narobe-prav 0.25, F. Jurek 0.10, J. Lau-renčič 0.10, A. Srnadel 0.10, A. Se-eak 0.95, A. Semee 0.25, V. Jur-man 0.25, A. Pozareli 0.25, A. hiberna 0.10, V. Košir 0.10, Člani soc. kluba štv. 27 $1.90. Vsi v Cleveland, Ohio. — Bi rad pil 0.15, Peter V. 0.50, Jože Lancman 0 0."», Jože Cestarjev 0.15, Peter Kralj 0.2f>, Kokutov sin 0.25, Za mež-narja 0.05, Pod pečjo 0.10, M. J. 0.10, Kranjski boos 0.25, Vse rad 0.25, Žena tega 0.10, Ker sem 0.25. 1 je be t 0.25, Ker delam n ih, Hnini dopis 0.10, Da bode naročnik 010, Nigrski far 0.05, John Košmerlj 0.50. Vsi v Reading, l'a. Lepa hvala vsem. Izkazano v mesecu januarju ...................$106.64
Zadnji teden.........L 22.94
Skupaj od januarja 1. do danes...............$189.58
imenika padlih, ranjenih in vjetih naših rojakov v sedanji evropski vojski.
Sestavljen po izvirnih poročilih vojnega ministrstva z ozirom na tretje zborno poveljništvo (corps) pri katerem službujejo izključno skoraj sami Slovenci. Tu so navedeni vojaki ljubljanskega, spod-nje-àtajerskega, spodnje-koroske-ga, tržaškega i t. d. pešpolka; naših lovskih bataljonov, dragonske-ga in domobranskih polkov; Slovenci drugih oddelkov in vojne mornarice, skupno nad 4000 imen. Vkupno je do zdaj navedenih nad :>IMM) ponesrečencev v vojski. Pri nekaterih vjetih je navedeno, kje se nahajajo v vjetništvu a pri nekaterih padlih naveden je celo grob, kjer so pokopani.
Cena za 2. in 3. zvezek je 35 centov, za vse tri do zdaj izšle zvezke, ki obsegajo 200 strani, pa samo 50 centov. Naročila in denar pošljite na :
FELIX M. DOLINAR 45 Vesey St., Dep. P. New York.
Kdo želi razprodajati imenike, naj piše po pogoje.
(Advertisement).
LASTUJTE FARMO V ARKAN SASU ALI PA LOUISIANI.
Z malo svoto kot vplačilo si lahko kupite 40 akrov zemlje. Mnogo tujerodeev si je opomoglo s kmetij;»' VrkansAffU .\n JLpnisiani. N udi se tudi vam enaka prilika. O-svoboditev so dosegli Slavonei, Cehi, Poljaki, Litvini in drugi narodi na naši kolonijski zemlji. Za natančna pojasnila in cene pišite
te danea: M Allen, P. T m Kock Island Lines, Room 718 La Salle Station, Chieago, 111.
(Advcrtisement.)
Listu v podporo od 1. do 8. februarja.
Krožek sodrugov iz Kenoshe, Wis. na obisku v Chieagi $1.00. — Martin Jontes $1.00, Frank Bregar $1.00, Jerry Urh $1.00, An-drev Krarnzar 0.50, Joe Ovca 0.25, Luka Repovš 0.50, Charles Kajtna 0.25. Vsi v Springfield, IU. — Slov. soc. klub štv. 134 Klein, Mont. $2.50. — Anton Tome 0.25, Frank Skrabar 0.25. Oba v Dunkirk, Kans. — Andro Pelhan, Electric, Mont. $1.00. — Cleveland, Ohio.
NAZNANILO!
Naznanjamo, da so "Družinski koledarji" vsi razprodani in da naj nobeden več za istega ne posije naročnine, ker jih nimamo več v zalogi. V slučaju, da ima kdo še večje število koledarjev, katerih ne more razprodati, naj nam iste vrne po expressu.
Dotični, kateri so naročili kole dar.je in se ne plačali naj nikar vedno ne poprasujejo za cene in račune. Zaključek direktorija " Juoslovanske delavske tiskovne družbe" se glasi, da se za to leto pri najboljši volji ne more dati nobenega popusta. Račun si toraj lahko vsakdo naredi sam. Posije naj toliko man je kakor po 35 cen tov komad — kolikor je plačal expressnih stroškov!
Bolan izza majnika.
