str. 8 .SLOVENKA- Št. 10 Častni član. Spisala Milka. S čitalničnega okna V. je plapolala črna zastava, oznanujoča tržanom, da je nehal živeti najnovejši častni član Luka Jermen. Od severa in juga zaganjala sta se vetrova v njo. In obema je ugodila. Zdaj je zamahnila proti jugu, zdaj proti severu. Toda tudi tega vrtenja je bilo skoro konec. Sneženi kosmiči jeli so jo obsipati in kinčati sé svojimi zvezdicami. Polagoma se je i črni prapor umiril, in je liki dre- vesna skorja skrčen in zmrzel štrlel iz okna. Čitalničarji so ga potegnili na podstrešje, da se tam otaja in posuši, ter počaka nove prilike, da bode oznan- jeval smrtni dan narodnih sinov. Dovolj dolgo je danes visel. Čitalničarji zvršili so res svojo narodno dolžnost. Pokazali so svetu, da znajo v istini čislati svoje ljudi, svoje člane. In Luka Jermen bil je celo častni član či- talničin. — Ko je ta ob novem letu slavila tridesetletnico svojega obstoja, spomnila se je v naglici svojih ustanoviteljev ter imenovala jih častnim članom. Žalibog, da jedini gospod Luka Jermen je brez svoje volje in želje dospel do tega mesta. On jedini je bil še živeči ustanovitelj čitalnice v trgu V..... Ali tedaj, pred tridesetimi leti, bili so burni časi. Skoro, bi rekla, gorje mu, kdor si je upal sé svojo na- rodnostjo na dan. To so vam bili možje, značaji, ki so kljubovali vsem silam, da so narod probudili Tudi v trgu V. bilo je nekaj tacih vrlih narodnjakov. Seveda bila jih je komaj peščica, in kdo bi neki takrat iskal št. 10 ,.S L O V E N K A« Str. 9 povsem narodne trge ali vasi ? Povsod bile so se razne stranke. Tudi tržki učitelj Luka Jermen občutil je dovolj ostrih pušic, katere so nanj metali nasprotniki. A kaj vse to ! Mlad, srčan, z dušo in teloni naroden, odbijal je vrlo vse napade in posrečilo se mu je ob novem letu 186— pozdraviti v čitalnici kopico narodnih tržanov. Nekaj časa bil je njen voditelj. A ker so mu kruhoda- dajalci po ovinkih poročali, da njegova učiteljska služba ni ž njim utelesnjena, odstopil je od predsedništva in bil je tajnik čitalnice dolgo let, kar.gotovo ni bilo pri te- danjih razmerah posebno lahko. ... V trgu imeli so tačas samo jednorazrednico. Luka Jermen je bil v tej voditelj in učitelj. Dosiravno ni bil učenec novejših učiteljišč, vendar ni zaostajal za mlajšimi kolegi. Z radostjo se je poprijel vsake dobrodelne no- vosti na šolskem polji. Ni čuda torej, da je s posebnim navdušenjem pozdravil nove šolske zakone. Kako se mu je duša oddahnila takrat !. Začutil se je zopet mladega, čilega, za vsako delo sposobnega. Dober in blag kakor je bil, žrtvoval se je vsega svojim učencem in svojim tržanom. Živečih sorod- nikov ni imel. Prišel je nekdaj sam v trg. Dobil je službo pomožnega učitelja in ostal v trgu. Nihče ga ni povprašal ,.ni odkod ni čega v si'. Bival je v trgu zadovoljen in srečen. Navezan je bil na te ljudi, kakor mati na svoje dete. Priljubil se mu je ta kraj tako, da so pretekla po 3, 4 leta, da ga ni ostavil še za jeden dan ne. Tudi , Sokol" je oživel v trgu. Razume se, gospod učitelj je učil telovadbo in bil je duša temu društvu, ka- kor tudi pevskemu zboru. Koliko večerov in noči je pre- bdel, da bi glasove tržke mladine ugladil. da bi jih zdru- žil v krasno soglasje ! Ni se bal dela