ŽENSKI SVET
5
MAJ DESETI LETNIK IP32
VSEBINA 5. ŠTEVILKE:
OBRAZI IN DUŠE: GABRIJELA PREISSOVA. (Miiika Oovekarjeva).....129
POVEST O SESTRI. — Nadaljevanje. — (Mihael Osorgin — Marija Kmetova) .	135
KRIK SRCA. — OBISK. — Pesmi. — (Anica Cerneieva) .........'140
LJUBIM TE! - (Johan Bojer - M. Š.)............ , , , ,	141
MATI PERE. — Pesem. — (Avgusta Gaberščikova)...........144
ZASCITA MATERE IN DECE NA ČEŠKOSLOVAŠKEM. (Marija Omeijčenkova)	145
MATERINSKE PENZIJE. — (Cirila Pleško-gtebijeva)..........147
DEVOJKA — MATI. — Pesem. — (Jela Spiridonovič-Savićeva)......150
UMETNOST IN KNJIŽEVNOST. — (Angela Vodetova, Marijana Kokalj-Želje-
znova, Marija Kmetova)............, , ......151
MATERINSKI DAN .............,,..,,.,,,	155
IZVESTJA: Po ženskem svetu. — Higijena. — Kuhinja. — Gospodinjstvo ...	157 MODNA PRILOGA. — KROJNA POLA. — ROČNO DELO.
Izhaja vtak metec v LjnUlani- Letna narofnlna Din W—, polletna Din 32—, četrtletni Dla . Za Itallio Lir 24.- (v razprodaji po 2 Liri zvezeli), za U.S. A. Dol. 2-, za Arcentlno Pes. i'—, za Avstrijo Scb. IB'—, oitalo Inozemitvo Din 85.
IJredBiitvo In nprava v Taviarjevl ulici 12/11. — Izdala Konzorcij „Zeniki Svet" t Ljnbljanl. — Za konzorcij in urednlitvo odtovorna Marica Bartoiova.
tlikaii J. Biasnika aail., Univ. tiikarna d. d„ r Ljabliani. — Odtovorei Janez Vekar.
Vsaka varčna g^ospodinfa rabi za vknha-
vanje sadja, sočivja in drugih jedil samo
Weck -ovo
posodo in kozarce z varstveno znamko:
kar se dobi vedno za naprej v zalogi sledečih tvrdk:
SCHNEIDER & VEROV$EK, Ljubljana, Dunajska cesta št. 16 AVG. AGNOLA, Ljubljana, Dunajska cesta št, 10. JOSIP JAGODIC, Celje, Glavni trg £t. 14. PINTER & LENARD, Maribor, Aleksandrova cesta št. 32. ANTON BRENČIČ, Ptuj, Krempljeva ulica št. 2.
ŽENSKI
SVET
L E T. X -1 9 3 2
OBRAZI IN DUŠE.
Gabrijela Preissova.
Slovenci imamo v tujini in še prav posebno v prijateljskih slovanskih državah prijatelje, ki-s čopičem, govorom in veščim peresom navdušeno razodevajo svetu krasoto naše narave, divoto naših Alp, samoni-klost, nadarjenost in zavednost, pa tudi lahkoživo brezskrbnost, skratka: zanimive dobre in slabe strani našega naroda.
Taka prijateljica nam je češka pisateljica in dramatičarka Gabrijele. Preissova. Njena velika zasluga je, da je s svojimi črticami, novelami in povestmi seznanila Cehoslo-vake z žitjem in bitjem naših koroških bratov.
Gabrijela Preissova se je porodila v letu, ko je češki narod izgubil svojo nedosežno umetnico - pisateljico, jedva U letno Boženo Nčmcovo, namreč 1. 1862. dne 23. marca, blizu Kutne Gore, kjer je imel njen oče malo posestvo. Njena mlada roditelja sta živela jako srečno, in zdi se, kakor bi od zarje tega harmoničnega zakona ostali na otroku za vse življenje svetloba, toplota in optimizem. Žal, da ji je oče Sekera umrl v mladeniški dobi 26 let in ostavil rodbino v težki gospodarski krizi. Mati se je omožila drugič s trgovcem Jelinkom, ki pa je bil tuberkulozen. Gabrijelka je zato živela pri dedu in babici v Opatovicah, in ko je očim Jelinek umrl, se je mati poročila še tretjič
129
s trgovcem Vanjo u Planjanih. Jedva šestletna Gabrijelka se je tedaj vrnila k materi. Yanja je bil jako ljubezniv očim in je vestno skrbel za vzgojo svoje pastorke. Svojo prvo mladost je preživljala Gabrijelka v očimovi trgovini in v šoli, kjer se je učila izključno le češki. Četrti in peti razred je dovršila v Pragi (Smihovu), stanujoča pri teti, ženi pisatelja Dvorskega, ki je jako blagodejno vplival na njeno vzgojo. Posebno teta Luiza je znala v mladem dekleta vzbujati narodno zavest in ji je vcepila neusahljivo ljubezen do češke zemlje in češkega jezika. Da bi se naučila nemščine, je mati poslala Gabrijelo v nemško šolo v Hodonin, kjer je bil njen stric adjunkt v tovarni za sladkor in Jan Preis.'i blagajnik te tovarne. Stric, domači prijatelji in vsa okolica je govorila le nemški, dasi so bili po rodu in čustvovanju vsi Cehi oz. Moravci — Slovaki.
Františka Kytlicova je v praškem „Svetozoru" (i922, čislo 12) napisala o svoji součenki v 3. razredu nemške šole v Hodoninu, da je Gabrijelka Sekerova že v prvi šolski uri zadeklamirala dve plamteči rodoljubni češki pesnitvi. Deklamaciji sta na češke, le nemško poučevane in vzgajane součenke in součence napravili zelo velik vtisk. Gabrijela je pa<, prinesla iz Prage narodno čustvovanje in je bila narodno zavedna že kot enajstletno dekletce.
In Kytlicova pripoveduje, da je Gabrijela takoj vzljubila bedne slovaške delavce in delavke v cukrarni, oziroma njihovo zvonko slovaščino, ki se ji je zdela celo lepša od češčine. Živo se je zanimala za slovaške ljudske popevke, za krasoto in slikovitost slovaških narodnih noš, za slovaške običaje in navade. Ljubezen do slovaškega ljudstva je ostala Gabrijeli vse življenje in svoje najboljše povesti in drame je zajela iz radosti in trpljenja Slovakov ali — kakor se imenujejo sami — Slovencev.
Iz Hodonina je prišla za par let v Prago, kjer se je takoj počutila kakor riba, ki je padla v vodo. Plamteča, prezgodaj zrela Gabrijela je začela pisateljevati. Jedva Ik letna je že objavila v koledarju Pospišilove svoj spis z imenom Matilde Dgmontove. In ko je štela 15 let, je prinesel Pečirkov koledar njeno drugo povestico o slovaškem hlapcu. Pisateljevala je dalje in seveda prihajala tadi k stricu med moravske Slovake in v družbo blagajnika Preissa.
Stirindvajset let je bil Preiss starejši od nje, a vzljubila sta se in se poročila. Nikoli ji ni bilo žal, zakaj Preiss je bil dober, nežen mož, ki ni prestal gledati v svoji ženki otroka in poetke, ki zaslužuje vse možne obzire. Preiss je bil prava sreča za njeno pisateljsko ustvarjanje, kajti ne le da je ni oviral, nego jo je še vzpodbujal, ji nabavljal knjig, da je mogla živeti svojim pesniškim sanjarjenjem v plodonosni toploti kakor solnčnica na solncu.
A bila je tudi dobra gospodinja in mati, dasi je mnogo čitala, mnogo pisala, igrala na klavirju, gojila cvetje, sadila drevesa in se bavila s šivanjem in vezenjem prekrasnih slovaških ženskih ročnih del in orna-mentov.
180
značaje je narisala pisateljica zares umetniško, s fino psihologijo in oči-vidno po svojih življenjskih izkušnjah.
V svojem pismu z dne 12. aprila t. 1. pa mi poroča ga. Preissova: „Pred mesecem sem izdala svojo poslednjo knjigo, roman „Pot za srečo". Sedaj seveda zopet pišem nekaj, toda nerada bi o tem govorila, dokler mi to moje nadepolno drevesce ne zraste.
„In potem se nekoliko brigam za mladino. V šolah včasih predavam ded. Hotela bi, jaz, 70 letnica, dati ji življenjski optimizem. To je najlepša reč v teh težkih časih. Zakaj jaz verujem, še zmerom verujem v prospeh našega naroda."
■it Ä *
Bilo je 1. 1907, torej skoraj pred 25 leti, ko mi je praški študent g. Ivan Lah pisal v naglici:
„Sokolski zlet se bliža, vožnja bo zelo zanimiva, dajte, aranžirajte v Splošnem ženskem društvu izlet Slovenk y Prago. Naša dobra prijateljica, ga. Gabr. Preissova je izproiila to misel, vabi Vas in Yam preskrbi brezplačna ali vsaj zelo cenena stanovanja..
Na vzpodbudo ge. Preissove se nas je zbralo 54 Slovenk iz Slovenije, Trsta, Gorice ter celo iz nemškega Graza. In Čehinje, na čelu jim ga. Preissova, so nas sprejele sijajno. Pokazala so nam vse praške znamenitosti, nas vabile sem in tja ter priredile na starome.stski radnici vsešlovanski ženski shod. Po zaslugi Preissove smo spoznale voditeljice češkega žensiva in pisateljice Vykovo-Kuneticko, M. Thumovo, Eliško Piirkynovo, Franto Plaminkovo i. dr.
Ne morem si kaj, da bi tu ne vpletla ginljivega, za plemenito češko srce značilnega dogodka, ki mi ga je v Pragi pripovedovala ga. Preissova sama:
K odkritju Prešernovega spomenika sta šla na pot tudi dva češka literata-prvaka, dama in gospod. Kod delegata znanstvene akademije iri društva čeških pisateljev sta imela pravico na I. razred vlaka. Toda dama je vstopila v III. razred ter sedla mirno na trdo klop. Bilo je precej mračno v kupeju: zato je zagledala šele čez nekaj časa v nasprotnem kotu gospoda z dolgimi povešenimi brki. „Vrchlicky! Vi, tak gospod, pa se vozite v III. razredu? Ali Vas ni sram?!" je- ostrmela dama.
„Preissova?! Vi, taka dama, pa v III. razredu?! Sram vas bodi!" je odgovoril Vrchlicky.
„Prešernova hči živi v bedi, jaz pa naj bi se vozila v I. razredu? Preostanek voznine I. razreda dam Prešernovi hčeri." „Glejte, glejte, bila sva istih misli; tudi jaz izročim svoj prihranek Prešernovi hčeri," je odgovoril Vrchlicky; „voziva se torej skupaj v III. razredu..."	^
Izlet v Prago nam je bil resna, plodonosna šola, ne zabava. Navezale smo s češkimi ženami tople stike, ki so trajali vse do vojne. Kot navdušena Slovanka je bila Preissova med svetovno vojno seveda tudi obtožena veleizdaje. Preiskavo proti njej je vodil vojaški preisko-
134
valni sodnik odvetnik dr. Jindfich Patka, zaveden Ceh. Obtožnica ji je očitala, da je pomagala ruskim ujetnikom pri begu iz ujetniškega tabora. Drugi mož Preissove, polkovnik Halbaerth, je bil poveljnik tega tabora in tožili so ženo. da po njenem vplivu ravnajo z ujetniki preveč dobro. Obtožnica je dalje navajala, da je ujetnikom poslala klavir. V njem so bile Smetanove in Dvofakove skladbe ter kajpada tudi razne knjige. Ovadba pa je trdila, da so knjige veleizdajniške vsebine. Preiskovalna komisija je prišla tadi na Žitni otok, kamor je bil iz ruskega ujetniškega tabora premeščen polkovnik Halbaerth, in končno v Prago, da izvr.ši hišno preiskavo pri Preissovi. Tisti večer je sedela v gledališču, a dr. Patka je namignil njenemu sinu, naj iz materinega stanovanja v Ne-rudovi ulici odstrani vse, kar bi ondi kot vojaški avditor moral zapleniti. Preiskavo so prijatelji Preissove nato zavlačevali tako dolgo, da je končno obtičala v uradnih spisih.
Tudi po vojni smo polagoma obnovile vezi s Cehoslovakinjami; predle smo niti prijateljstva tja preko nemškega Semeringa do sesterske države Cehoslovaške. In čehoslovaške žene jih spletajo vzajemno z nami v trdno, nerazrušljivo zvezo.	Ž
A nikoli ne pozabimo, da je dala pobudo za to prijateljstvo naša dobra prva pokroviteljica Gabrijela Preissova.
M ink a Govćkarjeva.
Povest o sestri.	Mihael Osorgin.
Z avtorjevim dovoljenjem prevela iz rušSine Marija Kmetova.
P	(Nadaljevanje.)
redvsem sem pospravil svojo sobo. Puško, žagico in mizarsiko orodje sem razobesil nad svojo posteljo. Knjige sem razpostavil po policah, tako da so bile razporejene po velikosti; neresne igrače sem zaprl v omaro, Kako naj bi pristojale človeku, ki se mu pravi stric! Hodil sem z velikimi korald po sobi, imel roke prekrižane na hrbtu, se zdaj pa zdaj ustavil in dejal: „Da-s!" Nato sem se podpisoval Jia neld listek in se trudil, da bi bil podpis možat in lep — in zmeraj enak. To mi je napolnilo ves dan. Zvečer je mama le za hip pritekla, mi velela iti spat, me poljubila in spet odšla h Katji. Ko se je znočilo, je prišla pestunja, se prekladala sem in tja in dolgo vzdihovala. Ponoči je bilo čuti, kako so se zaloputnila kuhinjska vrata, lu so vodila na dvorišče. Zjutraj me je prebudila pestunja:
„Cas je, da vstaneš, Kostja. V hiši je radost, a ti spiši" „Kakšna radost?"