Mr. Theodor Bereska, 1020 W. Ohio St., Chieago, je prišel v naš urad iu rekel, da je izza meseca majnika trpel valed polnote v želodcu, omotičnosti iu težkosti na prsih. Nobena jed mu ni dišala iu je bil vedno zapečen. Brž ko je začel uživati ameriško zdravilno grenko vino, se mu je stanje /boljšalo. Sedaj mu jed tekne in počuti se popolnoma zdravega. Vemo, da mnogi ljudje enako trpe iu brez dvoma bodo veseli tega pisma. Tri-nerjevo ameriško zdravilno grenko vino je zanesljivo zdravilo v takih slučajih, ker navadno brž o-lajša. Pri zapeki in njenih zaplet-, Ijajih je priporočljivo. Gena $1.00. Jos. Triner, izdelovatclj, 1333— 1339 S. Ashland Ave., Chieago, lil.
e
Nevralgične in revmatične bolečine brzo prežene Triner's Lini-ment. Cena 25 in 50c., po pošti 35 i u 60c. *	Adv.
"Ako si nameravate naročiti graf of on, ali importirane sloven ske grafofonske plošče, obrnite se name. Imam v zalogi tudi ure, veriiice, prstane in sploh vsakovrstne zlatnino in srebrnino.
A. J. Terbovec, Box 25, Denver, Colo."
P.!.««*! Ci.
¡jj Peel «t (mi
^ xTa 'ja. O. 4L
CHAS. d. OCASEK, M, D.
PRIZNANO DOBRI —
ZDRAVNIK
NA ZAPADNI STRANI CHICAGE.
Dasiravno že star zdravnik, vendar se do sedaj še ni nikdar posluževal oglasov. Kdor je bolan naj se zaupno obrne do njega. Kadar ste Irolani, ne hodite k raznim zdravniškim mazačem; edinole zdravnik, kateri je vešč svojega poklica, more ozdraviti bolnika!
URADNE URE 8 do 10 dopoldan, in od 1 do 'A popoldan Pridite na naslov:
1500 So. Crawford Ave.
Telefon Lawndale 3133
VOJNE NEVARNOSTI NA FARMAH U WISCONSINU NI.
To je gotovo! Ravnotako je go tovo in resnica, da se v okraju Chippewa dobi najboljša fannar-ska zemlja v državi Wisconsin. Kupilo je tam pred kratkem več rojakov, ki se bodo prihodnjo spomlad naselili. Vsi hvalijo krasno okolico in rodovitno zemljo na kateri obrode raznovrstni poljski pridelki; tudi tobak raste tam. Črna prst, brez vsakega peska. Vsi predpogoji za uspešno sadjerejo in živinorejo. Cel okraj že gosto naseljen in na stotine a-krov sčiščenega zemljišča. Ob na sem svetu teče bistra reka Chippewa s svojimi pritoki; v obilici je tudi kristalno čiste studenČnice. Dobre ceste vsepovsod. Pet milj oddaljena žetrzniška postaja mič nega mesteca Cornell j tvornico za papir; kakih 18 milj odtod pa stoji glavno mesto okraja Chip pewa, Chippewa Falls, eno naj večjih mest severo-zapadnega Wisconsina, z bogato industrijo in velikim trgom za poljsks pridelke. — Pišite nam še danes po natančen popis naše zemlje, ki ga pošljemo brezplačno. Aker od $16 —$20. Vozne stroške povrnemo, ako ni vse to res, kar pišemo. Zdaj je še čas. da si ogledate. Ne zamudite ugodne prilike. Pišite nam takoj.
SLOVENSKA NASELBINSKA
DRUŽBA, 198 — 1st Ave., Milwaukee, Wis
PHONE; CANAL S014
POZOR! SLOVENCI! POZOR! SALOON
s modernim kegl^čen Bivši Martin Potokar place
Sveže pivo v 'sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne pijafe ter unijtdte smodke. Potniki doU* čedno prenočišče za nizko ceno.- Postrežba točna in iz-l>orna. — Vnem Slovencem in drugim Slovanom se toplo pri|K>ročata
JAZBEC & OMAHEN
1S2S S. Kacinc Ave.. Chlciifio. III
Pazite na la
Ničvredne ponaredite Klavnega Pain-Expeller-ja dobite ČAHto, ako niste pa-zni. Pazite na sidro in ime Richter 25c in 6()c pri vseh dobrih lekarnarjih.
