vsak četrtek
REDNištvo in UPRAVa:
tel /fr,	D'Annunzio	27/H,
selia n* 04^630824. Pošt. pred. (ca-či raf	^rst'	■	Poštni teko-
acun (c.c. post.) Trst, 13978341
tnina plačana v gotovini
T E	D	N	I K
NOVI UST
Posamezna številka 1.200 lir
NAROČNINA Letna 55.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 60.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. II gr. 70% Pubblicita inferiore al 50%
SETTIMANALE
ŠT.
1918
TRST, ČETRTEK 21. APRILA 1994
LET. XLII.
Pomemben mejnik
sk l”1*	kongres	Sloven-
nat Pnosti najprej v Trstu in zd froseku je gotovo bil hv T na)važnejši dogodek zno-vlt j.?.vens^e narodne manjšine
dek L 3 tUt^^ Pomemben dogo-■p konec prejšnjega tedna v u ln njegovi deželi. Ne doga-v e namreč tako pogosto, da se etn^ . z^erejo predstavniki vseh t„ ICn*h in jezikovnih manjšin str ayi°n°mističnih in federali-lok Sijanj iz vsega Alpskega no *tCr Vsi PrePričano in soglas-Ve ‘Z.razii° solidarnost naši slo-n ski narodni manjšini in njenih*111 boiu za priznanje osnov-ja i3ravi°- Prav tako se ne doga-talf°^0S*°' ^a se Predstavnikom ][: 0 stevilnih organizacij iz Ita-kv .^di priložnost za srečanje s ^inficiranimi političnimi dejav-njj.' v sosedni republiki Slove-
J**elni kongres pa pojde v Hie' .vino tudi kot pomemben tlQ )nik, ker je takorekoč soglas-naj Slovenit^ sHuPn°st izoblikuje v treh stvaren načrt o ustano-vs 1 Clmbolj reprezentativnega oa:?anJfinskega organizma, ki ih n ° ^avr*i dejavnik navznoter ta Q avzyen. Ssk meni, da bi se rodr^3n^Zem iakko imenoval Nada s0* SVCt/ a^ tu(^i drugače, le n0s.e mu prizna temeljna pristojna to Je predstavništvo celot-
da se >st r~t'
ne Je predstavništvo ceior-Tji v°Venske manjšine v Italiji. lj vSen načrt bo Ssk posredova-ske Seir*. komponentam sloven-Ijj-^^jšine, da o njem razprav-Pravk P.redlagaj° morebitne podi nn e,’n dopolnila in ga nato tu-
ooobrijo.
bij* 1VlI»o v času, ki je težaven, že ^la Prihodnost pa bo, kot ka-n0 j °ij težavna. Zato je nuj-ih d 3 manjšina strne svoje vrste enera -e tr°ši svojih dragocenih l^risKv Za uveljavljanje partiku-W vlCn*^ stališč, o katerih so po-1PheySe®a ^°Pu^ene razne done u e’ Novi organizem seveda Z°rsk° °dpravil politične in na-ho, t e razyejanosti med manjšinah samo »institucionali-hjeJ 111 celo zajamčil spoštova-v skjZav'l politične igre, kot je to q u z resnično demokracijo.
hie
^enjii bi dalje še tale ponj sklep: Ssk se bo udele-
DRAGO LEGIŠA lili*- 0
Senator Darko Bratina pravi, da bo njegova druga mandatna doba težavnejša od prve
Bolj kot kdajkoli prej je potrebna medmanjšinska solidarnost
Kakšno je sedaj, po izvolitvi Marca Scognamiglia in Irene Pi-vetti za predsednika senata in poslanske zbornice, stanje v italijanskem parlamentu? Ali se slovenski manjšini slabo piše?
Trenutno sicer še ne vemo, kaj nas čaka, vendar bomo takoj ugotovili, kam se bo zadeva zasukala. To bomo razumeli že iz vedenja nekaterih krajevnih parlamentarcev. Prvi znaki vsekakor niso najbolj spodbudni. To, kar je že povzročila poslanka Vascon, postavlja pod vprašaj bodoče odnose med Italijo in Slovenijo. Najhujše pa je, da se za vsem tem skriva nevarnost za slovensko manjšino v Italiji in tudi za italijansko v Sloveniji in na Hrvaškem. Za meddržavne spore in neusklajenosti plačujejo namreč vedno manjšine.
V parlament ste bili tokrat izvoljeni že drugič. Ali predvidevate, da bo vaša druga mandatna doba veliko težavnejša od prve?
Prepričan sem, da bo ta mandatna doba težja. Že ob izvolitvi obeh predsednikov zbornic je bilo jasno, da za sedaj ne obstaja možnost dogovarjanja med enim in drugim blokom. Lahko bi rekel, da smo sedaj v fazi prave »blokovske konfrontacije«. No-
Novi deželni tajnik Ssk Martin Brecelj po kongresu
Ureditev znotraj manjšine je bistvena za njeno uveljavitev
Z izvolitvijo Martina Breclja, dosedanjega tržaškega pokrajinskega tajnika Slovenske skupnosti za deželnega tajnika, se je zaključil 8. deželni kongres stranke, ki je potekal pod geslom: »Za našo razvojno strategijo v 2. republiki«. Dosedanji deželni tajnik stranke, ki je izrazil željo, da bi po treh mandatnih dobah šel »v drugo vrsto«, je postal podtajnik. Za predsednika je bi! potrjen Marjan Terpin, podpredsednik pa je Branko Černič.
Kongres se je začel v soboto, 16. aprila, v Trstu v dvorani hotela Savoia. Tega slavnostnega dela srečanja so se udeležile številne vidne osebnosti tako iz Italije kot iz Slovenije. Našo matično domovino so zastopali zunanji minister Peterle in predstavniki vseh največjih strank — Slovenska ljudska stranka, Liberaldemokracija Slovenije, Združena lista socialdemokratov — za deželni svet Furlanije-]ulijske krajine je bil prisoten podpredsednik Miloš Budin, Tržaško občino pa je zastopal podžupan Roberto Damia-ni. Na kongresu Ssk so bili dalje prisotni predstavniki DSL, Ljudske stranke, Demokratskega zavezništva ter raznih manjšinskih strank med drugim Južnotirolske ljudske stranke (SVP) in Union Valdotaine, ter avtonomističnih gibanj. Tudi predstavnika obeh slovenskih krovnih organizacij SSO in SKGZ sta spregovorila na kongresu Slovenske skupnosti.
Novi deželni tajnik Martin Brecelj je po kongresu povzel za Novi list nekaj najpomembnejših zaključkov.
Kongresi so precej natančen pokazatelj življenjske sile neke organizacije. Kakšno je v tem trenutku zdravstveno stanje Slovenske skupnosti?