„Taka radost, da je Katica rodila sina." „Ah! Kako mu je ime?"
135
„Nič mu ni ime. Ko malo poraste, dobi ime. Ves mamin je in zdrav. In zdaj si ti štriček, a Lizika tetka."
Resnično, takega dne ni moči pozahiti. Mama je prišla, da najm poljubi. Vesela je bila, a objokanih oči. Tudi ona me je pozdravila z novim naslovom.
Tega dne sem večkrat stal pred velildm zrcalom in se ogledoval. Brez dvoma — Jiekam pomenljivo sem se spremenil: obraz mi je bil resnejši in nekako ravnodušnejši. Bil je obraz človeka, ki pozna svoje lialoge in se zaveda, da jih mora izvršiti. Častitljiv obraz je bil to, vsak, ki ga bo zagledal, bo dejal:
„Na vsak način — to je gospod — stric! Nekaj posebnega je."
# # #
Zdaj, ko sem že zdavnaj striček in sem doživel že veliko družinskih radosti in vse družinske izgube, — se räd spominjam, s kakšno resnobo se je vedel fantek postja spričo velikega dogodka v življenju njegove ljubljene sestre. Res je seveda, da ni mislil toliko nanjo kolikor nase, na čiidno spremembo svojega imenitnega položaja v družinskem krogu. Moji otrošld spomini o sestri se vrstijo krog tega dogodka. Kot mati ni dolgo živela z nami. Moskovski opravki njenega moža so jo odvedli iz hiše — in stranski del, prizidek, je bil zapuščen. Tudi moje življenje se je sprevrglo z važnim dogodkom: z vstopom v gimnazijo. Le enkrat se je Katja pripeljala k nam: da iproslaivimo obletnico. Sicer pa je nisem videl, dokler nisem šel na univerzo.
Kajpa da je bilo še mnogo drugih dogodkoiv, ki pa v moji glavi niso tako močno zavrtani. Umrla je naša ljuba pestunja, umrla je v vasi, ne pri nas. Liza je skončala gimnazijo in se odpeljala v Mosikvo obiskat Katjo. In bila so nekakšna pisma — vsak dan je bilo pismo in vsak dan je mama odgoivarjala nanje. Potem so bile brzojavke. Izkazalo se je, da se je Liza v Moskvi omožila.
Pa je življenje fanta polno svojskih brig, o tujini in daljini se mu vrtijo misH. Brige za dom in družino niso bile več na prvem mestu. Naučil sem se — ne baš z veUko pridnostjo — tri-go-no-metrije in do bolečin sem si pukal mah pod nosom. Dokopal sem se tudi do nekakšnih življenjskih odkritij. Poznal sem nekakšne filozofske sisteme. Bil sem zaljubljen, pa ne enkrat! Bil sem razočaran. Prebral sem vse ruske klasike. Napisal nekakšno razpravo. V zadnjem razredu gimnazije sem se vadil v kaji — kar mi je srečno uspelo.
In nastopilo je zadnje leto mojega življenja na dežeh, pri materi. Imel sem že dijaško čepico, nov kovčeg in jermena, da si iprivežem blazino nanj. Mama mi je sešila vrečico z monogramom za čaj in sladkor. Slednjič sem imel prostor na ladji — čez Kazan do Nižnjega. Najprej je bila Moskva in prijetno mi je; bilO', ko sem vedel, da dobim ondi sestro, ki je trpela z menoj v.temni shrambi, tedaj, ko sem bil tako hudo kaznovan.
136
I
11. Mirni dom. Pri opisovanju svojih mladostnih dni sem prispel do tistih let, na katere se skoraj vsak spominja s smehljajem, dasi bridko zavzdihne: „Ne bo jih več!"
Krotil bom svoje pero, če bo hotelo opis.ovati preveč na idolgo in široko moje dijaško življenje. V tej povesti o .življenju ženske, kd je bil Kostja njen brat — sem le za ljubečo pričo. In le oindi, kjer je najino življenje tesno prepleteno z rodbinskimi in tovariškimi nitmi, čutim, da smem govoriti o sebi. Pretežko bi bilo, da bi se popolnoma potajil. Med sedanjim in preteklim življenjem je globok prepad nemirnih, radostnih, težkih, še nepojmljivih, hudih časov. V zaseibnem življenju, v družini, v družbi se je vse tako izpremenilo, da je nemogoče umevaiti duše prejšnjih ljudi, nikari mjih notranjosti, v kateri so se oblikovali njihovi značaji. Tedanja ženska — pa sedanja ženska... Postavite ju drugo zraven druge in opazujte, s kakšno radovednostjo se bosta ogledovali in naskrivaj zavidali druga drugi: ta, — ker jo bo očarala neiznana svoiboda; druga, ker jo ibo prevzela krasota izgubljene ženskosti.
O žensiki — tovarišiei smo govorili in sanjali tudi mi, sedanjiki. Seveda smo takim ženskam krepko in tovariško segali v roke in s tihim obža-žalovanjem zrli na njih ostrižene lase (prvi korak v svobodo!) Poudarjah smo njih enakopravnost z nami, - a mi smo se jim zmerom klanjali in bili njih vitezi. Svoboidno smo govorili z njimi in nič slabega ni bilo v naši družbi, a po tihem smo bolj cenili krepost devištva in uvaževali bodoče matere. In bolj ko svobodno kretanje in javna udeležba z nami so nam bili pri srou spleteni lasje in plaho podrhtevanje ustnic spomladi pod krhliko. Da bi Šoveik smel razplesti te lase — drma in cinična misel! Da bi smel poljubiti te ustnice — sladka pregrešnost! Potem smo se ženili in bili despoti v svojih domovih — ali pa smo bili „pod havbo" — ikaikršinega izinačaja je bil pač kdo, a neodvisno od mladostnih idej o enakopravnosti obeh spolov.
Zdaj, ko je 'vse itisto (ali vse?), izginilo ali bilo (ali je bilo?) že osmešeno, — zdaj vendar nisem bil prepričan, da bi mi, nasilniki in uporniki, manj cenili žensko kot človeka, kot jo pa cenijo sedanji apostoli ljubezni „brez krhlike". In nisem prepričan o tem, da bi lažje prenašale svoj ženski delež nekrepostne in svobodne ženske.
V dijaški čepici, ki sem jo bil že spomladi kupil, s svetloanodrim robom, kateri se je začel že prej razcvitati, preden sem v Mohovoji prvikrat zagledal dva stranska dela univerzinega poslopja, sem se odpeljal po Kami in Volgi v mesto, ki mi ni bilo sicer znano, a vendar ni bilo tuje zame, saj sta v njem živeli obe moji sestri in me je čakal sprejem sorodnikov.
Ce me ne bi vezala tista obljuba, da ne bom govoril o sebi v povesti, — o koliko bi imel besed, da bi vam govoril o n a š i h mestih, o razsežnosti dveh velikih ruskih reJi, o sladkem občutku, kako se človek prvikrat kot odrasel in samostojen pelje .okušat znanost življenja, o tem, kako je prijetno tiščala glavo dijaška čepica, ki mi je bila tedaj bolj v časti ko
137
ljubki gosposki klobuček ali svetli cilioder ali vojaška čepica. In s kakšnim smehljajem bi se spominjal — zaradi davno preteklih let, brez misli na prestane težave — tajnih načrtov mladeniča, ki stDpa v živ-Ij^iijS' bedastih misli na žarko, posebno srečno usodo, na zavojcvanje sveta in svetov, na dosego ugodnosti, uspeha, slave. Zdaj, ko je že prelomljen dan, ko je že vse dovršeno, kar se je moralo dovršiti, a je nad sanjami o vsem nemogočim in nedostopnim postavljen nagrobni križ — zdaj, ne bom tajil, se mi strastno zahoče povrniti se v ta čas, pa bodi samo po lahki poti spominjanja!
V Moskvi sem se nastanil pri mlajši sestri, trdno prepričan, da ne bom dolgo pri ojej in si bom najel lastno sobo, ki bo na vsak način v dijaškem delu mesta.
Lizin mož je bil videti zelo prijazen in dobrodušen čloivek s trebuščkom in plešo in ni bil posebno mlad, ne ,preveč pameten, a je bil vesel in prijeten. Liza, vsa redna, natančna, gospodinjska in delavna, si, je nekoč sama izvolila to življenje, kakršno ji je bilo potrebno in je vsebovalo ognjišče, družino, ljubečega moža, udobno stanovanje in je bilo polno udobnosti, prtičkov, cenenih slik in, mirnega življenja. Bila je popolnoma srečna in povsem zadovoljna. Dasi jo bila še itako mlada, je bila že kar gospa, se je nasmehovala ko gospe in se tako pogovarjala in se ukvarjala s takimi ročnimi deli. S posebnim užitkom je rekala „moj mož", „midva z možem" ^ zmeraj se mu je dobrikala in ga poljubovala na plešo. Brala je le priloge družinskega hsta in nekoč je prečitala svojega ljubega Turgenjeva, pri čemer je pretakala bridke solze. Ne le da je sama kuhala kavo, vse dopoldneve ni prišla iz kuhinje, kjer je pomagala kuharici in se živahno razgovarj ala z njo. Na perilo je prisila številke in ko ga je dala v pranje, si je vse zaanamenovala v posebno knjižico in si obdržala prepis. Bog ve, kdaj in kako si je mogla prisvojiti znanje dobre gospodinje, ki se je začenjalo z desetimi različnimi omakami k dvanajstim različnim jedem in končalo s sredstvom za-nahod, ko se še ni razvil iz dobe kihanja v dobo povodnji. Tako življenje se imenuje — tudi takrat se je tako imenoivalo — meščansko, purgarsko. Pri takih ljudeh je prijetno bivati, zlasti obedovati, a niso posebno cenjeni. Zelo so domači, zelo prijazni, najbolje znajo sočustvovati in pomagati v nesreči. Zapomnijo si svoja in tuja imena in sorodstva, poznajp imena in odnošaje vseh znancev in dajejo prekrasne praktične nasvete. Nikomur ne prizadenejo kaj hudega, sami so srečni in bi radi, da bi bili srečni vsi. Potemtakem se jim drugi smejejo in jih ljubeznivo prezirajo. Ce se v njih ličnem življenju pripeti kaka nezgojja, ki jim poruši blagostanje in brezskrbnost, jim ne gre pomagati, zakaj, saj ne moreš pomoči vsem na, svetu, a ti, taki izraziti purgarji, ludi skoraj ne zaslužijo pomoči svoje okolice: je veliko vrednejših, za katere se moramo prej pobrigati. Najboljše, kar more človek storiti takim ljudem, je, da jiiTt po ceni kupiš pernice, udobne in prostorne ornare, jih preskrbiš z najtrpežnejšim namiznim perilom, z iz-bornimi preprogami za po vsej sobi,, z ogromno zoi^o, z urami pod
138	■
steklenim zvoncem in — oprosti — tudi še s popolno zbirko poljudnega, pisatelja, seveda krasno vezano — še s sledovoma dveh solzic na kaki strani knjige.
Ker sem bil zelo reven, sem se od ćasa do časa, ko sem se zadostno izlakotil, preselil za en ali dva meseca k tej ali oni sestri, kakor sem bil pač pri volji. Pri obeh sem imel svojo sobo in obe sta me radi' imeli. V začetku svojega moskovskega življenja sem češče bival pri Lizi, ker je stanovala bliže, Katja je bivala v predmestju. (Kadar sem z izvoščkom pripeljal sebe in svoje imetje. — kovček, sveženj knjig in petrolejko, — me je Liza sprejela z besedami: „A, Kostja! No, to je prav. Skrajni čas, da se naješ — tako si shujšali"
Nato mi je kgj prinesla ocvrtja z gnjatjo („da se do kosila malo oteščaš") in mi je sama pripravila posteljo. Na rjuhah sta bih začetni črki njenega rodbinskega imena, čeprav sem vedel, da ji mama ni ničesar naredila, ker se je Liza nenadoma in izven doma poročila. Brez dvoma je Liza sama tako napravila, kakor je po pravilih družine dobrega imena.
Potem se je začelo „življenje". Vsako jutro sem prespal čas predavanj, pa sem se dvignil za ,,drugo kavo" z žemljicami, v mehko kuhanimi jajci, s sirom m vkuhanim sadjem. Temu je sledil zajutrek, po katerem sva z Liziniim možem popila po dva šilca žganja, a južina je bila obilna in (Slovek je bil nato kar zaspan.
Ko mi je Liza dajala največje in najboljše kose, mi je govorila: „Kostja, že spet brez kruha! Tako se nikoh ne popraviš." A jaz se nisem le popravil, marveč tudi polenil. Mimo tega sem čutil, da me bo tako življenje uničilo, zakaj tudi meni — ko Lizinemu možu, so izpadali lasje in se je večal trebušček. Večkrat sem si de^al v bojazni: „Ali se mi bo povesil?"
Tudi je bilo življenje pri Lizi preveč udobno in mirno, nobenih izrednih dogodkov, ne vzburjenja, ne nemirov ni bilo, ki se jih mladost ne boji in,me izogiba.
Konec meseca me je bilo že tako strah in sem bil tako ves potrt, da da sem si koj, ko sem prejel denar od doma, najel svojo sobo med dijaki v mestu, povezal z jermenom in vrvicO' svoje knjige, pobral blazinico in petrolejko, se hitro poslovil od sestre in se preselil. Vse moje perilo so zakrpale zlate jn pridne Lizine roke; časih sem tudi zapazil, . da sem nnel kaj preveč, česar prej ni premoglo moje dijaško gospodarstvo. Tako brisalke, nove robce — in vse je bilo zaznamenovano, da se ne bi zamenjalo in izginilo v pranju. Ko me je spremila, je rekla Liza:
„V nedeljo pridi k nam, Kostja! In če bi sicer kdaj hotel — kar pridi se spet popravit! Zelo se bojim dijaških menz! A pred izpitom bo.š tako nujno potreben, da se popraviš." Tudi Liza se je nekam razlezla in precej čez mero. Ko sem ji to nekoč omenil, mi je preprosto odvrnila: „Pa kaj zato! Mojemu možu je všeč tako."