F. Ad. Richter & Co.
74-80 Vnkliftis SI.
NEW YORK, N. Y.
ANTON MLADIČ moderna gostilna. Toči pilsensko pivo in vina. Kegljišče.	Tel. Oanal 4184
2348 Blue Islnad Ave. +	Ohiesgo, 111.
CARL STROVER
Attorney at Law
Zastopa «a vseli sodiščih.
¡specialist za tožbe v odškodnins-, kih zadevah, ftt. sobe 100H
133 W. WASHINGTON STREET
CHICAGO, ILL. . Telefon: Main 3989
Dr. W. c. Ohlendorf, M. D.
Zdravnik is notranje boleuü In raaecalolk. tsdrarailka preiskava bretpla^ne—plačati je le zdravila 1024 Blue IslaaS At«., Chicago. Ureduje od 1 de 3 pepel.; od 7 de 9 sveJer isvea Chieaf» iiveii belsiki «sj piieje slovansko
BKLL FHONK 1318-J FISK
Matija Skender
SLOVENSKI JAvNl NOTAR
ZA AMERIKO IN STARI KRAJ
5227 Butler St.
Pittsburgh, Pa
ALOIS VANA
— iv.delovatelj —
sodovice, mineralne vode in raznih neopojnlh pijač.
1837 8o. risk St. Tel. Panal 140t
LOUIS RABSEL
moderno urejen nalun
NA 460 GRAND AIE.,	KENOSHA, VI 1
Telefon 1199
J. A. FISCHER
Buffet
ima oa raspolago vsakovrstno plve Tino, ssBodke, l. t. d. Izvrstni prostor ta okrepčilo. 3700 W. 26th St..	CMcafS, IU
Tel. Lawndale 17S1
Socialistične slike in karte.
"Piramida kapitalizma", a slovenskim, hrvatskim in angleškim napisom.
"Drevo vsega hudega" s slovenskim napisom.
"Zadnji itrajk" s hrvatskim napisom.
"Prohibition Dope" s. angleškim napisom. Cene slikam so 1 komad 15c;, 1 tueat $1; 100 komadov $7.00. Cene kartam: 1 komad 2cl 1 tucat 15c, 100 komadov 70c. Poštnino plačamo mi za vse kraje sveta.
.INTERNATIONAL PUB. 00-1311 E. 6th St,
Cleveland. Ohio.
M. A. Weisskopf, M. D,
Izkušen idravnik.
Uraduje od 12 A. M. —3 P. M. in od 8—10 P. M. V aredo in nedeljo večer neuraduje. Tel. Canal 476.
1801 So. Ashland ave. Tel. residence: Lswndsle 899f.
J V^Važno uprašanjef ^
lUfl mi oprioilj
mm	mjbiljl m it»)C»n»je ^ I
Konzularre
vojaške .^íty^*07 ■*D0T*r ^ "A'VJ^ÍlilM'aukcc.Wi Ki
u
t ho .jet A k ko
DELNIČARJEM JUOOSL. ZA DRUŽNE TISKARNE NA ZNANJE!
Olasom zaključka direktorija Jug oil. zadružne tiskarne (South Slavic Co-operative Printery) dne 19. januarja t L, se vrši v nedeljo dne 21. feb. ob 10. dopoldne, na 1830 So. Racine Ave., Chicago, m.
OBČNI ZBOR DELNIČARJEV Na dnevnem redu bo razpust
korporacije.
Direktorij J. Z. T. (8. S. C. P.) KRUH V AMERIKI
V deželi največjih farm, naj-obsežnejftih poljan, iiajglaeovitej
fie pšenice, v deželi velikega žitnega izvoza, v ponosni, slavni a-meriki preti — lakota.
Cena plenice se dviga žo od začetka vojne; moka se že nekaj časa podražil je, in sedaj je z vso resnostjo prišel na vrsto kruh. Najvažnejši, najpotrehiwjsi živež se odteguje ljudstvu.-
Predsednik Wilson je pred nekaj tedni ukazal, naj se prcIMe-jo vzroki podraževanja pšenice. To je lepo. Bati se je le, da doseže draginja tako višino, da si delavstvo sploh ne bo več moglo privoščiti kruha, preden bo preiskava končana. Take ameriške preiskave namreč niso nič kaj na do .brem glasu. Vodijo sr obširno, zaslišavajo so ljudje, sestavljajo sr dolgi zapisniki, izda so debela knjiga, to čita trideset ali štiri deset ljudi, ki se bavijo s študijami, pa — amen.