Pravkar končani deželni kongres je potrdil, da je Ssk živa in politično kre-
ativna. To je spodbudno, zlasti, če pomislimo na volilne spremembe in preizkušnje, ki jih je novi čas že prinesel in jih še bo. Bogata razprava na kongresu je dala novemu strankinemu deželnemu vodstvu, pa tudi širši slo-(hj) llllt 0
Senator Darko Bratina, edini slovenski predstavnik v parlamentu, se je konec prejšnjega tedna, takoj po izvolitvi novih predsednikov poslanske zbornice in senata, vrnil domov v Gorico. V nedeljo je prišel tudi na Prosek, kjer je pozdravil udeležence 8. deželnega kongresa Slovenske skupnosti. Med drugim je dejal, da bo, glede na spremenjene razmere v državi, za slovensko manjšino sedaj boj za priznanje pravic še težavnejši, poleg tega pa je izrazil bojazen, da se ne bi poslabšali odnosi med Slovenijo in Italijo. Nekoliko podrobneje je senator Bratina o teh vprašanjih spregovoril v intervjuju.
va formacija Berlusconi-Bossi-Fini skuša po mojem vsiliti nov politični režim. Blok, ki je v opoziciji, pa zagovarja ustavno-institucionalno jamstvo. Sedaj bi bilo lahko pod vprašajem celo ustavno-republiško ravnoves-
je, kar bi privedlo do nepredvidljivih posledic.
Ali veste, v kateri parlamentarni skupini boste in na katerega od italijanskih kolegov se lahko v prizadevanjih za priznanje manjšinskih pravic lahko zanesete?
Glede oblikovanja skupin ni bilo odločenega še nič dokončnega. Osebno sem se na volitvah predstavil na listi Progresistov in se bom na to tu-Pogovarjala se je Helena Jovanovič 0
Egidij Vršaj:
Pravna in socialna država -
v počastitev vseh borcev za slovensko državo
Te dni se spominjamo 10-letnice smrti Franca Jeze - dachauskega trpina, kulturnega delavca in borca za slovensko državo. Ob tej priložnosti naj mi bo dovoljeno zapisani nekaj vrst v počastitev vseh borcev za slovensko državo od današnjih dni do nazaj v temo zgodovine.
str. 3
\ Ureditev	znotraj ma
za njeno uveljavitev navzven
C.:
■Bn
. . ..	 a-
W. 16 • 17. aprila 1994
Posnetek z otvoritvenega dela kongresa Slovenske skupnosti. Za predsedniško mizo sedijo (z leve): Martin Brecelj, Rafko Dolhar, Marjan Terpin, Štefan Bukovec, Drago Legiša, Ivo fevnikar in Aleš Figelj (foto D. Križmančič)
RADIO TRST A
■ ČETRTEK, 21. aprila, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 S hrano do zdravja; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Ivo Andric: »Most na Drini«; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika;
14.10 Kulturne diagonale: Galerija likovnih ustvarjalnosti; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba. Primorska poje; 18.00 Dopisnice z najbližnjega vzhoda.
■ PETEK, 22. aprila, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Ivo Andric: »Most na Drini«; 10.00 Poročila;
11.45 Okrogla miza; 12.40 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Za smeh in dobro voljo; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Otroški radijski tednik« (Zlata Ju-rin); 14.30 Krajevne stvarnosti: Od Milj do Devina; 15.30 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki.
■ SOBOTA, 23. aprila, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Bonton odpira vsa vrata; 10.00 Poročila; 12.00 Krajevne stvarnosti: »Ta rozajanski glas« — oddaja iz Rezije; 12.45 Krajevne stvarnosti: Glasnik Kanalske doline; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika;
14.10 Krajevne stvarnosti: Nediški zvon;
17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Prežihov Voranc: »Doberdob«.
■ NEDELJA, 24. aprila, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.30 Kmetijski tednik;
9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Mladinski oder: »Beneški lev« (Dimitrij Kralj); 11.00 Za smeh in dobro voljo; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik;
13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Dante Alighieri: »Božanska komedija: Nebesa«; 15.00 Krajevne stvarnosti; 16.00 Krajevne stvarnosti; 17.00 Šport in glasba.
■ PONEDELJEK, 25. aprila, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.30 Iz Četrtkovih srečanj: Na bregovih Vardarja; 9.15 Ivo Andrič: »Most na Drini«; 10.00 Mladinski oder: »Šola za starše«; 11.00 IZ STUDIA Z VAMI: 11.45 Okrogla miza; 12.40 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Pesem mladih 1994 - III. del; 15.00 Julius Kugy: Slovenske gore, slovenski ljudje; 15.30 Mladi val; 17.00 Mi in glasba; 18.00 Vlado Malačič: Pregled oceanografskih raziskav v Tržaškem zalivu in problemi razvoja ob morju.
■ TOREK, 26. aprila, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Ivo Andrič: »Most na Drini«; 10.00 Poročila;
11.45 Okrogla miza; 12.40 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik;
13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Dante Alighieri: »Božanska komedija: Nebesa«.
■ SREDA, 27. aprila, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Obzornik; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Ivo Andrič: »Most na Drini«; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu; 15.30 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Literarne podobe: »13 za 13« — trinajst oddaj za trinajst slovenskih sodobnih romanov.
•+IIII □
venski narodnostni skupnosti v Italiji, vrsto dobrih idej in sugestij za uspešen spopad z novo stvarnostjo.
Katerih vprašanj se bo novoizvoljeno vodstvo najprej lotilo oz. katere načrte nameravate najprej uresničiti?
Mislim, da moramo predvsem cimprej seznaniti nove vodilne politične sile in osrednje oblasti s še vedno odprtimi potrebami in zahtevami naše narodnostne skupnosti. V bistvu gre za to, da bi uskladili naš položaj z evropskimi standardi manjšinske zaščite. Med prvimi problemi, s katerimi se bomo soočili, so tudi skorajšnje evropske volitve. Kongres je sklenil, da naj se jih Slovenska skupnost udeleži z nastopom na listi narodnostnih manjšin in avtonomističnih gibanj, seveda pa bo moralo novo deželno vodstvo preveriti, ali obstajajo pogoji za to.
•+IIII D
žila evropskih volitev dne 12. junija letos v okviru zavezništva, ki ga sestavljajo etnične in jezikovne manjšine ter avtonomistična in federalistična gibanja, o katerih smo govorili na začetku. Slovenska stranka v Italiji je prepričana, da je takšno zavezništvo izrednega pomena za našo manjšino. Zaradi velikega preobrata, ki je nastal v Italiji po zadnjih političnih volitvah, bomo morali, kot je na kongresu pravilno ugotovil južnotirolski poslanec dr. Ebner, odslej iskati opore predvsem na evropski ravni. Tu pa že imamo in bomo kot manjšina imeli tudi po skorajšnjih evropskih volitvah svoje naravne
Delegati so sprejeli tudi sklep o oblikovanju nekakšnega narodnega sveta Slovencev v Italiji. Kaj bi povedali o tem?