139
Njeno življenje je imelo le eno senco: nič otrok ni imela. Pa prav njej, rojeni materi in gospodinji,, bi bili najbolj potrebni. Pa je bil njen otročiček njen plešasti in dobrovoljni možiček.
Ko se je bližala pomlad, sem se namenil, da se za nekaj časa preselim k starejši sestri, h Katji, ki je bivala' v Sokolnikah v dvonadstropnem poslopju, svojega moiža in zraven je bila njegova tvornica. Njeno življenje je bilo povsem drugačno.	(O^y^ p^l,^)
Krik
srca.
v srca matere, žene,
ki je u bedo rodila,
se je grenka slutnja zganila ...
Zunaj pa je bil beli dan in so ptički peli v pomlad.
V misel matere, žene, je legala trudna zavest: „O dete, zate ni cest. Iz ulaznih in mračnih kleti ne vodijo bele poti u beli dan.
A jaz .sem te za ljubezen rodila. O dete, dokler sem te v sebi nosila, je bilo v meni vere za dva in moči.
Anica C e r n e j e v a.
Zdaj, ko je prestano in ko je moj čas za mano, zdaj jih ni. . ."
V boli matere, žene, ki je v bedo rodila, se je žalostna želja zganila:
„O, ko bi to dete Slo v božji vrt,
.še predno bo v svetu spoznalo bedo in .smrt..."
Pa je skozi rešetko segel žarek do dna in planil je krik srca: „Dete, ostani pri meni, mamica te ne da!"
Obisk.
Cujem te — in sem doma. Da, mamica, prav si prišla. V tej mračni hiši stanujem. Saj te že pričakujem v tihi .slutnji .srca.
draga, to ni bolezen. Le trudna sem, ker je pomlad. Veš, saj je vselej takrat, da se mi v duši zgane belo iskanje: „O brat..."
Le truden spomin ostane. Ljudje pa gredo naprej ... Mamica, nič ne povej, da .še moram živeti.
Anica Cernejeva.
Ne, draga, res ni bolezen. Nisem hotela umreti. Le da je roko mi prijeti, ki je ljubezen v njej.
O, dobro je, kadar si tu. S tabo je slutnja miru in človek tiho pozabi, da ga življenje ne rabi.
Saj se je dotaknila moja želja srca — mamica, saj si prišla, kot da si pismo dobila.
ISe draga, res ni bolezen, le želja po tvoji besedi, ker sem nad sleherno drugo vero srca izgubila.
UO
Ljubim te!	Johan Bojer.
Pravljica. Z avtorjevim dovoljenjem prevela M. š. „Ljuibim te!" je vriskal.
„Ljubim te!" so šepetale njene oči ter se zaklopile.
* * vV
„Ljubica moja, pomlad odhaja proti severu, in pomladni dih veje čez zemljo od tvojega srca k mojemu srcu in čez vse te milijone ljudi. Cuj, vsak moj dih je opojen, in vsak utrip mojega srca imenuje tvoje ime! Poljubljam te! Vsaka moja misel žari, moja moč je vsa mladostna, vsa probujena. Ljubica moja, vzradoščena je moja kri, polna lučd moja duša, in v tebi nisem več grešnik, marveč lep in srečen bog!"
iV A A
Ko se je danilo in je peteUn pel, tedaj je on zašepetaJ poslednjič: „T.ju-, bim te!" in potem je odhitel, ves mlad in zdrav, na svoje delo. In škr-janec je žvrgolel nad njim svojo prvo melodijo.
„Ljubim te!" je govorilo njegovim očem vse, kar je srečaval. Vse stvarstvo je sodelovalo v njegovi ljubezni in je vedelo za 'njo ter ga blagoslavljalo. Zemlja mu je nudila svojo rodovitno grudo, gozd svoje grmovje in drevje, nebo svoje solnce in svoj dež. In če je šel po mladi travi, so povsod klile cvetlice ter se mu nasmebovale, ker jih je tudi on gledal ves razveseljen.
„Ljubim te!" se je radostil, tudi če je trpel ter se trudil. „Ljubim te!" je rekel, če je sedel v senco ter jedel svoj kruh in pil bistro vodo. Ker se mu je zdelo v njegovi ljubezni vse tako jasno, je našel v vsem soglasje in je ljubil življenje in smrt, sknb in veselje. Ce je bilo prej delo zanj kazen, je zdaj z delom častil Boga.
„Ljubim te!" je govorilo njegovo srce k njej, ko so ležala pred njim prpstrana, nanovo preorana polja ter spala v naročju pomladi. Vsako seme je ležalo tu, podobno mali neporojeni otroški duši, in klilo v luči. Vse se je vzbujalo in oživelo. Vsaka klica je dobila svojo dušo, vsak klas svoje srce. Prirodne sile so delovale v ljubavni razigranosti. Velike proge toplega dežja so plule nad gozdom in livado, ljubimkajoč življenje, in ko je sledilo solnce, je vse ležalo ter zardevalo. Težka, drgetajoča naslada je pretresala prirodo, in čas je miroval v enem samem vzradoščju. In glej, glej, kako je vse ljubilo! Oblaki so zardevali kakor device, če dan obišče noč. Svetloba je igrala vilinske igre tam v vlažni rodovitni zemlji. Solnce in zemlja sta stvarjala vzajemno.
A rV vt
„Ljubim te!" je rekel, ko so valovila na njegovi grudi prostrana, zelena žitna polja. Mladostno in nežno je stalo na milijone klasja, vsak klas s svojo usodo, ti otroci spomladi in ljubezni, ki so rastli proti nebu, neprenehoma rastli, kakor da ne vedo, kako visoko morejo priti.
141
Prva ljubezenska opojnost prirode je minula. Čarobno krasna tajnost je pokrila vse. Vsak klas je stal ter vedel nekaj. Noć je ležala kakor ptič ter legla, ob gnezdu pa je stal dan ter bdel.
„Ljubim tel" je šepetal, če je zmuče^i zaspal po dnevnem trudu. In ob njegovem ležišču je sedel najslajši sen.
In neko noč ga je vzbudilo njegovo lastno srcp in je govorilo nekaj k njemu. In obe srci sta ležali tu ter šepetali o nečem, kar je on razumel. In tedaj je opazil, da je imela barvo zlato brstečega žita in je žarelo okoli njenega čela kakor nimbus.
„Ljubica moja, slutim, da se nekaj v tebi poraja, in jaz hočem bdeti pri tebi. Noč je polna življenja in jasna in jaz hočem prositi vse dobre moči. da te čuvajo in branijo!"
Zdaj je čutil, da nista več sama. Na dnu njegove duše je počivalo mlado dete ter stezalo svoje roke proti njemu. Napočil je dan, ko je klečal ob njeni postelji ter videl prvo dete iia njenih prsih. In tedaj je poljubil njene vzradoščene, solzne oči in je hitel ven ter se smejal in jokal. Toda od zdaj so bili njegovi koraki opreznejši nego prej in je bil poln nežnega nagona, da ščiti in brani. Ce je našel golega, mladega ptička mrtvega, tedaj se je ustavil ter ga strme gledal, dokler se mu niso porosile oči. „Ljubica moja, nikdar več ne bom storil nikomur nič zalega. Celo v naj-surovejši in najokornejši prirodi leži dete in spi. Danes sem srečal svojega največjega sovražnika. In moral sem mu stisniti roko ter izprego-voriti par prijaznih besedi. Kdo ve, če ne prispevajo vsi ljudje k našemu blagoslovu. Vse je odvisno med seboj!" ^
„Ljubim te!" je rekel ter obdaroval siromake in obiskoval bolnike in se je očetovsko zavzemal za vse, ki so trpeli' zlo.
Leta so potekala. Nanovo obdelana polja so rastla z. njegovim delom. In iz tijegove roke je lil blagoslov na staro in mlado. ' Postal je mož beKh laš in težke hoje. In kabor sta bili njegovo življenje in njegova duša ovekovečena v njegovem delu in sta živela ter dihala, na prsih velike prirode, tako je bilo okoli njegovega dvorca polno rodovitne zemlje, ki je tisočim nudila življenje in srečo. V občini je nastal dom za uboge starce in bolnišnica in šole in cerkve. In vse to je,vzklilo iz dela dn skrbnosti starega moža.
„Ljubica moja, poglej pri solnčnem zatonu okoli sebe in glej, kaj sem ustvaril, odkar sem te našel! Bil sem kakor revna gruda, toda glej, kaj sta napravila svetloba in toplota! Ljubica, daj, da poljubim tvoje sive lase!"
Toda prišla je noč, ko je moral sam ležati v spalnici, in je bil tam na pokopališču nov grob, ki so ga obsevale zvezde.
„Ljubim te!" je šepetal s sklenjenimi rokami. Kajti vedel je, da mu je bila vedno blizu in da ju ni moglo nič ločiti. Cas poteka.
„Ljubljena, to je spet tvoje darilo! Najini sinovi postajajo ponosni in koristni možje. Delajo in ustvarjajo, ljubijo in vrše dobra dela ter spo-
142
štujejo svojega starega očeta. In najina hči je vedno pri meni. In govoriva o tebi. In ti živiš zopet v njej, nova mladost in novo življenje!"
* * *
In je .sedel .stari mož nekega dne na vrtu ter se igral s svojimi vnuki. In ko je tako sedel ter jim pravil imena cvetlic, je prišla mimo smrt. Otroci so se prestrašili, toda starec jih je pomiril ter zrl na smrt kakor na staro znanko.
In je dejala smrt: „Ti starec, zakaj ne trepeCeš, celo ko vidiš smrt?" Starec je odgovoril: „Ali ne vidiš, da ianam svoje vnuke v naročju in da so lepi in zdravi? Poglej, kako sije solnce na nje, in so oči vsakega polne veselja. Ali se ne more njihov ded čutiti varnega in radostnega?" „Toda če te vzamem s seboj?" je rekla smrt.
„Tedaj bom navzlic temu pri njih. Ziveld bodo z menoj v vsem dobrem, kar bodo mislili in delali. Vsadil sem mladike vanj in bodo rastli, dokler ne postanejo stari in sivi," je rekel .starec. „In potem?" je vprašala smrt.
„Potem bodo tudi oni imeli otroke in vnuke, katerim bodo pripovedovali o svojem dedu ter jih učili nadaljevati nioje delo. Tako vidim, da bo moje življenje živelo večno!"
Tedaj se je nasmehnila smrt ter dejala: „Ti si izvoljenec!" Starec je odgovoril: „Bil sem vedno služabnik Močnejšega!" Toda smrt je nadaljevala: „Bila sem med milijoni in sem iskala klico večnosti. Iskala sem jo v cerkvi, kjer so klečali in molili, toda le iz strahu pred svojo lastno usodo. Iskala sem jo pri učemjaildh, toda ti so ždeli in strmeli v kup prahu ter so pozabljali, da je imel tudi ta srce in mozeg. Hodila sem po bojišču, ljudskih shodih, delavnicah, šla sem k sodniku in zdravniku, k delavcu in kralju, toda klice večnosti nisem mogla nikjer najti. In zdaj. stojim pred teboj in jo vidim in se čudim. Vidim tvoje življenje in tvojo srečo, ki si jo ti ustvaril, in razumem, koliko potrpežljivosti in boja od jutra do večera si okusil. Tako dolgo ne vzdrži oni, ki meni, da je zemeljsko življenje samo eno človeško življenje.-Pri tebi, ti srečni mož, klije klica večnosti! Toda povej mi, katera moč jo je začetkoma zasejala v tvojo dušo?"
Starec je pogladil lase svojih vnukov ter odgovoril: „Ali me razumeš, da
sem ljubil ž en o?".
„In radi tega si ustvaril ta svet za druge?"
„Da."
In je nadaljevala- smrt: „Potem moraš pač uvideti, zakaj moram kmalu vzeti tvoje življenje, da ga položim v rodovitno zemljo onstran doline, kjer hodi drug ustvarjajoč mož in dela.. In jaz sem zbrala vse one smehljaje, ki si jih tukaj vzbudil, in ti bodo svetih od tam nate, in vse one solze, ki si jih ti posušil, bodo namakale tvoje korenine in tvoje listje. In ko bo dozorelo tvoje klasje, bom zbrala zrnje v svoji roki ter ga znosila sem in tja na polja tvojih otrok. Tako se živi večno življenje." In smrt je šla dalje, in starec je zopet mirno in veselo sedel ter se igral s svojimi v-nnki.	s
,	143
Nekaj ćasa nato je ležal starec bola,n. In okoli njegove postelje so stali njegovi sinovi s svojimi ženami in otroci ter bdeli pri njem in so bili žalostno razpoloženi, kajti vedeli so, da bo odpotoval od njih. Ura na steni je nihala in nadaljevala svojo pot, in kazalo se je pregibalo in pregibalo naprej. In čez hip bo potekla ura in ura bo udarila. Starec je vprašal: „Kaj se tu bliža hiši? Slišim srčno utripanje sto in sto ljudi, iki se bližajo."
Mladina je odgovorila; „To so siromaki, ki so se zbrali okoli hiše, da slišijo, je-li še živiš!"
Starec je šepetal smehljaje: „Povejte jim, da še živim!" Ura na steni je šla in šla.
Čez trenutek je vprašal starec. „Kaj sedi tam zunaj pod oknom ter poje tako tožeče?"