. Doslej Se nismo slišali, da bi bila preiskava rodila kakšen uspeh ("V ga bo, se zmanjša kruh do tedaj lahko za polovico.
Iz vseh mogočih krajev Zedi-njenih držav namreč že prihajajo vesti o podraženem ali zmanjšanem kruhu.
Iz Salt Lake City. U., poročajo: Tukajšnji peki so naznanili, da ne bodo pekli nič več kruha po pet centov; hlebček se bo prodajal po deset centov.
Iz St. Louis, Mo.: F. B. Conno-ly, predsednik Kot ail Grocers Association v San Franciscu je izjavil, da so farmerji krivi po-draženja moke in kruha; ker zadržujejo žito, misleči, da dosežejo višje cene zanj.
Iz Joliet, 111.: Sledeči primeru Grocers' Baking Co. so tukajšnji peki povišali ceno kruha na sest centov. Ta sklep pekov stopi prihodnji teden v veljavo.
Iz Milwaukee, Wis.: Tukaj se kruli ni podražil, ampak peki so izjavili, da morajo izdelavati manjše hlebčke. Na enak način se hočejo odškodovati tudi peki v Clevelandu, O.
Take vesti prihajajo dannadan. Kako dolgo bo vlada še čakala, preden stori kakšne resne korake!
pri Lanibert Lake, šest milj od Vauccboro, ter mednarodni most med Calais, Me. iu St. Step h en* n. B."
Angleški» poslaništvo je boje prosilo, da se izroči Iloru Kanadi.
Taki prenapeteži hočejo "služiti svoji domovini", pa izvržu jejo neumnosti, ki bi lahko imele najusodnejše posledice. Tisti raz-■treljeni obok gotovo ne bo preprečil prevažanja iz Zedinjetiih držav v Kanado; v vojni se raz-dene veliko mostov, pa jih nado mestijo celo pionirji, ki niso študirali na visokih tehniških šolah. Iu če je von llorn hotel razstreliti kar tri mostove, si je pripisoval nekoliko preveč nadčloveških moči. Pri tem pa je mož mendii popolnoma pozabil, da bi s svojo neumnostjo lahko povzročil največje sitnosti Zedinjenim državam, ki nimajo ničesar opraviti z njegovo domovino.
OBTOŽENA ZARADI UMORA
eo nierodajnih častnikov v najkrajšem času v Mehiko, /a predsednika tega odbora sta bila izvoljena Federico Gauibou, bivši minister za zunanje zadeve v lluer-toveiu kabinetu in Francesco Carvajal, predsednik izza lluertovega odstopa. Predsednika imata pravi-eo imenovati ožje odbore v Zedi-njenih državah, na Španskem« na Kubi, v Kanadi in v drugih deželah, ker so lnehikauske naselbine.
POSREDOVANJE MIRU.
Med nevtralnimi drŽavami v K v ropi se vodijo razprave o vprašanju, če bi mogle kaj storiti, da se konča vojna. Obravnave niso prekoračile stadija predposveto-vanja. .
PRAVI VZROK VOJNE
Iz Denvet ja, Colo., poročajo, da so tam ponoči nenadoma prijeli dva uradnika Colorado State Fcderation of Labor, po imenu' W. K. Kickev in KI i M Gross in ju odpeljali v okrajni zapor. Povelje za to je prišlo i/. Walsen-burga, kjer so ju porotniki na tajni seji obtožili zaradi umora.
Že od novembra zasedajo tam porotniki in neprenehoma se nino-že obtožile proti organiziranim rudarjem, vse v zvezi z zadnjo stavko. In same obtožbe zaradi veli-! kili zločinov, zarote, urora i. t. d. Človek bi mislil, da so tam divjali delavski barbari, ki so noč-indan napadali in morili angelj-ske rovdijo in tniličarje.
DOSLEDNOST!
lo: "Ravnal sem po ukazu. Aretiral sem sedem Nemcev, štiri Kuse, dva Francoze, pet Italijanov, dva Kuuiuna, enega Amcrikanca. Prosim za pojasnilo, s katero državo imamo vojno".
Četudi je anekdota nemara izmišljena, je vendar dobro izmišljena.
