V spomin
K0MAN0VI MAMI
Zapustila nas fe Komanova mama. .\l doiakala 15. junija. srojega 90-rojstnega dne. da bi ji lapeli pesem, ki « jo je lako ielela.
Alojzija Koman je bila rv/ena » Slomaiu pri AjdoršHni • remi 6-iianski družini. Zato si je morala /c / 12. ieti Wui/V/ sroj kruh pri premoinvjilh dm/inah i Tntu. S 14. letom se jelaposlilaknldelavkm v lakratnipredilnici • Ajdoviiini. \'a tem delu Krasa, kjer so pntekali boji r pr\i svetotni vo/n/, je spoznala srofega moia tvana ii Smlednika. ki je bll niiji sanilelni časlnik.
Leta 1924. sv se pnseliti na Jeiico. Moi han, iiučen lesar, se jt vključil r napredno delatsko gibanje. Bil je i slrokornem sindikatu in od leta 1938, ko so pod vodstvom kPS mtanotili delanko kultumo umelniškn društro Vzajemnostpa doprepotedi > detembru lV40.je bil predtednik dmštra. Alojzija je bila neiamenjljira opora stojemu moiu, ridnemu borcu za delarske pratice. Najdemo jo med udeleienci ilHa Svobod * Celju leta 1935, med Uani deJaiskega prosvetnega drvštva Vztjemoost oa Ježici in med udeležead protidraginjske akclje pred jeienskim iupaastrom lela 1940. Tega lela so anliraJi moia kol »ne-rarnega leričarjt« in ga odpeljali v jugodotamko koncentracijsko laborišče v hanjico.
Sledila so lela okupadje. Pobv KPS /o OF k uporu je nmsel ce/o dmžino pripmljeno. Moi Iran je nadaljeral s polltlčnim delom med delavci i sindikatih pri organiziranjifOFia delarske enotnosti, olrodpa med mladioo.
Začele so se prre akcije: trosenje letakor, pisan/eparolin tednn ttolj zahtetmtjše .<&botaine akcije. Alojzija je z malerimko skrbjo sprvmljaJa lc akdje in eedalje bolj pretzemala oase odgorornont, bedela im straii, ko so imell sestanke in aosila propagandni material na dogororjena mesta. Nmredllm je vst kar bi mladinctm olajšalo delo; taajo ni bilo nobenu delo preteiko. Tadl, koso ji tri tfuie drviinc llalijani raprii, jt t deiom nuduljerala.
Hudo jo Je prizadelo, ko je bil tšk pred odbodom r parliume r novembru 1941. taradi Udajstra aretiran «'n Slane in udpeljan v intemacijo. Stane je kasneje pobegnil in se vkljutfl r VO V. Sledih so nenehne hiine preiskate. Morala je rzdriati najrazlicncjša ponižunja, zasnmovanja, zastrašeranja in zaslišeranja. Marca 1942. je odsel r partizaae tudi sin Janko, ki je junaško padel v bojib ob pohodu XIV. ditiiije am ŠUtjersko. komanora mama je dehla naprej .« potečano vnemo. Skromaa, poitena in polna srine kulture je imela pri Ijudeh vsestnasko zjmpanje. še posebno pri delu med ienami. Pod njenim rplivom ia zaupmBJem so zene zbirale linanina sndslra, oblaiila'ia obutev, pletle nogarice, skrbeie pm tudi dm so otroti aktinsto* in ilegalcev dobirali mleko.
Junifa 1944. jt Ahtjzija doiivela nafteije dnere r stofem ilvljenju. Okupatorji so jo arelirali, pa tudi hčerko Mimico in moia terjih ločtno odpel/ali r intematijo. Domaje oslalsamo 14-letnisinSiho, kijedelal r m/adinslu organizaciji. zanj pa so skrbeti sosedjt.
Po osroboditoi je sama prevzela skrb za druiino. kerso )i moia ubili r internaciji. Zopel se je posretila delu in nalogam zlasti r AFŽ, kjerjt postala članica eetrtnega odbora. Bila je aktivna polilična delarka rse do risoke starosti, ko je .«¦ redoo delaia pri Rdečtm kriiu in > društvu upokojenctv.
Vsl, Id smo Jo poznali, se je bomo spominjali kot itne in matere, kije Sfojo nadonalno io revoludonarno zaiest potrjevala že od mladih nog. Občudovati smo jo, ko je z vellkim zanimanjem tudi ladnja leta v»ojega Urljenja spnmljala rsa dogajanja in «¦ reseUla naiib delornUi mpchov. Njtoo uupanje r nas iu aaio dmibo nam bo ostalo gtoboko r srcib.
D. R.