Odgovorili so: „Nekaj ptičkov gleda sikozi šipe, kakor da iščejo nekaj." Starec je šepetal: „Čuvajte njihova gnezda in položite vanje slame in ne storite zalega niti najmlajšim."
Nihalo ure je nihalo z neizprosno slišnim glasom, in kazalec se je bližal in bližal številki polne ure.
Končno je vprašal starec: „Kaj zdihuje tam na vrtu? Sliši se, kaikor da mraz lomi rože."
Odgovorili so: „Mrak lega na rože, cvetke se zaklopljajo in hstje visi žalostno ter trepeče."
On je šepetal: „Zalivajte rožam in stopajte previdno med grmovjem in skrbite za vsako travno bilko! Kdo ve, kaj čez čas postane iz rože?" In tedaj ni mogel več govoriti. Ni več videl onih, ki so stali okoli njega. Videl je, kako se je iz zemlje dvigala ljubljena postava ter mu plavala nasproti. In vesel svidenja je radostno šepetal: „Ljubim te!" Kazalo na uri je napravilo zadnji korak.
„Ljubica moja, hvala ti, ker zopet čutim tvoje roke, hvala ti, ker si se zopet pomladila! Ali se bova zopet nanovo poročila?"
Ura je odbila.
Konec.
Mati pere.	.Avgusta Gab erščikova.
Moja mati, ki jo ljubim, pere. Pere v mrazu ob brleči sueči. Skozi špranjo gledam, v svojem srcu jočem. Mati, moja n\ati pere. Mati, ki jo ljubim, stegne jutri trudno roko, a na roki trdi novci.
144
Zaščita matere in dece na Češkoslovaškem.
Marija Omeljčenkova.
O.
1 roditeljev, v prvi vrsli pa od matere je odvisno, kakšen človek zraste iz otroka. Ali 'bo ta zdrav, vesel in delaven član družbe, ali pa bo šibak, moralno slab in nesposoben za lastno preživljanje. Mati je glavni vir močnega naroda.
Naloga sistematičnega skrbstva za mater in dete je, zmanjševati število oslabelih in bolebavih ter omogočiti čim večjemu številu dece zdrav in uspešen razvoj.
Pobuda za sistematično skrbstvo v tej smeri je izšla s Francoskega koncem 19. stoletja. Tam so po nasvetu dr. Budine-a že v devetdesetih letih ustanovili prvo posvetovalnico za matere in dojenčke. Ta misel se je brzo razširila po vsej Francoski, vzbudila pa je veliko zanimanje tudi v Nemčiji, na Angleškem, v Ameriki in dnjgod. Sčasoma so po raznih državah ustanovili zavode za zaščito mater in dojenčkov, materinske in dečje posvetovalnice, zavetišča za doječe matere, za neporočene matere, dečje domove i. t. d.
V bivši Avstriji je bila na Dunaju ustanovljena centrala za nego dojenčka in matere. Tudi po alpskih deželah so že imeli slične zavode. Zelo dobro je bilo urejeno materinsko skrbstvo v Brnu in v Pragi. Do svetovne vojne je bilo javno delo na Češkem osredotočeno predvsem v narodni obrambi, po vojni pa se je najbolj razmahnilo delo za zaščito matere in dece. Že 1. 1914. je bilo v Pragi ustanovljeno samostojno društvo „Zaščita matere in dece", ki obstoja še sedaj in je središče vsega tozadevnega dela v češki državi. Poleg tega ima vsaka pokrajina še svojo „Zaščito mater in dece". Tudi češki Nemci imajo svojo centralo. Poedina društva „Zaščite" se vsa ravnajo po enotnih zakonih, delujejo pa avtonomno, a se vendar drže enotnega delovnega načrta, ki se mora vsekakor prilagoditi potrebam in značaju vsakega kraja. Centrala „Zaščite" ima v vseh okrožjih republike svoja poverjeništva, ki vneto delujejo v prospeh svojega okrožja, ustanavljajo materinske in dečje posvetovalnice, zavetišča za porodnice, za noseče žene, dečje domove, preskrbujejo pravno pomoč materam in sirotam, nezakonski deci itd. „Zaščita mater in dece" skuša v organizacijskem in praktičnem delu ohraniti enotnost programa in biti v najožjih stikih in sodelovanju z drugimi mladinsko-.skrbstvenimi ustanovami, kajti zaščita matere je posredno in neposredno odvisna od vseh panog socijalnega dela za mladino. Delovni program „Zaščite mater in dece" obsega:
T. Negovanje po zavodih: ustanavlja domove za siromašne in samske matere, ki morajo dolgo pred porodom pustiti delo. V takih domovih opravljajo noseče žene lahka dela pri porodnicah, dobe pa zato prijetno stanovanje in hrano ter zdravniško nadzorstvo. Ko pride čas poroda.
145
nameste te žene v porodnišnice ali v zavetišča za porodnice, kjer dobe brezplaöno ali pa prav za nizko ceno zdravniško pomoč in oskrbo. Dete dobi popolno opreiiio, materi pa preskrbe ob odhodu delo in v potrebi tudi denarno podporo. Za matere z veS otro'ki in za matere, ki ne morejo puščati otrok doma, imajo pri porodnišnici še dečje domove, kjer. so. ti otroci popolnoma preskrbljeni.
„Zaščita mater" preskrbi ženam sploh mesto v bolnicah na porodnih oddelkih, na porodnih klinikah i. dr.
II.	Domača pomoč materam in deci. Ce mati sama doji, ima na razpolago posvetovalnice in pomoč. Dojenčke, katerih mati ne more dojiti ali ki sploh nimajo roditeljev, oddajo s podporo ministrstva za socijalno skrbstvo in Rdečega križa v domačo oskrbo, v domače kolonije ali pa v dobre družine.* Tudi to deco ima „Zaščita" pod zdravniškim nadzorstvom in v oskrbi sester negovalk. Statistika kaže, da je med to deco umrljivost zelo padla.
III.	Pomoč zaposlenim materam. Ce se mati sama vzdržuje in mora hoditi na delo, lahko za ta čas..odda dojenčka v posebni dečji dom („Jaslice"), kjer ima dete za malo odškodnino vso oskrbo. Negujejo ga oskrbne sestre in strokovno izobražene vzgojiteljice.
IV..	Splošna evidenca, preventivno in vzgojno' delo, ki se vrši na podlagi statističnih podatkov, zbranih v posvetovalnicah, porodnišnicah in pod. V vsaki, tudi najmanjši vasi vodi socijalna sestra ali tajnica posvetovalnice zapisnik o vseh novorojenčkih, o deci v domači oskrbi in o nosečih ženah. Vodijo tudi statistiko prebivalstva, število porodov, umrljivost dece, vzroke umrljivosti i. t. d. ter skrbe za vzgojo mater s posebno propagando.	, '
Vse delo za zaščito mater spada pod kompetenco ministrstva za socijalno poldtiko v 6. S. R., ki daje tudi podporo. Večino sredstev pa dobi „Zaščita' s svojim delom: članski prispevki, podpore, donos koncertov, materinskih dni, cvetličnih dni, publikacij i. si'.
A Ä
Zakon v C. S. R. ščiti razvoj družine in vsakega člana. Z moderno dobo pa nastajajo nove družabne potrebe in napredna češka javnost skrbi za reforme v duhu sodobnosti in zakonov. Pravkar gre za izpremembo državljanskega zakonika in Ženski Narodni Savez, ministrstvo za soc. poKtiko in druge institucije delujejo za čim popolnejšo spremebo zakonov v prospeh žene kot enakopravnega člana družine in države. Zakonske odredbe C. S. R vsebujejo sledeče panoge v zaščito žene in matere:
Zaščita žene proti nevarnosti nemoralnega spolnega življenja. Delovanje ministrstva sa soc. politiko po. mednarodnem dogovoru o zatiranju trgovine z dekleti in otroki. Skrb za žene izseljencev z ostrim nadzorstvom in kontrolo.
* Slično uredbo ima pri nas Drž. dečji dom v Ljubljani. (Op. uredništva.) 146
Zašćita. materinstva in dece v najnežnejši dobi s tozadevnimi predpisi pri obveznem zavarovanju delavcev za primer bolezni, invalidnosti in starosti.
Delna prepoved o dojenju dece v reji. Obveznost državnega skrbstva za sirote i. t. d. Družinska ravnopravnost nezakonskega otroka. Zasiguranje sirotinske penzije nezakonskim sirotam. Zakon v C. S. R. vobče ščiti vzgojo in prehrano dece ter določa za prestopke stroge kazni.
V zakonu je preskrbljeno tudi za ločeno ženo. Ločena žena dobiva po moževi smrti celo penzijo, če se mož ni bil drugič poročil; ako je imer drugo ženo, dobi prva le polovico penzije.
Med zakonskimi in nezakonskimi otroki ni razlike. Nezakonska deca. ima pravico do očetovega imena, če je očetovstvo dokazano. Neporočene in poročene matere imajo pravico na-6—8 tedenski plačani dopust pred porodom in potem ter pravo do svojega deteta. Dopust se jim šteje v penzijo in v službo. Dobe pomoč porodne negovalke, četudi imajo samo splav, ter enake denarne prispevke za primer bolezni ,12 tednov po porodu, če mati sama doji.
Tako skrbita država in javnost za ženo-mater.
Literatura: Sbornik zäkonü a näfizenf. Č.'S. R.; Zikonik občanski; dr. Ant. Turna: Pravni /adadv sociälni peče o mladež v R. C S.; Soupis zafizem sociälnf peče o mladež v Č S. R.; Marie Trakovž : Pracovnl prögram a fä'd odboru Ochrany matek a kojenoü na Morave - Zpräva o činnosti čsl. Ochrany raatek a deli za roky 1925,26,27-30.
Materinske penzije. ciriia pieško-stebijeva.
M.
_ T I ed tem ko pri nas skrbe večinoma le privatna društva za matere, ki nimajo dovolj sredstev, da bi pošteno zredile in vzgojile svojo deco, (izvzemvši uradniške vdove), so druge države to vpriašanje že povoljno rešile, ker so ga postavile na zakonito podlago. Znano je, da vsak drug način pomoči zavisi le preveč od raznih okolnosti, s katerimi mora računati vsako humanitarno društvo pri zbiranju denarnih sredstev za pomoč materam; znano je tudi, da subvencije države in občine često zavise od vsakokratne „politične konstelacije" in da se tudi podpore dele preko humanitarnih društev s političnih vidikov. Tako je po svetu sploh,-ne samo pri nas. Prve so se uprle proti temu norveške žene, ki so v parlamentu predlagale, da-se uvede zakon o „materinskih penzijah". Norveška je prva država, ki se je postavila na staUšče, da ni izdatek države ali, občine, Id je namenjen mater-i kot taki, izgubljen, temveč se stokrat obrestuje.
Otrokom je treba ohraniti mater, ako jim je smrt vzela očeta ali pa jih je brezvestno in lahkomiselno zapustil. Materinstvo je tako vzvišeno, da se ne sme še nadalje ponižavati s tem, da se. potrebni materi daje nekaka „miloščina", za katero mora še pro'sjačiti, temveč vsa družba je d o 1 ž n a .
147
da ji baš radi materinstva zadostno pomaga, in sicer v obliki stable občinske rente ali penzije. Občina je dolžna skrbeti 'za Ysako pomoči potrebno dete, najsi se je rodilo v zakonu aid izven njega. Namesto običajne miloščine zasluži vsaka žena radi materinstva moralno in redno finančno podporo, in sicer v taki meri, da je njej in deci zagotovljeno, četudi skromno, vendar človeka dostojno življenje. Za ikriminakia dejanja mater, predvsem nezakonskih, Je vsa človeška družba odgovorna, zato Je tudi dolžna jim pomagati. Te misli so vodile norveške žene, ko so stavile leta 1919. predlog, da se uvedejo materinske penzije, najprej v glavnem mestu Norveške, v Oslu. Stavile so ga pripadnice delavske stranke, pridružile so se jim brez izjeme vse ostale stranke in predlog Je bil 1919. sprejet ter 1920. uveljavljen.
Bistvo zakona „o materinskih penzijah" Je sledeče: vsaka žena, ki ima deco in živi brez moškega vzdrževatelja, torej v d o v a, 1 o č e n a žena, ki ne dobiva zadostne alimentacije, ali n e z a k o n s k a mati, prejema od občine letno rento, ako prebiva v tej občini 15 let. Renta se ravna po višini ev. dohodkov in po številu dece, iki Jo prejema do dovršenega 15. odnosno do 17. leta. Mati, ki ni sposobna za delo, dobiva še posebno doklado. Brezplačno zdravljenje matere in dece v bolnici ali na domu je itak običajno.
Motivacija za uvedbo zakona „o materinskih penzijah" je sledeča: dokazano je, da more žena svojo najbolj naravno in vzvišeno nalogo — vzgojiti deoo za vredne člane človeštva — izvrševati le v lastnem domu. Ako mora z doma po zaslužku. Je deca prepuščena sama sebi in se polagoma zanemarja v vseh ozirih ter pade prej ali slej v breme svoji občini. Že iz tega vzroka je za občino bolje, da pravočasno nudi zaidostno podporo in si prihrani poznejše neplodovite itzdatke, ki ji nastanejo s tem, da mora plačevati za svoje občane celoletne ali delne prispevke v obliki prehranjevalnin ali oskrbovalnin v dečjih domovih, vzgajališčih, bolnicah, blaznicah in — jetnišnicah. Se en moment pride v poštev. Ako namreč občina uvede materinske penzije, v bistvu ne uVaJa novih dajatev, temveč le prenese na novo, toda samo eno postavko vse izdatke, ki so bih prej vneseni v občinskem bu-džetu v raznih postavkah, n. pr. subvencije ra™im društvom, miloščine, enkratne denarne podpore, oskrbnine, vzdrževalnine. Vsota se pravzaprav ne izpremeni, pač pa se postavi način socijalne pomoči na višji nivo. S tem, da občina prevzame skrb za deco-, vrši tudi v drugem pogledu veliko, še važnejšo nalogo. Ker Je deca takorekoč rijena, ker plačuje zanjo, se oaravno tudi zanima, kako mati uporablja izročeni denar. Občina skrbi predvsem za to, kakšno Je notranje življenje v taki dru-žinici; zato kontrolira tudi življenje matere, za kar je upravičena. Ako ima mati dovolj sredstev za sicer res skromno, življenje, vendar nima več povoda, da se vdaja — radi zaslužka — nemoralnemu ali lahko-mišljenemu življenju. Ce Jo pa „brezskrbno" in razuzdano življenje ali pa močan nagon za izživljanje le premoti na škodo dece, če toj-eJ pozabi na svojo sveto nalogo, mora pač nositi vse posledice: občina ji odvzame
148
deco in penzijo. Mati je potem svobodna, odgovarja samo sebi za svoja dejanja, ali deca je rešena njenega ikvamega vpliva.