Kksekutiva A. F. of L. je sprejela na svoji redni seji izjavo, da je splošna vpeljava osemurne ga delavnika najboljši protiutež proti brezposelnosti.	i
Na glavni konvenciji A. F. of L. v jeseni j»- bil predlog, ki je zahteval zakonito vpeljavo osem-urnega delavnika, odklonjen. Sa-j muci Gompers je gromovito govoril proti njemu.
Ali misli Samuel Gompers, da se bo oseniurni delavnik splošno vpeljal, če sklene to A. F. of L. na svoji seji?
DELAVSKE NEZGODE.
RAZSTRELJEN MOST
Nekaterim ljudem menda res ni dovolj vojne na treh kontinentih, pa bi jo na vsak način radi zanesli še v Ameriko.
I)ne 2. februarja je bil uničen en obok železniškega mostu železnice Can&dian Pacific čez reko St. Croix med Variceboro, Me. in St. Croix, New Brunswick. Haz-dejan je bil z dinamitom.
Iz. Vanceboro je prišlo potem poročilo, da so na ameriški strani prijeli nekega moža, ki je izjavil, da je nemški častnik in je bil sumljiv, da je izvršil atentat.
Most leži v direktni črti iz llalifaxa, N. S., in St. John N. B. v Montreal. Dolg je 1200 čevljev in ima tri jeklene oboke, ki počivajo na kamenitnih stebrih. Uničeni obok je na newbrunswi-fiki strani reke. Most spaja tire železnice Canadian Pacific s tiri železnice Mainc Central, po katerih ima kanadska žeelznica pravico dovoza med Vanceboro iu Matawawkeag.
Pri zaslišavanju je aretiranec izpovedal, da se imenuje Werner von Horn in da je bila zarota, pri kateri je bil udeležen. Toda imen ostalih krivcev ni hotel povedati. Htudiral je kanadske železnice in se prepričal, da lahko izkaže svoji domovini važno službo, Če razde-ne ta most.
Dejal je:
"Storil sem to, ker sem remški častnik in ker je moja domovina v vojni z Anglijo in z angleškimi posestmi. Razstrelil bi bil rad tudi most železnice Maine Central
Uradno je bilo v državi Massa-chusetts zadnje leto naznanjenih 90.168 nezgod v industriji, med katerimi je bilo 474 smrtnih. To ne pomeni nič manj, kakor da se je vsak deveti delavec v tej državi ponesrečil.
Državni urad za industrijske nezgode, ki je izdal to poročilo, pravi, da bi se vsaj polovica vseh teh nezgod lahko preprečila, če bi bilo mogoče izsiliti, da bi se u-vedle varstvene naprave in uredile boljšo nadzorovalne metodo.
Tej trditvi popolnoma verujemo. In zdi se nam, da bi se to izplačalo, če bi se 50,000 ljudem lahko rešili zdravi udje, mnogim [m življenje. Toda kdo naj to izsili? Za to bi bilo treba postave. Kakor je videti, je demokrat je, re-publikanei in progresisti ne na pravijo.
Zakaj nočejo delavci razumeti da bi morali sami priti v legislatu-ro in v kongres, Če hočejo, da bo njih zdravje in življenje bolje zavarovano?
To vendar ne bi bilo tako težko razumeti!
MIR V MEHIKI?
Iz San Antonio, Tex., prihaja sledeče poročilo:
Na mehikanski konferenci, ki se je tukaj vršila, je bila sprejeta re-zolucija, ki poziva voditelje vseh v meščanski vojni prizadetih strank, naj končajo boj in se zedi-n i jo v interesu dežele. Ta rezolu-cija je bila v obliki poslanice brzojavno poslana generalom Car-ranzi, Villi, Majtorctiu, Hillu, Za-pati, Angelesu, Cantu in drugim
vojaškim poveljnikom.
i»
Konferenco se jo bilo udeležilo čez 500 delegatov skoraj, od vseh strani Mehike in zastopane so bile vse politične stranke. Predsedaval je Miguel Bolanes Caeho, bivši guverner države Oaxaea. Trajala je konferenea do pozne večerne ure v soboto in je sprejela načrt, po katerem naj se izvrši poizkus, da se sklene mir. Izvoljen je bil stalen odbor, ki naj skliče konferen-
Oj, ti ljubi Bog, kako smo vendar neumni! Od začetka avgusta m* mučimo, da bi našli pravi vzrok m povod svetovne vojne. Avstrija je dejala, da jo je zakrivil a-tentat na Franca Ferdinanda. To je ovrgel bivši ministrski predsednik Giolitti, ki je na javni seji i-talijsnske zbornice poročal, da je hotela Avstrija že leta 1913. na pasti Srbijo.