Slovenci v Italiji že dalj časa čutimo potrebo po telesu, ki bi ob spoštovanju raznolikosti predstavljal celotno našo narodnostno skupnost. Še zlasti po padcu berlinskega zidu so postali povsem nesmiselni pregrade in privilegiji, ki so v teh letih označevali manjšinski prostor. Novo vodstvo Slovenske skupnosti bo na osnovi sklepa kongresa v najkrajšem času izdelalo konkreten predlog za osnovanje Narodnega sveta Slovencev v Italiji. Upam, da bo predlog naletel na ugoden odziv pri preostalih družbeno političnih komponentah. Prepričan sem, da bo ureditev odnosov znotraj manjšine bistvenega pomena tudi za njeno uveljavitev navzven in sploh za enakopravno sožitje z večinskim narodom.
zaveznike zlasti v predstavnikih drugih manjšinskih skupnosti. Njihova vloga ni bila in tudi ne bo v prihodnosti zanemarljiva. Zato je bil tak sklep Ssk o skorajšnjih evropskih volitvah moder.
ČESTITAMO!
Uredništvo in uprava Novega lista ter številni prijatelji iz Trsta in Gorice se veselimo rojstva TINE, ki se je pridružila sestrici Ivani. Mami Adriani Monte in očetu Juriju Palj-ku, dragocenemu sodelavcu našega tednika, iskreno čestitamo ob veselem dogodku, komaj rojeni deklici pa želimo v življenju vse, kar je najlepšega.
Bolj kot kdajkoli
je potrebna
medmanj š inska
solidarnost 4im n
di skliceval. Kot pa sedaj kaže, Pf1' gresisti verjetno v parlamentu neVf do imeli svoje parlamentarne skup1' ne, ampak jih bo več. Različne koffl' ponente, ki so listo sestavljale, bod0 verjetno imele vsaka svojo skupin°: čeprav naj bi, vsaj glede nekate^ ^ vprašanj, delovale usklajeno.
Tudi na drugi del vprašanju ,!l lahko odgovoriti, posebno še v P"1 trenutku. Lahko pa rečem, da bom tudi v vrstah Severne lige dobili kakega prijatelja — nekateri posamezni so namreč pozorni do manjšinske'g, vprašanja. Že v prejšnji zakonodaj# dobi sem pri nekaterih opazil zatl manje za to problematiko.
Kako pa naj se v prihodflr vede naša manjšina? Kaj lahk® mi storimo?
Vsi skupaj moramo najprej res"1’ analizirati stvari tudi znotraj sa^ manjšine. Dogovoriti se moramo 1 bistvenih zahtevah, od katerih v 1,0 benem primeru ne bomo odstopih ' te zahteve morajo seveda biti ustavpP narodnostnega in nikakor ne pob'1 čnega značaja. Z vso odločnostjo & moramo tudi sklicevati na evrop merila o manjšinski zaščiti. Italija 5‘ namreč mora prilagoditi evropske^1 standardu tudi na institucionalni1 ne samo na gospodarski ravni.
S tem v zvezi bi želel poudariltt-' nekaj. Namreč to, da moramo biti tem trenutku še posebno pozorni, k obstaja nevarnost, da italijansko J tudi slovenska država zaradi »viši1_ interesov« zlorabita manjšinsko PfL\ blematiko. Prav zaradi tega sem pf pričan, da je sodelovanje med našo1 italijansko manjšino nujno. Ko gOv° rimo o naših potrebah in zahtevajj’ moramo pomisliti tudi na interesen lijanske narodnostne skupnosti v & veniji in na Hrvaškem ter obratno- ' ne gre za vprašanje recipročnosti, P pa za manjšinsko solidarnost, ki jeS ■ daj potrebna še bolj kot kdajkoli pr-
V teh letih, tudi v zadnji Z* konodajni dobi, je včasih k*1 ( lo, da bo le prišlo do odobri1 zaščitnega zakona za slovenj manjšino. Kako kaže sedaj, al/ , je ta možnost še bolj oddali1*
Osnutek za zaščito naše na^ nostne skupnosti bo treba v parla»,e tu čimprej predložiti. Kar zadeva 'P ne, bom skušal dobiti čimveč p°^ --sov za predstavitev tega besedil11 ■ vrst parlamentarne večine. Da pa ■ do odobritve tega zakona resnično P šlo, je po mojem v tem trenutku težje kot v preteklosti. Najslabše, ^ lahko storimo, pa je, da vržemo P ško v koruzo, saj je prav sedaj p°J . ben z naše strani še večji anga*1L, Zgodovina namreč ni nikoli zaklj11 na in je pred nami kot odprta knpS
Pomemben mejnik
Pravna in socialna država
v počastitev vseh borcev za slovensko državo
Te dni se spominjamo 10-letnice smrti ranca Jeze - dachauskega trpina, kultur-ne8a delavca in borca za slovensko drža-V°' Ob tej priložnosti naj mi bo dovljeno P'sati nekaj vrst v počastitev vseh bor-C^° 20 slovensko državo od današnjih dni 0 nazaj v temo zgodovine.
samoodločba narodov
Uvod k Ustavi Republike Sloveni-P0jasnjuje, da slovenska Skupšči-Ustavo sprejema izhajajoč iz te-^v. ‘IPih človekovih pravic in svobo-' temeljne in trajne pravice slo-Hskega naroda do samoodločbe ter gl z8odovinskega dejstva, da smo r0jVenc' v večstoletnem boju za na-no osvoboditev izoblikovali svojo °dno samobitnost in uveljavili °)° državnost.
( ^jveč členov slovenske Ustave ria ^ d° ^ena) ‘ k' )e sestavljene Vzoru Ustav najbolj demokra-2 'n držav Zahoda - je posvečenih sv k ^ove^°vih pravic in temeljnih tiče Na)dališi ^en (^kn 64) se j P°sebnih pravic avtohtone itali-ke in madžarske narodne skup-n°s« v Sloveniji.
cin '0Vend ‘mamo zmožnost in na-jo ■ 0 suverenost, čeprav so nam kap * (vštevši Srbe) pogosto odre-Ver*e P°leg tega nam nacionalna su-nost pripada kot narodu že po jo avvnem pravu, katerega ne odrekale n*ti afriškim ljudstvom. Usta-re Varu)e suverenost in osnova suve-n°sti je državnost.
Post	le	zapisal, da narod
00 ane subjekt in vstopi v zgodovi-' o dobi lastno državo.
Sa 0venski narod se je odločil za Slov 0’n0
in neodvisno Republiko s prebiscitom dne 23. de-c'on [a	Teoretik francoske na-
je Da ne države Renan poudarja, da sku za obstoj nacije soglasje za Vsafno življenje, ter je torej nacija rav °dnevn' plebiscit. In nacija je narod z lastno državo.