Tak zakon je pać dokaz visoke kulture in globokega socijalnega pojmovanja naroda. Je pa takorekoč le nadaljevanje zakona, ki ga je predložil 1. 1915. Johan Castberg, po katerem nosi ime dn s katerim je bilo urejeno pravno razmerje dece do staršev, zlasti razmerje nezakonskega deteta napram očetu.
Po tem zakonu so v prvi vrsti dolžni skrbeti za deco starši, in sicer mati in oče v enaki meri. Dolžna pa sla skrbete prav tako za nezakonsko dete kakor za zakonsko. Nasprotno pa ima nezakonsko dete prav take pravice napram materi in očetu kakor zakonsko, to je, nezakonsko dete deduje prav tako po svojem očetu kakor njegovi zakonski, lahko nosi očetovo rodbinsko ime kakor njegovi zakonski otroci itd. Nezakonsko dete semora vzgoje vati in učiti po razmerah očeta ali matere, vselej pa po razmerah onega, ki za-vze m asocijalno v išjestališče.
Oče je dolžan, da povrne vse stroške, ki so nastali materi pri porodu, plačati mora tudi stroške za porod (ali splav). Ce se izgovarja, da nima denarja, mora svoj dolg odslužiti v prisilni delawici ah v jetnišnici. Kdor ne plačuje ahmentov, se kaznuje z zaporom, konfiscira se mu premoženje ah zaslužek, če bi lahko plačal, pa noče. Izseliti se ne sme, dokler ni zasigural plačevanja ahmentov do prepisane starosti deteta, do 15. odnosno 17. leta. Kdor pomaga breizvesLnemu očetu, bodisi agent ali kdo drugi, da se brez dovoljenja oblasti izseli, mora namesto njega plačevati vse predpisane dajatve. Samo če oče ni sposoben za delo, če je bolan ali dokazano siromašen, plača vse namesto njega občina. Vsaka noseča žena je obvezana, da pri predpisaini preiskavi imenuje •očeta deteta, ki ga pričakuje. Pristojna oblast ga pozove in, če mož prizna očetovstvo, mora nosili vse posledice. V nasprotnem primeru se začne preiskava. Ako se dokaže, da je žena v kritični dobi spolno občevala z raznimi moškimi, ji plačuje pristojna oblast, alimente, toda jih izterjava odvsehprizadetihpoenakihdelih. Komur se ne more dokazati, da je oče, pač pa je občeval v kritični dobi z dotično ženo, mora tako dolgo plačevati alimente, dokler se ne izsledi pravi oče. Nezakonsko dete obdrži mati, izroče ga očetu le tedaj, če je dokazana nesposobnost "inatere za dobro vzgojo in samo v primeru, če s tem soglašajo mati, oče in pristojna .oblast
A vV Vr
Ženski Pokret v Ljubljani je na zadnji seji Jugosl. Ženskega Saveza predlagal, naj Alijansa Ženskih Pokretov in Jugoslovanski Ženski Savez naprosita ministra za socijalno politiko in narodno zdravje, da priporc^i parlamentu, naj sklene nov socijalni .zakon, po katerem bi naše občine izplačevale materinske penzije (po norveškem primeru). Predlog
149
so sprejele navzoče zastopnice saveznih društev enoglasno. Obvestile so o tem uprave ostalih jugoslovanskih ženskih društev, zlasti Ženskih Po-kretov, z naročilom, da pojasnijo občinam namen in pomen takega zakona. Pomagajo naj, pa predvsem one žene, katerih možje, bratje, sinovi bodo sklepali in odločili o zahtevi, ki so jo stavile naše ženske organizacije ob letošnjem Materinskem dnevu, in ki se glasi: Vdove, ločene in neporočene matere morajo imeti zakonito pravico do mesečnih rent, katere prejemajo, dokler ne postanejo otroci sposobni za samostojno pridobivanje. Ako postane taka mati nesposobna za delo potem, ko je preskrbela otroke in nima ni kakih dohodkov, ima pravico do trajne p e n z i je.
Devojka-mati.
o. Gospode, u sramoti i a boli postat mati...
Pa ne samo mladost svoja, život,
sve bih htela dati, da se skine teški sram ...
A na polja proleče je: sve sa breskve već u cvela, a s jeseni plod .će biti, ali voćka neće svoga od sramote lica kriti ...
A pod strehom i uz cvrkat
lasta sebi gnezdo vije. po kad dodju lastavići, ona neće da ih krije, no će da ih uči letu, da polete u visinu: nebu, suncu,
lepšem sveta ...
Dakle, to je samo žena skrnavljena, kada stvara, kada voli — ? • Obraz gori, ćelo boli, duša boli... ,
Jela Spiridonović-Savičeva.
No od jednom
ko od zlata	' '
zasija se soba cela,
i na ćelo
spiisii mi se
Ruka bela.
■V tišini
glas. se začu:
■što nemaju dece .svoje, „One žene, neka plaču!
A ti idi tvojim putem. Ljubav hek te sreći vodi.
Spasioc sam duša vaših. A Devojka Mene rodi. .. ..
On iščeže.
Al u .sobi Svetlost osta. A kroz prozor otvoreni, Proleće mi udje celo jedro, vrelo.
S blagoslovom od klijanja i bujanja, od rad janjadi stvaranja, i sa svojom Pesmom, što se kao zlatno khipče mota, s pesmom
VEĆNOGA ŽIVOTA!
150
Umetnost in književnost.
Kvaclratera kroga.
(Predstava v Narodnem gledališču v Ljubljani.)
K
_omedija ruskega pisatelja V. Katajeva, „Kvadratura kroga", je duhovito podana satira na sovjetske razmere, zlasti na dogmatično prenapetost komsomolcev (komunistične sovjetske mladine). Dejanje se vrši v sodobni Rusiji. Junaka sta dva komsomolcas ki bivata skupaj v eni sobi. Vasja seda z Ljudmilo„regislrirati", to se pravi, da se poročita v državnem uradu — ne da bi prej kaj o tem omenil svojemu tovarišu Abramu, ki stori istotako s komsoinolko Tonjo. Tako so presenečeni vsi, zlasti pa obe ženski, ko se znajdejo vsi štirje v eni sobi. 'Poda v Moskvi je stanovanjska kriza, zato morajo ostati skupaj. Sobo predele s papirnato steno in oba para se nastanita vsak v svoji polovici. Tedaj se prične krogotok odkritij in spoznanj z vseh štirih strani: oba para uvidita, da je bila izbira partnerjev ponesrečena. Za trenutek grozi tragedija iz spoznanja, da se je vsak iz te četvorice zaljubil v zakonskega druga svojega tovariša: Ljudmila v Abrama, ki ji ljubezen vrača, Tonja v Vasjo, ki jo istotako ljubi. Zadnja dva sta že pred leti doživela malo ljubezensko idilo, zabrisana simpatija oživi znova. V tragikomične scene pade senca resnobnosti, ki se izraža v bojazni vseh štirih, da ne bi prizadejali tovarišu bolesti z ločitvijo: ne morem graditi svoje osebne blaginje na nesreči svojega druga. Konča se seveda srečno: sporazumno zamenjata moža ženi in obratno ler se znova registrirajo, toda ne na podlagi ieoretičAih principov, temveč na podlagi elementarnega naravnega zakona: ljubezni. In v lem je jedro komedije.
Za presojo te komedije sla značilna dva momenta, in sicer: da jo je spisal sovjetski pisatelj, ter da jo igrajo v Moskvi že tri leta z velikim uspehom. Mi, ki čitamo samo redka poročila, ki jih prinaša naše časopisje o ruskih raz-
151
merah, moremo sklepati, da je v Rusiji dovoljeno precej kritike sovjetskUi naprav ter da tudi tam nikakor ne odobravajo lahkomiselnosti pri sklepanju zakona. To omenjam radi tega, ker pri nas nekateri listi poročajo na način, da mora dobiti človek vtis, da je" spolna razrvanost v stremljenju ruske zakonodaje same. Da temu ni tako, prav jasno izražajo pomisleki vseh treh organiziranih tovarišev pri misli na ločitev: kakšen zgled bo to za komso-, molče— dočim skrbi malomeščansko Ljudmilo samo: „Kaj poreko ljudje". Značilno je tudi utemeljevanje upravičenosti zakonske zveze, ki ga začno vsi „zavedni tovariši" ponavljati, zlasti ko se pojavijo dvomi o umestnosti te zveze: „Kaj je potrebno za trden zakon? Potrebno je: sorodnost značajev, sporazumnost, pripadnost k istemu razredu, enaka politična opredeljenost, delovni kontakt. Kaj še? Ljubezen morebiti? Ne: ljubezen je samo socijalni' predsodek." Pravi komsomolec ni sentimentalen! A naposled vendarle zmaga ljubezen: novoporočencem v drugi izdaji zakliče organizator Flavij: „Otroci, ljubite se med seboj, to revoluciji ne bo škodovalo." —
Pojmovanje osnovnih pogojev za zakon, lažje pogoje za ločitev in še marsikaj drugega v današnji Rusiji moremo razumeti le, če vsaj približno poznamo bistvene vzroke, ki so privedli do gospodarskega in socijalnega preobrata, ter temeljne principe duhovno-kulturne preorijentacije.
Ker je žena gospodarsko jiopolnoma samostojna, veljajo tudi v vseh drugih ozirih za njo iste mere kot za moža. Če se poroči, je to zveza dveh popolnoma enakopravnih ljudi. Ker zakon ne temelji na ekonomski preskrbi žene, kot je to v starem družabnem redu, jc tuđi ločitev lažja, kšr ne pomeni gospodarske propasti enega ali obeh zakoncev. V Rusiji sta dolžna oba zakonca podpirati drug drugega tudi po ločitvi: ne samo mož žene, ampak tudi žena moža — kdor je pač v potrebi. V primeru, da je eden obeh brez posla, ga mora drugi podpirati pol leta. Nikdo pa ni dolžan, drugega podpirati vse življenje, kaiti v Rusiji zakon ni zavarovalnica za življenje. Pri ločitvi se pojm krivde izključuje. Kdor misli, da ta nekomplicirani način ločitve in sklepanja zakona omogoča možu, da si vsakih par mesecev poišče drugo žensko, se moti, kajti v sovjetskem zakonskem pravu je otrok še bolj zaščiten kaltor žena in nihče se ne more odtegniti plačevanju alimentov za otroka do 18. leta. Mož, ki bi lahko plačeval alimente, pa jih noče, se kaznuje celo z zaporom. Pa tudi sicer obsojajo v Rusiji lahkomiselne ločitve in kdor se trikrat loči, je izključen iz stranke z motivacijo, da kdor ne zna urediti lastnega zasebnega življenja, tudi ni sposoben na vodilnem mestu sodelovati pri urejanju države. (Po Lazarsfeldovi). Iz tega moremo sklepati, da se temeljito bore proti anarhiji v tem pogledu, četudi je izven dvoma, da je novo pojmovanje rodbinskega življenja prineslo mnogo zablod, o čemer nam priča prav ta komedija. Tudi pretirano odklanjanje erotične ljubezni je koncem koncev razumljivo, če pomislimo, da mladina vedno pretirava. Komsomolci smatrajo vsako ljubezensko sentimentalnost kot preostanek fevdalne, oziroma meščanske navlak's ki hromi aktivnost mladega človeka, katera mora biti vsa posvečena borbi proti starim za nove vrednote. Ne lastno individualno ugodje, temveč kolektivna. skupnostna blaginja — to je ono, čemur žrtvuje zaveden komsomolec vse svoje moči, vse svoje delo. To pojmovanje življenjskih nalog zahteva temeljito preorijentacijo v mišljenju, čustvovanju, stremljenju in delovanju ter pride do živega izraza zlasti v odnosu do sočloveka: v povdarku smisla za skupnost ter v zmanjšanju osebnih teženj v meščanskem (kapitalističnem) smislu, ki jih vidi sovjetski človek v premočnem osredotočenju mladine na erotične probleme ter na družino.
Katajev kritizira — kot že omenjeno — pretiravanje v dejanskem izvajanju teh nazorov. V središče svoje kritike postavlja zakon: danes se registriraš z enim, jutri se ločiš, pojutrišnjem se zopet registriraš z drugim. Kam tn vodi? Umevno je, da je to sklepanje zakona zapadni Evropi ter vobče vsemu
152
meščanskemu svetu prcdmel zgražanja. Toda če primerjamo dela evropskih pisateljev, ki osvelljujejo moralo meščanskega zakona, moramo priznati, da je takle sovjetski zakon, ki se kar čez noč razide, pač zmota, toda le nedolžna zmota, ker naposled je vendarle vse iskreno in pošteno, brez varanja in ko-ristolovstva, kar tvori jedro zakonom, ki jih prikazujejo v svojih delih evropski pisatelji. Na primer vzemimo samo tipično sodobno velemeščansko družino „Glembajcvih'"'. Ali pa Ibsena, Slrindberga, Margueritta: koliko gnilobe meščanskega zakona odkrivajo ti v svojih delih. Bistvena razlika je le v tem, da se v resničnem življenju ta gniloba prikriva, ker je to prvi pogoj meščanske in sploh vsake farizejske morale.