Državniki, katerim so razmere znane po njihovem službenem položaju, nam pravijo, da je Avstrija ravnala le kot organ Nemčije. Vojna se ne vodi v prvi vrsti nied Avstrijo in Srbijo, ampak med Nemčijo in Anglijo. Cena tega klanja je svetovni trg.
Države so začetkom in tekom vojne objavile vsakovrstne dokumente v rdečih, rumenih, modrih knjigah, in vsaka odvrača krivdo od sebe na nasprotnika.
Čimbolj se preiskuje, tembolj se zdi človeku stvar zamotana. Pravi krivci so sami skrbeli, da se po možnosti zamota, zato da se jim ne bi prišlo na sled.
In vendar je vse skupaj sila e-nostavno; le preneunini smo bili. da bi bili spoznali to enostavnost. Nemški katoliški list "Canisius-stinimen" nas je sedaj poučil.
•Veste, kdo je napravil to vojno, ob kateri se vsi zgražamo?
Bog! Nihče drugi ne kakor Bog.
Iu zakaj?
Zaradi mode!
Čudite se T— Tudi nam se je /delo čudno, da bi se Bog, ki mora vladati ves neskončni svet, brigal za take bagatele, kakršna je moda. Ali Canisiusstimmen, ki i-majo nemara stalnega dopisnika v nebesih, pravijo tako.
Krščansko katoliški list pripoveduje sledeče:
Vzrok za katastrofo svetovne vojne je nesramna, iz pekla došla ženska moda, ki je zapeljala toliko mladih in celo oženjenih mož. Bog ni hotel več gledati svojih stvorov, odvrnil je obličje milosti od ljudi, ki so trpeli tak nesramen nastop, in kaže sedaj obličje svoje pravične jeze, ter ga bo kazal tako dolgo, dokler ne bo ta nesramna moda kaznovana z zaničevanjem ali pa odpravljena z ljudsko sodbo. Ako hočejo narodi mir, naj spravijo vzroke vojne s sveta — in ti vzroki so vnebovpi-joči grehi brezverstva in ncmoral-nosti in javno se razširjajoča pohujšanja. Vae m umi o a sc&nda-lis! — Gorje svetu zaradi pohujšanja !...
Tako torej šele sedaj vemo, zv kaj je vojna. Mi se ne bi bili nikdar upali naprtiti krivdo Bogu; ali če to stori krščansko katoliški list, mora že biti prav.
Ali če je stvar taka, bi se moralo na zelo enostaven način priti do miru. Seveda nimajo tega v rokah kralji in cesarji, ne ministri in vojskovodje, tudi rimski papež ne, ampak veliki krojači in prve modistke, ki imajo glavno besedo na polju mode. Odpravijo naj preklana krila, vpeljejo naj nunsko modo in Bog nas bo zopet pogledal z obličjem milosti. In svetovna kapitalistična konkurenca bo izgubila ves pomen.
PO UKAZU.
Časopis "Nottinghani Guardian" piše j
Daleč v notranji afriški koloniji je dobil angleški častnik, ki je poveljeval vojaški postaji, meseca avgusta od predpostavljeno oblasti brzojaven ukaz:
"Vojna napovedana. Aretirajte vse podanike sovražnih držav".
Štirinajst dni jc minulo in oblast je dobila od častnika poroči-
Drobne vesti.
Kolera. Sanitetni oddelek ministrstva notranjih del razglaša: Dne 4. januarja so bakteriologie no. dognali 2 slučaja azijske kolere v Celju, 1 slučaj v Inomostu iu 1 slučaj v Pausramu na Morav-skem. Na koleri so obolele osebe, ki so došle s severnega bojišča.
• Ognjeno novo leto. Tovarne zgorevajo. Na novega leta dan je okrog štirih zjutraj nastal na do-nedaj še neznan način ogenj v Spalekovi tovarni na Perovem pri železnino, v zadnjem času je bilo Kamniku. Tovarna je izdelovala že malo delavcev zaposlenih, sedaj so pa še ti ob kruh. Pri gasitvi so pomagali vojaki 97. pešpolka, nastanjeni sedaj v Kamniku, in kamniško gasilno društvo.