^ad aSlednP dan )e jugo-srbska ar-ska a,J<* je bila takrat 5. največja voj-ven^. Vropi, napadla Slovenijo. Slo-' je 3 Vo)ska " čeprav maloštevilna P°d vodstvom mladih demokra-
tov (Janša, Bavčar in sodelavci) napad odbila ter obranila slovensko državo. Bivši partizanski general Dolničar je po televiziji priznal: »Tudi mi ne bi znali napraviti nič bolje«.
Ustanovna listina Združenih narodov v 1. členu, 2. odstavek, določa, da je cilj Združenih narodov razvoj prijateljskih odnosov med narodi, ki temeljijo na spoštovanju enakosti in samoodločbe ter na utrjevanju svetovnega miru. Najnovejše rožljanje z Osimom glede meja je proti tem te-
EGIDIJ VRŠAJ
meljnim določbam Združenih narodov, katerih članica je tudi Slovenija.
Pravica narodov do samoodločbe je izhodiščč za 1. člen obeh konvencij Združenih narodov za človekove pravice. Ta člen pravi: »Vsi narodi imajo pravico do samoodločbe. Na podlagi te pravice svobodno odločajo o svojem političnem statusu in svobodno organizirajo svoj gospodarski, socialni in kulturni razvoj.«
Iz tega dejstva izhaja, da pravica narodov do samoodločbe predstavlja pogoj za uveljavitev vseh drugih človekovih pravic. Sodelovanje posameznika pri postopku samoodločbe je istočasno ena glavnih človekovih pravic.
Univerzalno načelo mednarodnega prava glede samoodločbe vključuje pravico narodov do odcepitve, če so proti svoji volji del državnih formacij, v katerih nimajo polnih možnosti za svoj politični, gospodarski, kulturni in socialni razvoj.
Ustanovna listina Združenih narodov iz leta 1945 je bila leta 1975 odločno potrjena z zaključno listino Konference v Helsinkih o varnosti in sodelovanju v Evropi.
DEMOKRACIJA
Bistveno važni so prvi trije členi slovenske Ustave.
Člen 1: »Slovenija je demokratična republika.«
Člen 2: »Slovenija je pravna in socialna država.«
Člen 3: »Slovenski narod ima trajno in neodtujljivo pravico do samoodločbe. V Sloveniji ima oblast ljudstvo.«
Predsednik Češke Vaclav Havel opozarja: »Demokrati smo sicer prišli na oblast, toda državna struktura je ostala komunistična. In to velja tudi za ves Vzhod.« VVinston Churchill pa dodaja: »Za demokracijo in svobodo se je treba boriti vsak dan.«
Demokracija in tržno gospodarstvo sta pogoj za vstop Republike Slovenije v Evropsko skupnost.
Kaj je torej demokracija? Grška »demokratia« je sestavljena iz dveh besed: »demos« (ljudstvo) in »kratos« (oblast). Demokracija je tako oblika vlade, ko je suverenost v rokah ljudstva.
V »direktni demokraciji« ljudstvo neposredno izvaja svojo suvereno oblast; v »parlamentarni demokraciji« pa ljudstvo izvaja oblast preko izvoljenih predstavnikov kot n.pr. v Republiki Sloveniji.
Sociolog Alain Turaine pojasnjuje, da ima demokracija vsaj tri značilnosti:
- predstavništvo vladajočih,
- volivci so in se smatrajo za državljane,
- svobodna izbira lahko obstaja le, če je oblast vladajočih omejena.
V demokraciji Ustava in zakonodaja ščitita človekove pravice in državljanske svoboščine.
Zaradi tega Dahi zagotavlja, da je demokracija najboljša možna oblika vlade in države; nadalje je najboljša možna alternativa tako proti anarhiji, v kateri nihče nima obveznosti do drugih, kot proti vladi »žandarjev«, v kateri sprejema odločitve majhna skupina ljudi.
Demokracija je nadalje sistem, ki omogoča realizacijo največje možne svobode v danem zgodovinsko-druž-benem položaju ter dovoljuje posamezniku največji možni osebni in avtonomni razvoj.
Iz vsega tega sledi, da demokratična država jamči zasebne pravice vsem državljanom ter priznava ljud-
stvu kot organični skupnosti pravico do samovlade.
Zaradi istih razlogov - razlaga Bob-bio - je tesna zveza med demokracijo in pravno državo. Brez demokracije ne bi mogla obstajati pravna država. Demokracija je naravnost vrhunec pravne države.
Veliki teoretik Kelsen govori celo o zgodovinski enačbi med demokracijo in pravno državno.
PRAVNA DRŽAVA
Kaj je po vsem tem pravna država? Pravna država je prevsem podreditev oblasti pravu, to se pravi jamstvo proti možnim zlorabam vseh oblasti, začenši z zakonodajo politične večine.
Po francoski revoluciji je Constant ugotavljal: »Če je vsota oblasti neomejena, lahko razdeljene oblasti enostavno sestavijo koalicijo in smo v despotizmu«.
Še nekaj o osnovah »države« za boljše razumevanje »pravne države«.
Država je organizacija kolektivnega življenja socialne skupine na določenem ozemlju za skupne cilje upoštevajoč oblast s prisilo.
Elementi države so torej:
- obstoj socialne skupine,
- stabilizirane na določenem teritoriju.
- skupina pisanih in nepisanih norm (pravnih pravil), ki omogočajo socialni skupini urejeno življenje, vštevši uporabo sile za notranji red ter za odbitje napadov od zunaj.
Država je nadalje glavni subjekt mednarodnega prava. Kot protagonist mednarodnih odnosov ima država karakteristiko neodvisnosti in suverenosti.
Neodvisnost pomeni sposobnost države, da je avtonomna od drugih držav in ne priznava njihove superiornosti.
In s tem smo pri pravni državi. Pravna država je definirana z različnostmi svojih pravnih norm, ki so temeljno važne za njeno življenje. Po politični ideologiji gre za državo, v kateri prevladujejo zakoni ali pravo nad ljudmi ter ne obratno ljudje nad pravom in zakoni.
V pravni državi je vsaka oblast urejena in omejena v pravom, vštevši zakonodajno oblast ali parlament.
Da tudi parlament ne postane tiran, sta se zgodovinsko razvili dve pravni sredstvi:
- etično-politična ideja, po kateri zakonodajalec ne sme kršiti naravnih pravic posameznikov;
- stroga Ustava, ki je obveznost tudi za parlament.
Obstajajo še drugi pravni instituti, ki utrjujejo trdnost pravne države:
- ločitev trojice oblasti: zakonodajna, izvršna, sodna;
- ločitev organov za odobritev in izvajanje pravnih norm;
- dolžnost vlade za zaupnico v parlamentu;
- neodvisnost sodstva;
- podreditev javne uprave navadni ali posebni zakonodaji; obveznost rednih rokov volitev.