Komedija je v resnici zabavna in posebno prijetno učinkuje, ker popolnoma izloča one cenene in plehke dovtipe, ki vlečejo vse erotično — spolno doživljanje v blato, kar je" često bistveni del burk, ki jih dajejo po evTopskih odrih.
Tonia — Gabriielčičeva, Vasja — Gregorin, Flavii — Plut,
Abram — Sancin, Liudmila — V. JuVanova; zgoraj: poet — Lipah,
Vse vloge so bile izvrstno razdeljene, oziroma so jih igralci pogodili odlično, kot izraziti odrski tipi. Posebno g. Sancin je podal tip naivnega komsomolca Abrama vseskozi enotno. Prav dober je bil g. Gregorin v vlogi temperamentnega Vasje. Islotako sta bili zelo primerno razdeljeni vlogi obeh žensk: ge. Gabrijelčičevi se izvrstno podaja vloga resne Tonje, ki jo je odigrala z razumevanjem, kakor vse tovrstne vloge, a ga. Juvanova ni nič zaostajala v vlogi malomeščanske Ljudmile. Zelo tipičen kot sovjetski poet je bil g. Lipah, ki je že s samo masko zabaval občinstvo. Premišljenega in dobrega organizatorja je dobro podal g. Plut.
Režija je v spretnih rokah g. šesta, ki je z mnogimi domislicami v sceneriji skušal dati komediji tipičen povdarek.
Angela Vodetova.
153
Knjigaolepein vedenju. Tretja, zelo pomnožena in izpopolnjena izdaja.
Spisal Urbanus. V Ljubljani 1932. Jugoslovanska knjigarna.
Zelo razveseljivo dejstvo je, da vlada med nami tako zanimanje za osnovna pravila lepega vedenja ravno v teh časih, ko bi človek najmanje pričakoval. , Pojm „lepo" — posebno v vedenju — se je dokaj izpremenil od vkore-ninj enega predvojnega. Podrobno dokazovati to razliko bi bilo predolgo-časno. Vsakdo, ki ima le malo prirojene finosti v obnašanju, vidi in se čudi posebno nad vedenjem današnje mladine (predvsem deklic). Ne moremo se strinjati s predvojno, nekoliko ceremonijelno etiketo, ko je mladenič, zlasti pa mladenka, do 17. leta preživljala najlepša leta kakor zabubana ličinka v domači atmosferi. Predno je stopila v svet (družbo), so ji stisnili v roko, knjigo o „bon tonu", ali kalcor rečemo danes lepše po naše: „o lepem vedenju". Seveda, nikoli ni bila mladina tako potrebna dobrega voditelja v življenju kakor danes, kajti danes zlete mladi ljudje prosto kakor ptički v naročje družbe (veselic, zabav i. t. d.), ki jih potem vzgaja v svojih dokaj čudnih nazorih o lepem vedenju s parolo: svoboda!
Zato je knjiga o lepem vedenju neobhodno potrebna tam, kjer dom.ne daje naraščaju privzgojenih vrlin lepega vedenja. Žal je težko napisali knjigo o lepem vedenju, ki je pravzaprav sad globoke srčne kulture. Podamo'lahko le tako, ki se bavi z zunanjo platjo ali manirami. Taka je tudi Urbanusova knjiga in dosegla je popolnoma svoj cilj, in sicer le za odrasle, ki se gibljejo v izbrani (elitni) družbi ob vseh prilikah, katere jim narekujejo družabne dolžnosti. Je to nekoliko sproščena komplikacija po formi krasnih, po notranjosti pa večinoma praznih manir.
Pisatelj je zasnoval svoje nazore o lepem vedenju na strogo katoliški bazi, kar daje stereotipnim frazam nekoliko toplote. Nadalje se tudi sam zaveda, da je težko pisati o pravilih omike, in j]ravi v začetku dela: „Olika, lepo vedenje, prikupljive manire so vedno naraven sad notranje srčne omike in dušne lepo le."
Pisatelj se skuša v marsičem prilagoditi današnjemu družabnemu duhu, in razmotrivanja n. pr. o samostojnih ženah (dekletih v poklicu), verski in naci-jonalni strpnosti, plesu so taka. Le žal, da se pisatelj premalo poglobi v prvo, med tem ko razpravlja o plesu z etičnega, estetičnega in družabnega stališča, Drakonski nastopa pisatelj proti pijančevanju, s čimer se popolnoma strinjamo. Zamislimo si le „elitno soarejo", kjer je v začetku vse kakor po paragrafih etikete, pa se konča v razbrzdanosti, ki je sramotna za vsakega še tako primitivnega človeka. Res so „fini" taki gostje, ki pridejo v dobro voljo šele s pijačo!
Kakor sem že omenila, se pisatelj, predvsem bavi z vedenjem ob posebnih prilikah, nadalje o vedenju pri obiskih, na cesli (tu bi moral pisatelj iz-pregovoriti več zlasti o netaktnih opombah mimoidočih, o vpitju kalce skupine veseljakov etc.), v cerkvi, v javnih prostorih, o pozdravljanju, o rabi vizitnic itd. To so sicer pravila, ki pa v današnji dobi pravega demokratizma nekalco izgubljajo veljavo, zlasti nagovori socijalno višjestoječih oseb. Talco se mi-
zdi nekako tuje bodisi pismeno ali ustno: blagorodni, velespoštovani etc____
Koliko lepši, naravnejši je priprosti nagovor: „gospod", „gospa", nikoli pa „milostiva". Danes ne poznamo „nobenih milostiv", niti „gospodičen", kadar govorimo o ženi v poklicu, marveč edino gospa, nagovor, ki velja za najpriprostejšo ženo do dame iz najvišjih krogov.
Knjiga je sploh preveč obremenjena z nekdanjo frazeologijo in tistim duhom, ki talco globoko loči ljudi v posamezne socijalne razrede. Ce ima avtor za
637
izhodišče ravno Kristovo vsečloveško filozofijo o enakosU, ni nikiior v skladu s pretirano zunanjo devotnoštjo.'Komur laskajo izbrani nagovori ni naslovi (baron, doktor etc.), je puhel.	.
Pri čitanju te knjige dobiš dojem, da je pisana predvsem za moške m to za tali.e, ki so se nenadoma povzpeli do uglednega mesta ler nimajo pojma, kako se je treba vesti pri jedi in v družbi.
Kot rečeno, zajema kn. iga le zunanjo in formahio stran lepega vedenja in je šla mimo pravega smotra, da bi mogla biti kot priročna knjižica (vade me-cum) naši mladini. Ne zadovoljuje pa lepo vedenje le v družbi, temveč tudi. doma in v poklicu! Res, lepemu vedenju se ne moremo priučiti kakor kaki spretnosti, toda poboljšamo lahko marsikatero prirojeno ali privajeno netaktnost in robatost.
Knjižica, ki bi na globoki etični osnovi blagodejno vplivala na celega človeka, ne da bi ga vklepala v konvencijonalno in preživljeno etiko, bi bila na mestu. Sploh je treba v občevanju več prisrčnosti kakor pa naučenih manir. Avtor je tudi pozabil omenili, da vedenje žena v družbi najbolj vpliva na „Ion" (obnašanje) gostov. Zdi se, da presoja ženo v splošnem preveč srednjeveško galantno.
Tu in tam je Urbanusova knjiga prav zanimiva in škoda, da ni navedel virov, kjer je črpal gradivo. v
Po „Knjigi o lepem vedenju" bo marsikdo segel in želeti bi bilo, da bi nova (četrta) izdaja ne bila le pomnožena in izpopolnjena, temveč tudi poglobljena in kot prava življenjska knjiga ob vsaki uri dostopna vsakomur, ki spoštuje samega sebe kot človeka in vidi v vsakem svojem bližnjem zopet človeka, ki nosi v sebi tudi svoj mali svet radosti in boli. Ne hlapčevstva, ne gospoščine — ampak zlato srednjo pot v medsebojnem občevanju.
Marijana Kokalj-Željeznova.
I. A. Krylov: Basni. Poslovenil Vdovič Bogomil, Ljubljana, 1932.
■ Založba Satura, str. 80, cena vez. izvodu 30 Din. „Težko, da ima kak narod pesnika, ki bi bil enako priznan in tako priljubljen pri vseh slojih in stanovih, pri mladih in starih, preprostih in izobraženih, revnih in bogatih, skratka — pri vseh pismenih ljudeh, da, celo pn nepismenih, ki ga poznajo le po ustnem izročilu, — kakor je Ivan Andrejevič Krjdov pri Rusih." Tako beremo v pričujoči knjižici prevajalčeve besede „Či-tateljeml", ki navaja še dalje Go gol j eve besede o Krylovu: „Njegove basni so naroden zaklad, so skupek modrosti... Njegove basni nudijo nauke vsem, i najnižjemu državniku i poslednjemu delavcu, ki se trudi v najnižjih slojih naroda, in noben pesnik ni znal svojega mnenja tako umevno in olipno izraziti kakor Krylov. Pesnik in modrijan sta se zlila pri njem v eno ..." Iii vendar smo Slovenci do pred vojne mjalo poznali Krylova. Imeli smo le nekaj njegovih basni v prevodu Frana Levstika in Maksa Pleteršnika, ki je objavil v „Slov. Glasniku" tudi njegov življenjepis. Zato je tem bolj razveseljivo, da smo s pričujočo knjižico dobili vsaj dobro četrtino Krylovih basni v slovenskem jeziku. Vdovičev prevod pa je ko izvirnik. Te basni so povedane po slovensko tako, kakor niso mogle biti lepše in bolje izražene v izvirniku. Ne le da v pričujočih „Basnih" uživaš dragocenost bogastva vsebinsko; občudovati moraš tudi lepoto in jedrovitost slovenskega jezika, tako odličen in prvovrsten je Vdovičev prevod. Ni da bi knjižico z besedami priporočali, da si naj jo nabavi sleherni naš človek; knjižica se priporoča sama tako po vsebini ko po lepoti našega jezika. Mimo tega je v uvodu dr. Joža Glonar opisal življenje Krylova in so zadaj v dodatku kaj poučne „Opombe k basnim",
155
kjer izvemo za letnice, kdaj so basni nastale, in še, kali-šna da je bila podlaga zanje. Kaj malo, čeprav obširnejših in delielejših, imamo knjig, svojih in tujih, ki bi bile tako polne globoke vsebine in tako poučne, lepe in jedke obenem. Tu spoznaš, da je drobno zrno več ko zvrhan voz.slarne. Vzemi knjigo in jo preberi! Prebrala in prebirala jo boš še in še. (Dobiš jo v trgovini Darinke Vdovičeve v Ljubljani, Gradišče, 2.)	Marija Kmetova.
„Gospodinja".
Ljubljanska „Zveza gospodinj" je dobila svoje glasilo. Izhajalo bo desetkrat na leto, letna naročnina za članice Din 20, za nečJanice Din 25, poedini zvezki Din 2.50. Uredništvo (Albina Travnova) in uprava v Ljubljani, Prečna ulica 2.
V	uvodnem članku pojasnjuje „Zveza" svoj program in prav posebno vabi v svoj krog kmetske in delavske gospodinje „Knjetska in meščanska ter delavska gospodinja si morajo podati roke, ker je kmetska produkcija odvisna od mestnega konsuma in bodo oboji interesi najbolje zavarovani v neposredni kupo-prodajni zvezi. Samo po sebi se razume, da je „Gospodinja"'nepolitično glasilo in odpira pot za skupno delo in skupno stremljenje vsem gospodinjami brez razlike stanu in nazorov. Saj je namen Zveze, da deluje za povzdigo osebnih, gospodarskih, socijalnih in kulturnih koristi gospodinj; pridobiva priznanje in spoštovanje gospodinjskemu delu, ki mora veljati za važen poklic; dela na to, da se po vseli šolah, ki jih posečajo deklice, posveča največja pažnja teoretičnemu in praktičnemu gospodinjskemu pouku; zahteva, da se vpokliče njena zastopnica v vse korporacije, v katerih se odloča o gospodinjskih zadevah."
V	listu so še članki: O delu „Zveze gospodinj", „Težki časi stavijo nove naloge" (Minlca Krofta), Udeležba in pomen žene v nar. gospodarstvu (predavanje Ruženc čcrne), zapiski iz zdravstva in tehnike v gospodinjstvu, iz kuhinje pa slike. „Gospodinjo" priporočamo tudi našim naročnicam.
Materinski dan.
M,
i.sec majnik je po vsem svetu posvečen materi. Pisatelji posvečajo svoje članke materi, pesniki ji zlagajo stihe, otroci pa skupno z očetom opravljajo vsa dela mesto matere,. Povsod praznično in navdušeno. Kjer ni več matere, plakajo na njenem grobu. Na materinski dan vidimo 'deeo v sprevodih, prirejajo se matineje, koncerti, žive slike, predstave, kjer ima glavno vlogo mila, dobra mama in njeno požrtvovalno srce, ki često krvavi za svojo drago deco. Povsod vidimo to na materinski dan, na Češkem n. pr. v vsaki najmanjši vasici.	-i -i J,
Proslave materinskega dne se udeležujejo tudi ženska društva. Ne zato, da bi žena sama povzdigovala sebe v materinstvu, ki je njena prirodna dolžnost, nego zato, da na eni strani gmotno pripomore s svojim delom najhednejšim svojim sestram — siromašnim materam, na drugi iitrani pa hoče prepričali javnost, da je žena baš zbog svoje materimke naloge upravičena in dolžna, zahtevati primerno mesto in uvaževanje v socijalnem, gospodarskem in kulturnem življenju. Saj pridejo vse ugodnosti in dobrote, ki jih žena pribori sebi, končno samo v- prid njenemu zarodu — deei — bodočnosti naroda in države.