Prepovedan vstop. Od 21.. dec. naprej je zavoljo nevarnosti nalezljive bolezni začasno prepovedan občinstvu vstop v c. in kr. rezervno bolnišnico št. 2. v Celovcu, poslopjj' rudarska šola
Strežnica v vojaški uniformi. V
Celovcu se nahaja neka strežnica, ki nosi vojaško obleko s šaržo narednika (feldvebla) vin znakom Jtidečega križa ter pripada gorskemu topničarskemu polku št. 3. Doma je s Češkega in se je v sanitetni službi na bojišču zelo izkazala, vsled česar je bila povišana za narednika. V kratkem odide zopet na bojišče.
Postna zveza med Krškim in Novim mestom. Vsled odloka e. kr. trgovinskega ministrstva z dne 9. dec. 1914, št. 48472 P ex 1914 se dnevno dvakratna avtomobil na )H>štna vožnja med K v-škim in Novim mestom s 1. januarjem 1915 spremeni v dnevno enkratno.
Ženska pekovski pomočnik. Dne
6. jan. j<* v Ptuju napravila pri preiskušnein mojstru Kodella gdč. Plevčak z najboljšim uspehom izkušnjo pekovskega pomočnika. Obrti se je izučila pri svo-jeni očetu Florijanu PlevČaku v Majšperku.
Tatovi v cerkvi. Iz Mirnepeči se poroča: Pred kratkim so tatje vlomili v stari kapeli pri cerkvi dva lesena nabiralnika, in sicer tako, da so kar dno pri nabiralnikih odbili in odnesli za kakih 20 kron drobiža. Tatovi se pridno zasledujejo.
Iz Bučke poročajo: Dne 10.
dec. je Matija Lekše iz d. Radie star 30 let v stari Bučki naložil voz drv, in ko je komaj 20 korakov bil z vozom od nakla dišča, so je voz na njega tako nesrečno prevrnil, da je bil takoj mrtev. Zdrobilo mu je obe nogi in roki, in zbilo zobe. Bil je, dasi šele 30 let star, pri zadnjih obč. volitvah izvoljen v odbor in potem za podžupana.
Zob v jeziku. Zanimivo operacijo je izvršil dr. Cakovič v Zagrebu. Vojaku 29. pehotnega polka Simonu Catalinoviču je krogla prebila spodnjo čeljust, mu izbila več zob in je obtičala v jeziku. Krogi jo mu je zdravnik odstranil in rana se je lepo zacelila. Vkljub temu je vojak neprestano tožil, da se nahaja v jeziku še neko tuje telesce. Pri operaciji, ki jo je izvršil dr. Cačkovič, se je dognalo, da je obtičal v jeziku eden izmed izbitih zobov. Operacija je popolnoma uspela in vojak je sedaj prost vseh bolečin.
Goljufivi liferanti. Osječka "Drau" in po njej nemški listi poročajo: V Budimpešti govore sedaj povsod o nekem škandalu pri dobavah za avstrijsko vojsko. Prišli so na sled velikim ponaredbatn kakava. Kemična preiskava je dognala, da čistega kakava skoraj ni več v prometu. Vojaška oblast je izsledila tudi goljufije pri dobavi prepečenja. Več pogodbenih dobaviteljev je dobivalo iz slabe moke slab neprebavljiv in nevaren prcpečenec. V skladiščih so morali dva va-goma takega prepečenca uničiti, ker je blago začelo plcsni-
ti in gniti. Vojaštvo je pogod bo z budimpeštanskimi veliki nii peki (Budapester Grossba-uerejen) takoj razdrlo ter oddalo dobave drugim dobaviteljem. *
Ker sta oškodovala uboge vojake, s tem, da jim nista da jala za časa mobilizacije meseca julija iu avgusta za kupone predpisanih jedil, sta bila obsojena, kakor poroča "Marbur-j ger Zeitung" najemnika gostilne v "Deutsehcs Vereins haus" v Ptuju Stanislav in Marijana Klohutschar na 3 mese ce zapora in morata plačati še 100 kron globe. Natakarica Helena Marko je bila oproščena.