IIII+- H
Društvo slovenskih izobražencev — Trst Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček — Trst
Franc Jeza (i9i6-i984)
Simpozij ob 10-letnici njegove smrti
Referati:
Inž. Franc Goličnik — Zrele misli mladega razumnika in pisatelja Franca Jeze Prof. dr. Martin Jevnikar — Literarno ustvarjanje Franca Jeze Prof. dr. Janko Prunk — Slovensko narodno vprašanje skozi čas Dr. Drago Legiša — Franc Jeza politik ali ne Prof. Vlado Habjan — Franc Jeza med Ljubljano in Trstom Saša Martelanc — Nedočakane sanje velikega idealista
Srečanje bo v Peterlinovi dvorani v Trstu, Ulica Donizetti 3, v petek, 22. aprila, z začetkom ob 16. uri.
Iz tajniškega poročila Iva Jevnikarja
Ssk in njena nenadomestljiva vloga političnega subjekta
»Geslo našega osmega kongresa — Za našo razvojno strategijo v drugi republiki — že nakazuje vsebino tega poročila. Z velikimi političnimi in institucionalnimi spremembami v Italiji dejansko stopamo na pot druge republike.« S temi besedami je deželni tajnik Slovenske skupnosti Ivo Jevni-kar pričel svoje dolgo in izčrpno poročilo. »V novo obdobje pa zaradi volilnih reform stopamo tudi politično močno ošibljeni. Naša stranka je lani po treh desetletjih izgubila svojega deželnega svetovalca, izpadla je tudi iz tržaškega in goriškega pokrajinskega sveta, je nadaljeval. Tudi ostale politične komponente naše narodnostne skupnosti so doživele krepko kleste-nje lastnih predstavnikov.«
»Z novimi parlamentarnimi volitvami prevzemajo oblast nove sile. Slovenska skupnost je izrazila zaskrbljenost zaradi napredovanja skrajne desnice, nejasnih perspektiv na vsedržavni ravni, saj pravih programov brez demagoških primesi nismo slišali veliko, in zaradi izvolitve tudi izrazitih nasprotnikov manjšinskih pravic v Furlaniji-fulijski krajini,« je še dejal Jevnikar. Geslo kongresa je obrazložil z besedami: »Gre za našo strategijo. Razmišljanje o nadaljnji poti naše skupnosti je predvsem naša stvar in naša odgovornost. Tega ne moremo in nočemo prepustiti nikomur. Tu je vloga slovenske politike. Tu je vloga slovenske stranke.«
Naš kongres,« je nadaljeval Jevnikar, želi spregovoriti novim oblastem v Italiji. Svoje sporočilo ima tudi za Slovence v matični državi. Sprožiti želi razmišljanje o tem, kaj nalaga novi položaj naši manjšini. Svoje sporočilo ima tudi za Slovence v matični domovini. Novemu italijanskemu parlamentu in vladi, ki bo nastopila, želimo s tega mesta povedati, da že ves povojni čas čakamo na pravična zaščitna določila. Od novega parlamen-
Člani novega deželnega tajništva Ssk
Martin Brecelj (tajnik)
Ivo Jevnikar (podtajnik)
Marjan Terpin (predsednik)
Branko Černič (podpredsednik)
Jože Škerk
Peter Močnik
Marij Maver
Danilo Antoni
Rafko Dolhar
Aleš Figelj
Štefan Bukovec
Damjan Terpin
Davin Grinovero
Andrej Bratuž
Salvatore Venosi
Peter Gerdol
ta in od vlade pričakujemo, da bosta ravnala državniško,« je še dejal deželni tajnik.
V svojem poročilu se je Jevnikar dalje dotaknil številnih odprtih vprašanj naše manjšine. Opozoril je, da bi bilo treba skupni predlog zaščitnega zakona takoj predložiti v novem parlamentu s čim širšo podporo različnih strank. Še dalje pa se moramo za svoje pravice zavzemati tudi na mednarodni ravni. Slovenska skupnost je že dala in uresničila nekaj pobud v tem smislu. Ena od bistvenih zahtev stranke pa ostaja zagotovljeno zastopstvo, je še poudaril Jevnikar. Govoril je tudi o novih volilnih reformah, ki so slovensko zastopstvo v izvoljenih telesih močno okrnili. Čeprav je Ssk 6. junija lani za tisoč glasov izboljšala svoje izide, je izpadla iz deželnega sveta, ker ni našla nobenega partnerja, ki bi se z njo povezal. V zadnjih dveh letih je bilo volilnih preizkušenj veliko, sedaj pa nas čakajo predčasne volitve v Gorici in pokrajinske volitve v Trstu. Brez širokih zavezništev demokrati-
Pokrajinski	kongres	Mladinske
Po nekajletnem premoru se je Mladinska sekcija Slovenske skupnosti iz Gorice odločila, da zopet oživi svoje delovanje. To je storila s pokrajinskim kongresom 8. aprila, saj je že nastopil čas, da bi se obnovilo »zastarelo« vodstvo sekcije. Uvodno besedo je na kongresu imel David Grinovero, ki je tudi vodil celotno srečanje. Sledilo je poročilo tajnika mladinske sekcije Robija Cotiča, ki je obširno prikazal delovanje in uspehe v prejšnjih letih. Deželni tajnik mladinskega gibanja Ssk Damjan Terpin je govoril splošno o stranki Slovenske skupnosti, o njenem delovanju in načrtih za prihodnost. Poudaril je predvsem novo vlogo Ssk, ki naj postane povezovalka vseh zamejskih Slovencev, in opozoril na težavno situacijo, v kateri se je znašla manjšina po zadnjih volitvah. Mlade udeležence kongresa je pozdravil tudi Bernard Špacapan.
Prisotni so tudi izvolili novega predsednika sekcije, ki bo odslej Alex Pintar, študent gradbenega inženirstva iz Gorice. V kratkem govoru se je zahvalil za zaupanje in obljubil, da bo svojo nalogo vestno izpolnjeval. Za tajnika pa je bil izvoljen Mihael Corsi, ki je bil tudi eden glavnih pobudnikov tega kongresa.
IGOR POVŠE
enega značaja uspeh ne bo mogoč. Z odgovornostjo se bomo morali tudi pripraviti na evropske volitve.