Žene, sodelujte z vnemo tudi pri letošnjem materinskem dnevu in vplivajte na svojo okolico, da bo doumela tudi šir.H pomen tega praznika.
639
I z v E s T J A
Po ženskem svetu.
Občni zbor Kola iugoslovensklh sester v
Llubljani je vsako leto na. cvetno nedeljo. Tudi letos so se ga udeležile zastopnice iz naioddaljeneiših podružnic in uoverjeni-štev. Enajst let obstoja Kolo, 40 podružnic ima že in še tolilto- .poverjeništev. Ogromna organizacija. Suhoparne se zde številke, ki jih vsako leto navajata tajnica, in blagaj-ničarka: pri tej ipriliki smo nabrale toliko in toliko, za ta in ta namen smo dodale toliko in toliko itd. itd., da že človek težko sledi. Ko pa pomislim, kolUco podrobnega dela, koliko potov, koliko besed, koliko premagovanja je bilo treba, da so nabrale marljive čebelice-kolašice te vsote in z njimi olajšale položaj tolikim tnpecim in potrebnim, pa mi misel s priznanjem in spoštovanjem objame vse te tisoče in tisoče delavnih sester po naših mestih in selih. Dijake in dijakinje, deco, brezposelne, stare in bolne, iz zakajenih tovarniških domov in iz samotnih vaških koč, iz prestolnice in liz zadnjega sela ob meji in preko meje — vse je videlo odprto srce kolašice in vse je pozdravila radodarna roka njena. Obleka, čevlji, živež, denar, morsko solnce in voda so darovi, ki jih po zrncih zbirajo in dele ikolašice. Naiganljivejša pa je postavka: tolikim siromašnim starkam smo dale tolike svote... Na vse mislijo dobro-, delne institucije, le na stare ženice se ne ozro,.nanje, ki zapuščene in osirotele čakajo in ne pričakajo življenjskega konca. Kolašica pa jih vidi, trpeče sestre svoje, in gre zanje prosit in nabirat darove... Članarino pobira, materinske dneve prireja, oljkove vejice, razglednice in znake prodaja, tia tuja vrata trka in prosi podpore, srečke prodaja in posebne znamke: mnogoštevilna so pota, ki si jih je kolašica izgladila, da bi prišla do čim večje podpore za siromake. Sedajle na soomlad jo. vidimo zopet na treh potih: veliko loterijo je napravila in srečke nam ponuja,.
Higijena.
da bo lažje vzdrževala dečjo počitniško kolonijo v Kraljevici, pa v ta „Dom Franje Tavčarjeve -ob morju nas vabi in na materinski dan nas zove, da bodo potrebne matere dobile vsaj nekaj moralnega priznanja in denarne podpore. Pa je dolžnost nas vseh, da pregledamo program kolašice ter ji na katerikoli način pomagamo pri njenem človekoljubnem delu.
„Kolo jugoslovenskih sester v Ljubljani sporoča, da bo junija zaključilo svojo loterijo in bo žrebanje nepreklicno 12. junija t. L Zato prosi vse one članice, ki so prevzele srečke v razprodajo, da bi jih čim več in čim preje razprodale.
ft V/ *
Malinova, dolgoletna predsednica „Bolgarskega Ženskega Saveza", je imenovana za častno meščanko mesta Sofije. Malinova je je bila med ustanoviteljicami Saveza, ki je že I. 1926. praznoval 25 letnico obstoja. Takrat se je JVlalinova odpovedala predsedstvu in je sprejela le še. naslov častne predsednice. Dasi je že precej v letih, se vendar še vedno udeležuje socijalnega dela. Sedaj so dobile Bolgarke dom za okrevajoče ž e n e. MalinöVa si je mnogo prizadevala za to ustanovo in je sama podarila zemljišče za zgradbo.
Ameriške Slovenke v Ipolitiki. V Ujedinjenih državah se pripravljajo za volitve v zakonodajno zbornico. Tam ima žena aktivno in pasivno volilno pravico, sme torej voliti in tudi biti izvoljena za poslanko. Vse stranke imajo na kandidatnih listah tudi ženska imena. Zgodilo se je, česar bi si me .skoro misliti ne mogle: med kandidatkami za poslanke sta tudi dve Jugoslovenki: Jennie Zajčeva V Pennsylvaniji in Ana Krasna. Obe sta na socijalistični listi. Do-čim se Zajčeva doslej ni mnogo udejstvo-vala v širši javnosti, je Ana Krasna sotru-dnica mnogih delavskih, listov med našimi ameriškimi rojaki.
Nega kože. (Konec.)
Piše dr. E. Jenko-Groijerjeva.
Šminkanje in odšmhikanje.
Čitateljica, ki uporablja suho Iminko, naj se napudra prej, predno namaže šminko, torej takoj po mazanju s kremo. Šminkati se mora tako, kakor je primerno obliki njenega obraza. Nazadnje si izgladi barvilo z zajčjo tačico ali s posebno mehko ščetko, kakor jo imajo brivci.
Da se zde oči večje, se mora šminkati gosteje proti kotu, -tanjše proti sredini vek. Tudi je umestno, da si primerno zatemni veke. Namaže si jih z vato, pomočeno v zelo močan ruski.čaj, in maže toliko časa, da se čaj posuši. na njih. Občutljive ali bolne trepalnice ne prenesejo šminkanja, vnete oči in veke tudi ne. Stalno šminkanje trepalnic škoduje in začno prezgodaj izpadati.
167
Obrvi se z rahlo potezo nabarvajo s črnim ali rjavim svinčnikom. Moda je, briti obrvi do najtanjše črte; to se ne poda vsakemu obrazu. Le okroglasti obrazi ali lica z izklesanimi potezami, ki imajo ravne obrvi, lih smejo briti po modi. Športni tipi obraza ali zelo okrogle obrvi na obrazu z močnimi potezami ne prenesejo britja, Ce so usta normalna, ne pretiravajte z rdečilom, kajti zdela se bodo povečana in njih izraz bo trd. Ako so pa usta premajhna. zgostite rdečilo ob robovih in namažite za spoznanje čeznje. Ce so usta močna, debela, se popravijo s tem, da jih šminkate samo v sredi z rdečilom, v kotih pa s šminko kožne barve. Nos se šminka tudi po obliki. Kljukast nos zahteva mal rdeč madež na koncu, potegnjen po koži, ki deli spodaj nosnici. Premajhen nos se mora pudrati s pudrom, ki je za spoznanje temnejši kot za obraz. Ce je debel, se pa pudra svetleje kot lica. Nosnice se šminkajo samo, če bi imeli raje, da bi se zdele bolj odprte. V tem primeru se namaže z rdečilom njih notranji rob. Ušesa se šminkajo s palcem, ki drsi po zadnji strani uhlja, spredaj ob školjki pa mane kazalec, pomočen v rdečilo. Z rahlim drgnjenjem do priveska se hitro doseže rožnata barva ušes. Katera čitateljica ima navado, da se šminka, naj od časa do časa pusti eipidermo v miru, da se odpočije vsaj takrat, ko je nikdo ne vidi.
V dobi, ko žensko življenjske razmere in čas prisilijo k uporabi-kozmetičnih sredstev, mora paziti, da si skrbno in natančno očisti kožo pred sipanjem. Koža mora dihati z odprtimi luknjicami, katerih ne sme zapirati plast kreme, rdečila in pudra, kar vse kvari njih delovanje. Ce rabite mastne šminke, se odšminkajte s čisto vazelino, potem drgnite obraz z meliko, čisto krpo delj časa, da se obriše,-Obraz je treba večkrat namazati z vazelino in drgniti; če je krpa zopet umazana, je treba to postopanje ponoviti trikrat, štirikrat.
Končno se umije obraz z vročo vodo in z miloim, ki je primemo koži; dodobrega se koža očisti, če se poliva z milnico, da se maščoba zmeša ž njo. Luknjice v koži se tedaj popolnoma očistijo in se široko odpre za dihanje.
Ako pa rabite suho šminko in kreme, ki se v vodi raztope, se lahko zadovoljite samo z uporabo tople vode, ker vazeline za to ne potrebujete. Zmočite si obraz z vodo, namilite ga, potem splahnite v tako vroči vodi, kolikor prenesete. Popolno očiščenje kože je prvi in glavni pogoj lepote. Da se doseže lepa koža, ne zadostuje samo milo in vroča voda ter drgnjenje s špiritom ali kolinsko vodo. Neprimerno boljši učinek ima dišeča sopara. Soparna kopel za ■ obraz se pripravi s sledečimi snovmi: 30 g metnih listov, 20 s listkov rdečih vrtnic, 15 g bezgovega cveta. 1 malo žličko limonovega soka in ravno toliko kolinske vode ter tincture bcnzoe. Na
158
to zmes ulijete dva litra vrele vode, pokri-jete in ko se temperatura nekoliko zmanjša, pritrdite na lonec papirnat cilinder, ki naj bo tolik, da se zgornja odprtina natančno prilega obliki obraza od začetka čela do podbradka. Tako držite obraz nad soparo 8 mniut. Pazite posebno na temperaturo, ki sme biti le prijetno topla.
Usta, zobje, čeljusti in njih negovanje.
Kadar se sveža usta odpro v nasmehu, nad belimi zobmi, se tudi banalni obraz zablešči v nekem čaru. Prednost so dajali malim ustom, dasi so velika usta z lepo obliko bolj izrazita. Toda ne velikost, marveč svežost barve usten in čeljusti ter belina zob, to je lepota, ki jo zahteva zdravstvo, moda in zdrav človeški okus. Marsikateri organski nedostatek se izraža na ustih in zobeh. Ble-dičnost mlađih deklet, rekonvalescentov ali kroničnih bolnikov kaže blede ustnice. Lim-fatičili ustroj se izraža v debelih ustnicah; vijoličaste ustnice se vidijo pri ljudeh s srčno hibo ali z infekcijskimi boleznimi. Na zobeh se odražajo podedovane bolezni krvi, tako sifilis, ki povzroča posebno pomanjkljivo rast zob in izjeden spodnji rob sekalcev. Pomanjkanje apnenca se kaže v zob-čatih robovih zob.
Zobje, ki radi gnijejo, kažejo na notranje vzroke, katere je treba izslediti. Rumeni in krhki zobje so podedovani v škrofuloznih družinah, zobe z zobčastim robom in z žle-bioki po dolžini sekalcev imajo otroci, ki niso zrasli ob materinem mleku ter trpe na pomanjkanju vitaminov in izdelovanju apnenca v kosteh.
Kako so v prastarih časih varovali zobe, vidimo na egiptovskih mumijah, ki imajo popolnoma ohranjeno zobovje, nikjer luk-njičasto.	(Dalje prih.)
Novorojenček pri krstu.
Po nekaterih krajih naše domovine imajo šc vedno navado, da otroka takoj odneso h krstu, čim se zdani, ako je bilo dete rojeno ponoči, in čim je bilo skopano in napravljeno.
Ali si morete predstavljati, ve matere, ki ste toliko trpele za tega otroka, kakšna so otrokova pljučka par ur po rojstvu! Iz telesne toplote pride otrok na zrak, ki je v ■zimskem času dostikrat več kot lO"' pod ničlo, in ta mrzli, ostri zrak morajo vdihavati nežna otrokova pljučka. Saj ne trdim, da otrok ni dobro zavit, dobro, včasih celo preveč, in je res čudež, da se otrok ne zaduši med rutami. Ko se otrok rodi, skrbno gledamo, da ga toplo zavijemo in da je soba primerno razgreta. Istočasno pa dovolite ve, matere, ki vam je v tistem trenotku otrok celi svet in vse vaše življenje in ko se same §e niste odpočile od porodnih bolečin, da vam vzamejo otroka tuji Ij^idje in ga oo-neso ven na mraz, dež in vlago. Kako morajo vzdrgetati ta nežna otrokova pljučka, ki nimajo še prav nobenega odpora in delujejo samostojno šele nekaj ur. V zimskem
Času Je cerkev tuđi mrzla, pa stoje tam z otrokom v mrazu.
Ko se otrok vrne od krsta, je pa takoj silno oibčutljiv; starši ga po več mesecev nc neso na zrak in soince, ker se boje, da bi se ne .prehladil. Nekaj ur po rojstvu, ko je otrok vendar tako silno šibek in občutlji\, pa ne pride nikomur na misel, da bi mi. ostri zrak utegnil škodovati. Koliko novorojenčkov se ob taki priliki prehladi, ker do^-be pljučnico. Otrok, ki je bolan na pljučnici, ne joka, ker je preslab, ali pa hira celo življenje sebi in drugim v nesrečo.
Z rojstvom otroka se je rodila tudi materina dolžnost! Vsa njena skrb mora biti posvečena temu malemu nebogljenemu detetu, ki si samo ne more prav nič pomagati. Sveta dolžnost matere je, da ne ukrene in ne dopusti ničesar, kar bi moglo škodovati njenemu otroku. Otrok ge namenjen za življenje, zdravje je njegovo največje bogastvo in edina podlaga za zdrav duševni razvoj.
Po krstu gresta boter in botra v gostilno. Otroka sme tam seveda vsakdo pogledati, poljubiti, uščipniti v lička ali pošegečkati. Položita ga na klop za mizo ali k peči. Ko so si ga vsi ogledali, odpravita svoje delo tudi ^pes in muca, ki si ne moreta kaj, da bi tudi onadva ne povohala, kaj se giblje na klopi. Gostilniška soba je vsa zakajena in tla popljuvana s pljunci, prah se dviguje, ubožček na trdi klopi pa mora vse to vdihavati v svoja mala rahla pljučka. Zgodilo se je tudi že, da sta se botra vračala pijana domov in nista niti opazila, kdaj je botri
otrok zdrknil iz rok, ali pa sta ga v gostilni
zamenjala.
