112
Pogovori vredništva. Gosp. A. Okišk: Da že poskušate pesmice kovati, je hvale vredno, — al na svetlo še ne moremo ž njimi. — Gosp. J. P.: Pesmica od „žival. ženit." je v narodnem duhu osnovana5 da bi pa bila za natis .treba, da jo s kakim vajenim pesnikom dobro zbrusita. — Gosp. J. G. v C: Radostni smo brali Vaše „jezikosl. pom.", ki nam razodevajo, da ste terdni v slovenščini in gerščini; al če bomo tako na drobno rešetarili in se celo za take besedice lovili, bomo do sodnega dne se pričkali o slovniških pravilih, in ker vsak svoje in dostikrat ravno nasprotno terdi, bomo zavolj slovnice zanemarili pisanje potrebnih knig. Prav je in treba, da nam je mar za slovnico in za napredek jezika, kteremu so tudi „Novice" vseskozi zvesto udane, — al „est modus in rebus". Krepko se v svojem spisu poganjate za „sedaj" (sadaj)^ in zametujete „zdaj", — ali mili Bože! kdor vprašuje s „kdaj ?" dovolite, da se mu odgovarja z „zdaju. Sedaj, sadaj, zdaj: piši kakor ti je drago5 da le to, kar pišeš, kaj velja in je važno, zanimivo, koristno, poducno, zabavno! Iz vsega pa, kar je v poslednjih 10 letih o slovniških pravilih že dovrelo (ausgegohren), se očitno vidi potreba nove slovnice slovenske, v kteri bi se kritično in brez enostranstva ustanovilo, kaj naj velja, in ki naj bi tudi bilaedina slovnica po vseh gimnazijah. Vemo sicer, da še tudi potem ne bo konca — kakor Čop resnično pravi — „der grammatischen Grubeleien, die bei uns von solcher VVichtigkeit sind!", vendar bo tak „codex" saj nekoliko odpravil „prepire brez konca in kraja". — Gosp. J. V. v C.: Tu sem spadajo tudi Vaše opombice. Pravite, da „naj bi ne delali razločka med iz in z in pisali vselej iz". Al slovnice in tudi „Novice" razločujejo „z" v pomenu „herab" od iz „aus", tedaj ne pišemo „iz drevesa" pastiyaus dem Baume fallen, ampak „z drevesa" plasti. — „Štirsko", „Štajarsko" pravite, da ni pravilno, pravilno je „Štajersko". Zastran „Stirsko" — poglejte kar je gosp. Terstenjak pisal. Med en in eden ali jeden delamo razloček po slovnicah (glejte „slov."). Pravite tudi „m n ogo krat je napčno, mnogikrat pravo, ker krat je možk. spola; beremo tudi napčno tabart, namesto pravega tobart, ker bart je ženskega spola; pravilno je „s njim", ne pa z njim".-------Vse to,  kakor smo že gori
rekli, dokazuje potrebo edine kritične slovnice, ker vidi se, da dosedanje slovnice vseh teh malenkost niso tako dognale, da bi se ne culi glasi ,,pro in  contra".