Jevnikar je govoril tudi o kraškem parku in ponovil stališče Slovenske skupnosti, da je treba pri zaščiti Krasa upoštevati tudi kraško prebivalstvo, njegove življenjske in razvojne potrebe, pravice slovenskega jezika, predvsem pa soodločanje prizadetega prebivalstva glede upravljanja teritorija. Hud problem, je nadaljeval, predstavljajo za našo manjšino skopo odmerjena finančna sredstva, posebno boleče pa je vprašanje slovenskih televizijskih sporedov. »Naša stranka,« je dejal Jevnikar, »je lani priredila dobro zasnovan mednarodni posvet o tem vprašanju. Dejstvo pa je, da zakon iz leta 1975, ki uvaja slovensko televi-jo, ostaja danes mrtva črka, zaradi varčevalnih ukrepov ustanove RA1 pa tvega hudo obubožanje tudi slovenska radijska postaja.«
Glede odnosov z matično Slovenijo je deželni tajnik menil, da ji gre priznanje za moralno in materialno pomoč manjšini, zaželjena pa bi bila ustanovitev nekakšnega kontaktnega odbora med predstavniki naše skupnosti in strank v slovenskem parlamentu. Tako bi ne bili le predmet zanimanja, temveč subjekt in sogovornik pri vseh zadevah, ki se dotikajo tudi zamejstva.
Ivo Jevnikar je dal v svojem poročilu poseben poudarek potrebi po novem mehanizmu za iskanje skupnih stališč. »Napočil je čas, da se stvarno izrečemo o pogostejših predlogih o osnovanju Narodnega sveta ali drugega skupnega zastopstva z demokratično legitimacijo. Ne gre za preštevanje. Gre za to, a tisti zavedni Slovenci, ki to hočejo, z internimi volitvami znotraj naše narodne skupnosti izvolijo skupno zastopstvo.«
»Kakšna je potem vloga Slovenske skupnosti? Nenadomestljiva vloga političnega subjekta. Nedvomno, dokler ne dosežemo zagotovljenega zastopstva, po vsej verjetnosti tudi potem, saj je treba politično delo organizirati. In če kdo govori o tem, da narodna stranka nikoli ne more zajeti vse manjšine, da ostajajo oddaljene od nje vse širše »sive cone«, potem odgovarjamo, da bo sivina še hujša, če bo zmanjkalo živo žarišče. Že zdaj padajo na Ssk večje odgovornosti,« je še dejal Ivo Jevnikar in svoj poseg zaključil z naslednjo mislijo: »v novih razmerah in s težavami, ki jih je prinesla nova volilna zakonodaja, se pot Slovenske skupnosti ni končala. Ni se končala, ker imamo pred sabo še veliko dela in odgovornosti. Ni se končala, ker ne bežimo iz politike. Ker želimo kot subjekt prispevati svoje delež za skupno dobro nas vseh na tem koščku Zemlje, saj smo zanj najbolj odgovorni!«
Evropsko manjšinsko zborovanje v Bruslju
V začetku prejšnjega tedna Je bil v prostorih evropskega parld' menta v Bruslju sestanek Evrop' ske svobodne zveze (ALE), kip0' vezuje manjšinske in avtononU' stične stranke v državah Evrop ske unije. Med udeleženci je tud1 veliko evropskih poslancev tet) strank, poleg njih pa še politi^11 predstavniki istih. To je bilo prV° širše srečanje po jesenskem zasp danju v Cardiffu v Veliki Britan1' ji. Dnevni red sedanjega zaseda' nja je obsegal v glavnem poli*1' čni položaj v Italiji po zadnjih v°' litvah z razpravo o novi desn1; čarski večini. Nadalje je bil tud1 govor o skorajšnjih junijskih eV' ropskih volitvah.
Iz Italije so bili prisotni za list° Federalizem predstavniki Unio3 Valdotaine in Slovenske skupn0' sti. Nadalje še predstavniki Se' verne lige (ki ima dva evropsk3 poslanca) in sardinski poslaneC Melis. SSk je predstavljal deže. ni podtajnik Andrej Bratuž, b pa Pia Morise. Oba poslanca verne lige, Speroni in Morettist3 prikazala novonastali politični P0-ložaj in odgovarjala na stališča1,1 kritike. Vnela se je živahna de' bata, v katero je poseglo velik0 predstavnikov evropskih narod' nih skupnosti. Zadržanje Lige r namreč za večino nesprejemljiv0' in sicer vstop v vladno večin0 2 misovci oz. Nacionalnim zavezi11 štvom. Nekateri so zahtevali & ključitev Bossijevega gibanja 1 Ale, drugi pa suspenzijo. Tak° r bila Severna liga dejansko s° spendirana zaradi prej omenjen1 razlogov.
Slovenski predstavnik je v sv° jih nastopih opozoril na nespr°. jemljivost vezanja na stranko* ** je nepotreben dedič fašistični režima in ideologije. Spomnil J tudi na dolgoletno preganjan) slovenske manjšine v Italiji, ki5. ga fašisti načrtno izvajali. In tu danes je prav ta stranka tista* *\ se v vsem kaže najbolj nasproh1^ Slovencem v Italiji in odnosotf1 republiko Slovenijo. Prikazal p3 J še dvojni obraz same Lige, ki 8 kaže v naši deželi do slovensk manjšine.
SREČANJE MANJŠIN
V ITALIJI V MILANU
Malo pred bruseljskim sestajl kom je bilo v Milanu srečanj0 ste Federalizem, ki jo sestavlj3) ■ stranke manjšin v Italiji (s°0 j brez Sardincev). Na sporedu je govor o bližnjih evropskih vol* vah in zadevnih odločitvah. .
Delo so predstavili prejšnji teden
Nova knjiga o zg
V soboto, 16. aprila, je bila v prostorih openske Hranilnice in posojilnice ° prisotnosti škofovega vikarja msgr. Franca Vončine, salezijanskega inšpek-0r)a iz Ljubljane dr. Antona Koširja, predsednika Hranilnice Pavla Miliča, Predsednika Slovenske prosvete iz Trsta Marija Maverja, župnika dr. Zvo-"eta Hublja, predstavnikov krajevnih organizacij in prosvetnih združenj ter s evilnih vaščanav predstavitev knjige: Opčine, zgodovinski oris župnije. Knji-8° je napisal s sodelavci prof. Ivan Artač. Strokovno mnenje o delu je podal Pr° ■ Tomaž Simčič, uvodno misel pa Berta Vremec in župnik Štrubelj. Odojek iz knjige je prebral Livij Valenčič. Napovedovala je Nataša Sosič, pel P® je mešani pevski zbor Sv. Jerneja pod vodstvom Bogdana Kralja. O svo-)ern delu je v pogovoru povedal kaj več sam avtor.
Kako je prišlo do zamisli, da na-e knjigo o openski župniji?