Klobuki se podražejo. Kakor poročajo, se klobuki v Avstriji podraže za 10 do 15% in sicer za to, ker so se surovine podražile skoro za 100 odstotkov. •
Strel v trebuh. Obstrelil se je lSletni Albin Horvat, Čevljarski vajenec v Ksndiji. Po neprevidnosti si je pognal kroglico Flober. tove pištole v trebuh. Zdravi se v bolnišnici. *
Uboj v školjeloški okolici. 26 ( decembra sta pila v gostilni Tomaža Hafnerja v Godeščah 581et-ni posestnik Janez Svoljšak in 60letni zidar Anton Rant. Med kvartanjem sta se sprla, ltant je potegnil nož in sunil ž njim Svolj-šaka v prsi; zadel ga je v srce. Svoljšak se je zgrudil mrtev na tla. Morilca so prijeli in ga izro« čili okr. sodišču v Akofji Loki.
Uboj. Pri Sv. Barbari v Halozah jo ubil čevljar Stumberger čevljarja Ivana Podhostnika. Raz-bil mu je s kladivom lobanjo. Prepir je nastal zaradi četrtinke žganja, ki ga je Pod gost nik Stumber-gerju vzel in izpil.
Pošiljamo denar v staro domovino cenejše—kod kedaj poprej!!!
Sedanji ¿as po&ll)amo denar po »ledetlh cenah:
10 kron za $ 2.05 20 kron za $ 4.05 50 kron za $ 9.95 100 kron za $19.65 200 kron za $39.25 250 kron za ^49.20
300 kron za $ 58.95 350 kron za $ 68.85 400 kron za $ 78.50 450 kron za $ 88.45 500 kron za $ 98.00 1000 kron za $196.00
Hitite poslati sedaj! Izrabite ugodno priliko! ¿a denar jamčimo?
KASPAR STATE BANK
1900 Blue Island Ave., Chicago, Hl.

o J£ADAR potrebujete društvene potrebščine kot zastave, kape, re-galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka -
F. KERŽE CO.,
2711 South Mlllard Avenue.
CHICAGO, ILL.
Cenike prejmete zastonj.
*
Vse delo garantirano. 9
5 .pristnih pijač, in tp so:
Kranjski BrinjeTec, SUtotIc, Troplnovac, Grenko Vino ia Highlife Bitters. Moja tvrdka ja prva in edina slovenska samostojna v Ameriki, ki importira ¿gane pijače naravno* i* Kranjskega. Naročite si poskustni zaboj, koliko stekleni« in katere pijače hočete, samo da bo eden raboj, 12 steklenic Moje cene so nitje nego kjerkoli drugje, ker mi ni treba plačevati drazih ageirtov. Prodajam samo na debelo. Pilita po cenik.
A. HORVVAT,
800 "N. Chlcago, St., Jollet, I1L
Edini slovenski pogrebnik !
MARTIN BARETINČIC
124 BROAD STREET	TEL. 1475	JOHNSTOWN. PA.
♦♦♦♦♦HMMm»»MM»f#<M»»MMMMMM»#MIM>|?
trikcrs
BiTTIR-WlHE
V ^>VN
/•'t&Vin« ^
▼ «INI AOVO
horkevíno
••^■•..M „ «OMPM T «H*» "* *tl i «•»<••< «<• - ^ CKifU
STEDENJE.
Dozdeva se nepotrebno, priporočati narodu, naj si hrani svoj največji zaklad— zdravje—ki se ne da zopet tako lahko pridobiti, ako je enkrat zgubljeno. In vendar vidimo pred nami nevrjetno nevarnost, kakor če bi narod vabil bolezen in smrt v svoja telesa. Hranite si svoje zdravje bolj kot svoje dolarje. Mi nudimo onim, ki so izgubili svoje dobro zdravje in ga žele zopet nazaj pridobiti
Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino
»To naravno zdravilo, obstoječe iz Čistega rdečega vina in zdravilnih zeliSč ima čestokrat z.elo hiter in dober učinek, ako se ga redno uživa pni
okorelih |etrlh, zapeki, zgubi slasti, nenadni slabosti, bolečinah v čevlh, krčih,
želodčnem kataru,
in pri vseh boleznih, kjer je treba hitro izčiičenje telesa, ne da bi se -j ga oslabilo. To sredstvo ojača sestav ter ga usposoh'ja, da deluje brez ' prenehanja. V boleznih želodca, jeter in droba deluje dobro.
V LEKARNAH
JOS. TRINER
Izdeluiočl kemik
1333-1339 So. Ashland Ave.	Chlcago, ni.
Trinerjev liniment imejte vedno pri roki. Mogeče, da g« ne rabite danes, selo dobro vam bo ustregel jutri pri olajienju bolečin v milicah ali sklepih. Cena 25c in 50c, po poiti 35c in 60c.