in truda. .Naprej, naprej, dokler je moč v meni'', prigovarjal si je vrli na- rodni delavec. Pohvale in zahvale ni sprejemal. Najlepše plačilo mu je bila probujena narodna zavest. Kako se mu je lice veselja širilo, ko je gledal plod svojega de- janja ! Po takih trudapolnih dnevih, ko je legal k počit- ku, šepetal si je, glej, Luka, saj nisi delal zaman, nisi delal zaman..... Trg se je v teku let povečal in tudi njegovi pre- bivalci so se pomnožili. Z novimi šolskimi zakoni prisilil se je mladi naraščaj obiskovati šolo redno. Za šolo od- menjen prostor bil je že prenapolnjen. Velevalo se je novemu šolskemu svetu jednorazrednico raširiti v dvo- razrednico. Treba je bilo še druzega učitelja. V svojem delovanji že osiveli Jermen veselil se je novega pomoč- nika. Svest si je bil, da mu bode ta v istini pomočnik, toliko v šoU kolikor v narodnem delu. Presenetilo pa ga je po- ročilo, da sta razpisani obe mesti, nadučiteljsko in pod- učiteljsko. Kaj storiti ? Najkrajša pot ! prosil je za po- delitev razpisanega nadučiteljskega mesta. In ni se kla- njal, priporočal, zagovornikov ni iskal. Tega ni znal. Z dobro nadejo v duši stopal je po tr^u isti dan. ko se je odločilo, katerim se službi podelita. Merodajne osebe ni srečal nobene. Pač, tam pod lipo stal je stari župnik. Smehljaje se, potrkal je po tobačnici in ponudil mu du- hana. „Lepo jesen imamo letos, gospod župnik". „Jesen, in kmalu bo zima. gospod Jermen, zima pride zima". — »Kaj bi tarnali gospod župnik, saj se vsako leto vrstijo štirje letni časi, preide zima, pa je po- mlad zopet pri nas", osrčuje učitelj župnika. „Da, da, vse je res in prav ; pa prišla bo zima ena sama zima, ki ne odstopi pomladi svojega mesta — in tedaj pojdemo gospod Luka, ponesejo nas in druge moči, drugi ljudje pridejo na naša mesta". — ,.Pa kaj bi se stoje pomen- kovala sredi trga. Z menoj pojdite pri poliču starega si poveva še kaj"'. — Šla sta, dve blagi duši za druge ljudi vse žrtvujoči. V farovžu sta sedela pri kupici vina in razgovarjala se o marsičem. Razgovor pa ima ni šel prav od srca. Gospod župnik je nekam tehtal vsako be- sedo, kar ni bila njegova navada. Gospod učitelj, videč starega župnika, ki je bil po navadi poln dovtipov in kratkočasnic, danes bolj zamišljenega, utihnil je tudi sam. Le zadnje jesenske muhe brenčale so po sobi, letale z jedne pleše na drugo, kakor bi hotele prodreti v dušev- no delovanje teh modrih glav ... „Na dobro zdravje, gospod Jermen !" — ,.Bog vas živi, gospod župnik !" in trčila sta s kupicama. „Kaj bi vam dalje zakrival, dragi moj ? Resnica, dasi oči kolje, mora na dan. Poznato vas za srčnega moža. torej vedite, da v denašnji seji šolskega sveta so vas ovrgli. Drug je imenovan na vaše mesto. Reklo se je. da ste že stari in da v trgu je treba novih, mladih, krepkih moči". — Sam ni vedel stari župnik koliko je_v jednej sapi pove- daL Hvala Bogu, kar ga je tako davilo, šlo je na dan.. Kaj bi odgovoril na to revček učitelj ? Molčal je, molčal kakor stena. Z iistmi je cmakal in nekam težko požiral solze, ki so hotele izdati njegov duševni položaj. Hraber, srčan je bil vselej in tudi danes, ko bi se mu velevalo iti v boj proti narodnim sovragom, stal bi tam na pr- vem mestu kakor nekdaj. A ta novica ga je potrla, kon- čala