0 zgodovini Opčin je leta 1975 iz-na .knjigo vaščan Angel Vremec. V
1 J je objavil obsežno in zanimivo Jv. 0, ki ga je v letih zbral med ro-• 1 ° nekaterih zgodovinskih doga-po ! V vas*- ^ knjigi je tudi kratko {j 8 vje, ki govori o župniji, v kate-m pa je le bežno nakazana njena Sodovina. Knjiga je že zdavnaj pošla med vaščani je bila želja, da bi knji-8° Ponovno izdali, oziroma da bi na-, vnek in razvoj župnijske skupnosti lep lrneie Podelali v novi knjigi. Pred ^ 1 se je obrnil name glede tega g. lQUsan Jakomin in me prosil za sode-k^anje. V načrtu je imel obsežnejšo žJ'®0' k' bi podala sliko slovenskih ^ Pnij in cerkva na Tržaškem. Izšla ^j bi prj Mohorjevi družbi v Gorici ]evnai bi pri njej sodelovalo več avtor-Za posamezne kraje. Zdi se, da za-Vs Se' ni rodila zaželenih sadov, predla 111 zaradi pomanjkanja piscev, ta-lu p m°^ Pr’sPevek obležal v preda-.' red meseci sem zasledil, da je na-žn sarnostojno knjigo o katinarski na^l'P Jožko Gerdol. Medtem se je sv P^*nah pojavila v pastoralnem zamisel, da bi letos ob 340-let-kp" ^rv'k* zapisov v matične farne in '*^e Popravili samostojno razstavo Q ^dali ob tej priložnosti tudi knjigo re^°dovini župnije. Razstavo smo stv Sre<^' marca organizirali pod vod-str°m dr. Draga Štoke. Knjiga na 200 t0 s poljudno vsebino in boga-Čpu Vno opremo pa je izšla v za-tku aprila.
^°^*ko časa ste zbirali podatke, st od ste jih črpali, kdo je pri se-
1 knjige še sodeloval?
bes^dgov°r je že nakazan v prejšnjih ? edah, vsekakor nekaj let. Pri tem Je . ovalo več ljudi. Berta Vremec
Je
pJ^r'Pravila zgodovino cerkvenega pre I ®a zbora, dr. Drago Štoka je edal župnijski arhiv, Zvonko Vi-§raf v' Poskrbel pri vaščanih za foto-ka jgS zanimivosti, dr. Marko što-vklin'1|'r*Sa' zemljevide. V knjigo smo sp„ 5 1 Pomembne zgodovinske pri-ka jn .e ^'oka Beličiča, župnika Zin-pQ Le°polda Jurce, jaz sem brskal pa n'b knjigah in arhivih, v pomoč Čič p01 Je bil tudi prof. Tomaž Sim-Pred * besedilo pregledal in ob a!neStavitvi knjige podal strokovno Uv0H le’ Župnik Štrubelj je napisal 1,0 misel.
O r
kaj j govori Vaše delo, oziroma Pnij |° v zgodovini openske žu-
Pri odkrivanju naše preteklosti sem prišel do spoznanja, kako pomembno mesto so imeli v zgodovini openska župnija in njeni duhovniki. Njim se imamo zahvaliti, da so v preteklih stoletjih poskrbeli ne samo za duhovno rast svojih vernikov ampak tudi za ohranitev slovenskih običajev, navad, jezika, sploh za ohranitev našega življa na tržaškem Krasu v okolici Trsta. Openci so med prvimi, sredi 14. stoletja, dobili svoje duhovnike, bili so to Slovenci, ali so vsaj dobro obvladali jezik svojih faranov. Openska župnija, ki jo je ustanovil tržaški škof Rinaldo Scarlichio leta 1622, je obsegala vasi od Svetega Križa do Trebč, pa tudi del Barkovelj, Rojan in Grljan. Pozneje so se ta naselja osamosvojila in postala samostojne župnije.
Zelo pomembno je Napoleonovo obdobje. Tedaj je bil na Opčinah za župnika Matija de Jurco, ki se je z vso versko dinamiko in organizacijsko sposobnostjo lotil razširitve cerkve, kakršna je danes. Nadvse pomembno je njegovo delo na prosvetnem in kulturnem področju, že leta 1797 je okrepil cerkveni pevski zbor in ustanovil župnijsko šolo za vsa podrejena mu naselja. Šola ni bila obvezna, a je v njej leta 1805 bilo vpisanih nad 150 slovenskih otrok, pouk je bil v slovenščini, dva kaplana, ki ju je imel župnik v pomoč, pa sta poučevala še računstvo, nemščino in italijanščino in vse, kar je bilo potrebno za kmečko prebivalstvo na podeželju. Čas sovpada z Vodnikovim pro-
svetnim delovanjem v Ljubljani in Napoleonovo Ilirijo.
Najtežje dni je župnija preživljala med obema svetovnima vojnama, ko je bil za župnika Andrej Zink. Čeprav je bil župnijski arhiv zaradi bombardiranja Opčin 20. aprila 1944, (prav te dni obhajamo 50-letnico tega žalostnega dogodka) so se nam le ohranili nekateri zgodovinski dokumenti o bombardiranju vasi, o novi maši Leopolda Jurce za časa fašizma in o posredovanju župnika Zinka pred povračilnimi ukrepi Nemcev po atentatu v kinodvorani Uljan, kar je dovedlo do streljanja 71 talcev na openskem strelišču.
Po drugi svetovni vojni je prišlo do novih usodnih političnih in družbenih sprememb, do naseljevanja istrskih beguncev v kraška naselja ter do dejanskega ogrožanja slovenske narodne prisotnosti, domačini so postali manjšina. Zaradi številnih trenj je prišlo tudi v župniji do sprememb. Tržaški škof Santin jo je leta 1966 razdelil na dva dela: na stari slovenski del pod okriljem župnije sv. Jerneja in na novi del, naseljen pretežno z italijanskimi verniki, na župnijo Marije Kraljice sveta v Kraški ulici. Leta 1991 so prevzeli pastoralno oskrbo v slovenski župniji salezijanci.
Ob tem zgodovinskem pregledu sem podal še opis župnijske cerkve in kapelic, zelo zanimivo v latinščini pisano prvo zgodovino openske župnije izpod peresa goriškega bogoslovnega profesorja Stefana Kocian-čiča v Tržaškem škofijskem listu leta 1869, seznam učencev openske župnijske šole iz leta 1805, izjavi kaplana Mateja Samca in Filipa Zalarja, ki osvetljujeta župnijsko življenje v prvih letih 1800, sledijo seznami openskih župnikov, kaplanov, duhovnikov domačinov in še nekaj drugih zanimivosti.
Kaj pa ostalo Vaše delo, s čim se še ukvarjate? Ali kaj pišete?
O načrtih je težko govoriti, pridejo kadar pridejo, pišem ko čutim potrebo, a ne z namenom za objavo. Rad pa bi še kaj zanimivega izbrskal iz naše preteklosti.
(hj)
najpomembnejše?