Novorojenček mora vsaj en teden ostati v sobi, predno se sme nesti ven na zrak, in še to samo v lepem vremenu. Otrok se ra počasi privaditi nižji temperaturi. Cez teden dni tudi mati že toliko okreva, da sama napravi otroka za krst in skrbi, da je vse v redu. Če pa je dete slabotno in se bojite, da bi ne umrlo brez krsta, je tem večja dolžnost vaša, da ga ne nesete takega ven, temveč ga krstite doma in šele potem, ko si ie otrok nekoliko opomogel, opravite krstne dolžnosti v cerkvi. Ker naša kmetska žena razmeroma še jako malo čita in ie tudi jako trmasta, bi bilo prav, da bi duhovniki ženske pravilno podučili, kako naj postopajo v takih primerih. Večkrat sem že slišala od kmetskih ljudi, da zato tako hitijo v cerkev, da se znebijo ,,Juda v hiši. Cim oddaljenejši so domovi od cerkve, čim slabša so pota v hudi zimi, tem hitreje se ljudje pojavijo v cerkvi z nebog-Ijenčkom. Kmetsko ženo je silno težko pre pričati; tudi če razume in prizna, da je tako bolj prav, bo vendarle ukrenila po svoje. Treba bi bilo najti posebno pot, ki bi našla dostop v njeno miselnost in jo potegnila iz zastarelih predsodkov in običajev. Dajajte pri krstu otrokom preprosta in lepa domača slovanska imena. Vedite, da je otrok tisti, ki bo nosil ime celo svoje življenje, ne ve! S preprostim in lepim imenom ne boste nikdar pogrešile, otroku ne bo v življenju nikdar nerodno radi imena. Gustel, Feliks, Brigita i. si. niso v nobenem jeziku najlepša, najmanj pa v našem. L. JVVegličeva.
Kuhinja.
VIDIŠ GA, VELIKI DAN
mainik stopil ie na plan. Gora je ozelenela, nilva žltie ie spočela, drevie v svatovski opravi trosi cvetje po naravi. Vsepovsod ie miadoletie, vsepovsod ie voni in cvetie. Kdo Ih) dneve te prespal, ne da bi se ves iim dali Srca svbia okienimo, mlaie z vend okrasimo! Zdai nam siie zlati čas, zdai nam poie velik glas! Da popolno bo veselje, izpolnjene slednje želje, mizo s prtom pogrnimo, nani „Jajnine" postavimo. Ko bo v skledah jed dulitela, vsa družina bo vesela. Krompirjeve rezine (šnite). Nai.-tavi angleško testo: 25 dkg moke, 15 dkg presnega masla, 2 rumenjaka, 2 žlici kisle smetane, 2 žlici sladkorja, ščep soli; iz tega umesi testo, ga trikrat prevaljaj, potem naj počiva. Med tem naipravi nadev: 3 kuhane
krompirje nastrgaj, primešaj 10 dkg presnega masla, 2 rumenjaka, 2 žlici sladkorja, limonovega olupka, 2 pesti rozin, sneg iz treh beljakov: vse to zmešaj. Razvaljaj testo, pogrni ga v pe-kač tako, da bo v njem samo polovica mlinca; to polovico narnaži z nadevom, nato pregani prazno polovico črez namazano, pomaži povrhu z jajcem in peci pol ure. Razreži na rezine in nesi na mizo.
Izvrstne rezine so tudi te-le: Nareži 1 dan star mlečen kruh na kose, debele za 1 prst. V kozico deni 3 žlice olja, še v mrzlo olje deni 3 žlice moke in mešaj. Zarumeniti ne smeš. Zalivaj pa s pivom (na 2. štručki ä Din 1.25 vzamem Vi I piva) Biti mora dovolj gostljato, tako da stoji žhčka v njem. Ko se ohladi, malo osoli in primešaj 2 rumenjaka ter iz 2 beljakov sneg. S tem nadevom namaži šnite (ki si jih prej namočila v mleku), po obeh straneh ter jih speci v vročem olju. Take rezine ostanejo trde; so pa brez sladkorja. Zato jih lahko damo na mizo kot samostojno jed. Namažemo jih povrhu z mezgo ali brusnicami, pa tudi samo s sladkorjem potresene so dobre. Serviraš jih lahko tudi s parmezanom ali s špinačo.
159
(Na ta način pripravljajo tudi možgane). Surova zelenjava za bolnilte. Nastrgaj rdečega korenčka, ga za spoznaje osoli, zabeli z oljem in limono.
Testo za bezgov cvet. ZnieSaj dva rume-njajka, žlico olja, H I belega vina in % 1 vode. Vmešaj tolUto moke, da bo gosto testo, ntepaj, dokler ne dela mehurjev, posoli in osladi, potem primežaj še sneg
Gospodinjstvo.
Menza ali kuhanje doma? Po mestih in trgili nastaja čim dalje vec menz. bo menze za uradnike, za delavce, za Jiiake. Vedno več naročnikov se zbira po rhenzah, vsi hvalijo, kako dobro hrano dobivajo in kako je po ceni. Cele rodbine hodijo v menze ali dobivajo hrano na dom. Gospodinje .pravijo, da jim pride ceneje. In posla ni treba. VeUk obrat kuha lahko cenejše; čim manjša je družina, tem dražje pride kuhanje doma. Zlasti samskim uradnicam ni vredno, da bi se trudile s kuho tisti kratki čas odmora. In vendar, kdor hodi leto za letom v mehzo ali v gostilno, postaja nezadovoljen. Manjka mu nečesa. Menze ali gostilne začne menjavati, že^ lodec mu nagaja in zaželi si, da bi se kadilo v lastni kuhinji. Vse dobro po menzah in gostilnah. Toda nervozni človek naše dobe si želi miru pri jedi, oddiha. Tega najde.samo doma. Slečeš se in sezuješ, potem gre šele kosilo v slast. Kes dobiš lahko iz menze kosilo na dom. A se sliladi, segrevati je treba in ni nič več tako, kakor če dobiš ravno kuhano. Pa postrežnico, ki prinaša iz menze, je treba tudi plačati. Včasih nam kar ne tekne, kar smo dobili; če kuhaš doma, misliš na to, kar ima rad mož ali sin, v menzi pa ne morejo streči vsakemu posebej. Gospodični, ki je hodila več let v isto gostilno, je rekel zdravnik, da mora menjati kraj in način prehrane. Kdor je bil vajen domače hrane; gre pač rad za nekaj dni kam — pa se vrne še raje k svojemu ognjišču. Mnogo samcev ' zapusti samo radi hrane svoj častiti samski stan, ker je želodec -pokvarjen ter si, ne morejo hrane drugod izbirati in narekovati. Zdravniki menijo tudi, da doživi več zakonskih mož kakor fantov visoko starost, ker si možje ne kvarijo želodca po gostilnah. Doma se kuha na malo in sproti. Po velemestih, (ne pri nas) pa porabijo marsikaj, kar ne koristi želodcu; posledica je bolezen.
Pomlad in kriza. Pomlad je prihajala letos tako počasi, nevidno in neslišno, da smo se komaj zavedali njenega prihoda. Dolgo se ie obotavljala, predno je pogledala k nam. Žima se nas je držala tako trdovratno, kakor se nas drži kriza. Pa res ta-le kriza!
Vse govori o njej: od starčka do otroka, od delavca do uradnika, od industrijalca do
iz beljakov. Bezgove kobuljke preglej in oplakni, pomakaj jih v testo in devaj v razbeljeno maslo. Ko se zarumeni, devaj cvetje na čist pivnik, da se odteče mast. Dobra podrebrna pečenka. Lep kos podre-brnlce posoli in nadrgni s stolčenim belim poprom, potem peci v pečici. Masti deni le malo, da se peče bolj v lastnem soku.
kmeta, od trgovca do poklicnega berača. Če pogledamo v kina, razne delikatesne drage okrepčevalnice, v polne kavarne, v prepolne gostilne, od koder vdarjajo na ulico ipijani, hripavi glasovi posebno v pred-mestiih in na kmetih, bi človek dejal, da krize ni. Treba bi bilo pa pogledati v domove onih, ki veseljačijo po gostilnah. V njihovih domovih gleda iz vsakega kota, iz vsega revnega pohištva in iz vseh bledih in upadenih obrazov kriza. Mož beži pred to vesoljno nadlogo in zapija s svoiimi gostilniškimi tovariši zaslužek, ki bi vsaj _ne-koliko odpomogel njegovi nesrečni družini. Potaplja krizo — to obče strašilo — v vinu, kriči in poje morda zato, da bi pre-vpil očitaj očo vest.
Doma se njegova žena in mati znašata nad otroki in stresata vso svojo jezo in nevoljo nadnje, da nimajo revčki nikoh velese ure, nikoli miru.
Je pa, tudi mnogo mater in žen, katerim ni sile, da bi morale vedno godrnjati o, slabih časih. Vsakega reveža, ki .potrka na njihova vrata, odpravijo brez miloščine, sklicujoč se na krizo. Vsakemu in povsod govore le o kritičnih časih ter prerokujejo, da bo še vse huae. Tudi tu so največji reveži otroci, ki nimajo nikdar vesele ure. ne razvedrila, ne veselja. Žene in matere, ki dobivate stalne pre- ■ jemke, četudi znižane, vam ni take sile, da bi morale vedno tarnati in javkati! Ne delajte svojemu možu, zlasti pa svoji deci po nepotrebnem težkih ur! Pomlad je tu. Odprite okna in vrata na stežaj, da pride v vašo hišo in prežene vse mračne misli, ki so se v vas nabrale tekom dolgotrajne zime! In ko utegnete, vzemite svoje otroke s seboj in pojdite z niimi v božji svet po pisanih travnikih m skrivnostno šepetajočih gozdovih. Naj vam pomladanske sapice vsaj za nekaj časa olajšajo težke skrbi in naj vam sohice okrepi živce in telo! Prizanesite nedolžnim otrokom z večno mrkim obrazom in dajte jim, da se naužijejo soinčnih dni dvojne — svoje in' prirodne pomladi!
Nežnobarvno svilo, ki se jo bojimo prati, čistimo tako: Pripravimo zmes iz etra in alkohola, vsakega polovico, pa bele platnene krpice. Krpico pomočimo v zmes in dobro drgnemo z njo po svili. Ko se krpica le malo zamaže, moramo vzeti drugo.
160
Darovi.
Ki-ašovec Ana Din Belhai- lilza Uin h; PerUo Aiia i:)iu I: Kobal Malči Din 6; Lazovic- Jov-anka Din 1; Vidmar Alojzija Din 2; Obie/a l am Din b; Rez Valen--......... - " " ■ ■ 5 Lir; Bončina Josipina, Trst
Jost Mila Din 6; Pišek Katarina Din 3; Sovrć Ivanko Din 2; Dekleva Sonja Din
AVGUST AGNOE.A
DUNAJSKA CESTA lO. TELEFON ŠTEV. 2478.
Zaloga stekla in porcelana vvseh najnovejših oblikah in vzorcih. Kompletne opreme za neveste in gospodinjstvo. Specijalni oddelek: Kristalno steklo in luksuzni predmeti.
Za, xnale in odpasle nudil oblefce, čevlje, klobulKe, pepilo, nog^avioe, đežnlfce ltd. najugodneje IsonfeKclJa
«jr^^kolb» X^^b
IMEapibop, Olairni' -tvg 2
Gospodinje,
kupujte pri
B. ŽILIC,
trgovina z železnino, porcelanom in steklenino, Ljubljana, Dunajska c. 11., poleg „Figovca"
vse gospodinjske potrebščine, kuhinjsko posodo, emajlirano in aluminjasto, porcelan, steklenino, razne moderne stroje za kuhinjo, jedilni pribor, karnise i. t. d.
MATERE!
s svojci, Id bolehaja na želodcu, črevesih, mehurju, srcu, ledvicah ali jetrih, ki trpe zaradi äoli:nlh kamnov, ali ki so potrebni oddiha in odmora — v
"•»'^''•siatinol
Ne kolebajte, pred vsem ne mislite na razna draga mo-zemska, često manj vredna zdvaviliäca, marveč odločajte, dokler je še čas! Zdravje s telesno in duševno čilostjo in prožnostjo je kaj bežno; včasih zadostujejo trenutki, da ste zapravili Vlali kdorkoli Vaših to največje bogastvo. V Rogaški Slatini, naših domačih Karlovih Varih, traja sezona od maja do septembra. Ni odveč sloves tega največjega zdravilišča v naši domovini; kajti brezštevilni so oni, ki so tu - že pešajoči - zopet ojačali svoje živ-Ijenske sile, ali našli učinkovitega leka zoper bolezni m boli-Cene vzlic številnim udobnostim nizke, primerne tudi za gmotno šibkejše. Pred glavno sezono in po glavni sezoni, to je do 15. junija in od 1. septembra dalje znatni popusti. Zlasti v tem času se obisk zdravllšča in zdravljenje zbog udobnosti in cenenosti posebno priporoča. zahtevajte pbospektei
Blago zadnjih novost» v veliki izbiri za moške in ženske obleke, perilo in vse v manufakturo spadajoče predmete ima vedno na zalogi v veliki izbiri In po ugodnih cenah staroznana solidna tvrdka
B, WHKLHUC „PRI ŠKOFU"
LJUBLJANA
LINGARJEVA ULICA MEDARSKA UUCA PRED ŠKOFIJO
Zunanjim naročnikom se na zahtevo pošljejo tudi vzorci v svrlio narocitve