ga. „Nisi več za rabo, drugih moči jim je treba, ti si prestar, preslab" ponavljal si je v jedno mer. Z roko je parkrat potegnil po čelu, da bi zbral svoje mi- sli, odkašljeval se, da bi kaj spregovoril, a ni šlo in ni šlo. Muhe so brenčale v sobi in plezale po šipah nav- zgor, navzdol ; drugače je bilo vse tiho, vse mirno Tudi župniku se ni zljubilo več govoriti, s čim naj bi tolažil ?... Čez nekaj časa dobi povelje odstopiti stanovanje novemu nadučitelju. Zbral je malenkosti svoje in pripra- vil se sprazniti sobe, v kterih je prebival dolgo vrsto let. Med temi zidovi skoval je toliko in toliko naklepov ; toliko blagih načrtov je izdelal kako koristiti ljudem in ravno ti so mu pokazali vrata češ — ,idi, izsesali smo tvoje moči, drugih potrebujemo". ¦'- In šel je. Štiri dobre ure hoda od tod, med pla- ninami ustanovljena je bila šola za silo. To učiteljsko mesto podelilo se je gospodu Jermenu. Z malo prtljago oprtan, spremljeval ga je šepavi Jaka, planinski pastir. In naselil se je med planinci gospod Luka Jermen. Z ljudmi je le malo prišel v dotiko. Skoro pol leta je sameval. Po zimi ni bilo možno otrbkom priti do šole; Str. 10 ,S L 0 V E N K A' Št. 10 in zima je v planini daljša nego v dolini. Ostavil ni tega zakotja nikdar več. Ali se je še spominjal trga, ali je premišljeval kedaj o narodnej probuji? Bog ve ! Jadikoval in tožil ni nikomur. In komu tudi ? Na pol gluha Franca dekla in hišina njegova go- tovo bi mu še odgovora ne dala. In molčal je ter ogle- doval in (»ijaževal planinske vrhove kako se z oblaki objemajo v večno, pobratimstvo. Dalje oko ni sezalo, kajti gora in nebo stikata se takorekoč v jedno neprodvorno tvarino, V tej gorskej kotlini samo staril je nekaj let učitelj Luka Jermen. . . Počasi, počasi približevala se je zima. Vrhovi gora leske- tali so v krasnej, kristalne) sneženej belobi. I njemu pri- bližala se je zima, ona zima. ki ne odstopi pred ponila- j djo nikdar. . . . Sneg osivelih las naznanjal mu je zimo življenja..... Doli v trgu streljalo in pokalo je na Silvestrov večer, na predvečer velike slavnosti čitalnične, ko bode ta sla- vila svojo tridesetletnico. Koliko preglavice prizadevale so Jnožkim in ženskim glavam krasne toalete ! Pred tri- desetimi leti došli so čitalničarji v domačih nošah : zdravo jedro v zdravej lupini. Seveda po tridesetih letih spre- menilo se je mnogo, mnogo. Žal, da so ustanovitelji či- talnice prezgodaj legli v grobove. Pa menda je še bolje tako. — Nove moči, nove šege, preveč puhle semtertja.... Jedini gospod Luka Jermen je še živol ob času trideset- letnega rojstva čitalnice v V. Čudno, da so se ga spom- nili [ Tudi častno diplomo so napisali. A odposlali je še niso ; ker so čakali, da pride šepavi Jaka v trg da mu jo dado naj jo ponese v planine. — Nikdar ni zvedel o tej časti gospod Jermen. Izdah- nil je svojo plemenito in blago dušo sam samcat. Polu- gluha Franca našla ga je neki večer mrtvega na tleh poleg stolice. . . . Sneženi vrhovi planin okrašeni z vzhajajočo zarjo svetili so mu k pogrebu. A doli v trgu razobesili so či- talničarji črno zastavo, ker je došel pastir Jaka in pravil jim o smrti gospoda Luke. Hvaležni tržani ! Diplome pa niso odposlali, ker je itak ne bi sprejel več najnovejši častni član.