Pisatelj Marjan Tomšič o Istri
Pisatelj Marjan Tomšič, ki se je v skrivnostni istrski svet tako vživel, da čuti vsak njegov utrip, je bil prejšnji teden v Trstu kot gost večera v organizaciji Slovenskega kulturnega kluba, Kulturnega krožka »Istria« iz Trsta ter koprskega kluba »Istra«. Na srečanju je vladala velika zbranost in je bilo čutiti neko toplino, čisto drugačno od vzdušja, ki običajno vlada, ko je tema pogovora Istra. Tudi na tem večeru je bilo sicer slišati nekaj žolčnih izjav, vendar te niso pokvarile lepega vzdušja. Nekdo je na primer pisatelja vprašal, ali namerava eno svojih bodočih knjig posvetiti tudi italijanski tragediji — eksodusu. Tomšič mu je odgovoril, da je s temi dogodki seznanjen, čeprav je sam vedno živel v slovenskem delu Istre, in da tudi že zbira zgodbe^ in pripovedi o odhodu Italijanov. Želel bi se namreč lotiti tudi te tematike, saj ga kot pisatelja angažira vsaka človeška nesreča.
Na večeru so med drugimi govorili predsednik koprskega krožka jdstra« Milan Gregorič, prof. Jasna Čebron, ki je pisatelja predstavila občinstvu, ter predsednik kulturnega krožka »Istria« Marino Vocci. Srečanje z Marjanom Tomšičem je ena od skupnih pobud slovenskega in italijanskega istrskega društva. V tej sredini je tudi zrasla pobuda predvsem kulturnih in javnih delavcev s širokimi obzorji za ustanovitev nekakšnega »foruma ljudi dobre volje« ob meji. Duhovni oče te zamisli je hrvaški pisatelj Milan Rakovac. »Ljudje, ki nam sožitje ob meji nekaj pomeni, smo začeli premikati skale,« je dejal Milan Gregorič, dober poznavalec istrske problematike, ki je o tem vprašanju že napisal vrsto člankov za časopise in revije. »Istrske večere prirejamo tudi drugod po Sloveniji. Če bo ta forum ob meji zaživel, potem bo srečanj, kot je bilo to z Marjanom Tomšičem, v bodoče še več. Veliko nameravamo tudi v prihodnje prihajati v Trst, kjer so taka srečanja še posebno potrebna. Kdor hoče o Istri govoriti, jo mora najprej spoznati. Veliko je v tem smislu že storil pisatelj Tomšič, ki se je v te kraje dobesedno zaljubil. Prevod njegove uspešnice »Šavrinke«pa bo v kratkem izšel tudi v italijanščini.«
(hj)
Predstavitve knjige prof. Borisa Artača se je na Opčinah udeležila številna publika. Na sliki (foto S. Ferrari) sedijo za predavateljsko mizo openski župnik Štrubelj, avtor dela, za njim pa prof. Tomaž Simčič
Popuščanje	v	nedogled	je
Srbi se smejejo, dosegli so dvojni, morda celo trojni uspeh. Svetovni javnosti so z napadom na Goražde dokazali, da jim vojaško na Balkanu nihče ni kos, dali so lekcijo Atlantskemu zavezništvu in postavili na laž tako Združene narode kot rusko diplomacijo. Znotraj svojega politično-vo-jaškega vrha so bosanski Srbi ustvarili paralelni strukturi: prva kaže nespravljivost, obe pa sta si enaki v doslednem nespoštovanju dane besede. In vendar svetovnim organizacijam ne preostane drugega, kot da se predajo utvaram, češ, spametovali se bodo in držali obljube. Zgodovina svetovnih politikov ni naučila ničesar, niti najnovejša zgodovina ne. Nihče se noče več spomniti na trmasto vztrajanje Slobodana Miloševiča na polaganju temeljev velike Srbije, na dosledno odbijanje vsakršnega kompromisnega predloga.
Ko so se junija 1991 pričeli boji v Sloveniji in na Hrvaškem, si je zahodna diplomacija zastirala oči in se prepričevala, da bo Bosna ostala izven vojnih grozot. Pogajanja zdaj v Londonu, zdaj v Ženevi, so bila le pesek v oči. Srbski tanki so osvajali mesta in vasi, srbsko topništvo je bruhalo smrtonosne izstrelke na Sarajevo, diplomacija pa je vztrajala pri pogajanjih in s tem dajala hudo potuho napadalcu.
Združeni narodi so kljub izglasovanim resolucijam morali sprejeti ozemeljske spremembe, se
Uspešna predstava gledališke skupine SKK
Prihodnjo nedeljo, 24. aprila, bo gledališka skupina Slovenskega kulturnega kluba iz Trsta nastopila v Prosvetnem domu na Opčinah z delom: »Igra zamenjav ali: skupaj je lepše«, ki je prava letošnja »uspešnica«. Predstava se bo pričela ob 19.30.
Mladi tržaški igralci so s to igro nastopili že marsikje in povsod poželi veliko uspeha. 10. aprila jih je toplo sprejela publika, ki se je zbrala v Srenjski hiši v Mačkoljah. Prejšnjo nedeljo, 17. aprila, pa je gledališko skupino čakala zahtevna preizkušnja. Člani so bili namreč gostje Združenja katoliških študentov, nastopili pa so ob zaključku kongresa o družini, ki ga je pripravil Odbor za mednarodno leto družine pri Slovenski škofovski konferenci. Prisotne so bile številne ugledne osebnosti. Predstavo mladih igralcev Slovenskega kulturnega kluba sta si med drugimi ogledala tudi ljubljanski župan in zunanji minister Lojze Peterle.
praktično odpovedati toliko razglašenemu načelu, da se meja ne sme spreminjati s silo. Mednarodna organizacija je le medlo reagirala na množične pokole, koncentracijska taborišča, posilstva. Zdaj je morala požreti še dano besedo o varovanih območjih in zaščiti lastnih sil, ki jih Srbi napadajo.
Glavni tajnik OZN Boutros Ghali je zahteval od Atlantskega zavezništva, da razširi letalsko službo na vsa varovana področja, toda za letalske napade, ki se tudi v Zalivski vojni niso obnesli, je verjetno že prepozno.
Medtem ko se Zahod kunkta-torsko sprašuje, kaj storiti, se Srbom veča apetit, svetovni organizaciji postavljajo nove pogoje. Za umik svojih čet iz predmestja Goražd zahtevajo vsaj delno odpravo sankcij proti srbsko-črno-gorski federaciji. Kaj ni to dokaz, da je v bosanski konflikt neposredno vpleten Beograd? Kri je zavrela celo Rusom, ki so doslej sistematično podpirali pravoslavne brate na Balkanu. Karadžič je Čur-kinu objubil, da bodo zaustavili ofenzivo proti muslimanski enklavi ob Drini, toda besede ni držal.
Popuščanje v nedogled je zelo nevaren precedens, saj kriznih žarišč v Evropi ne manjka, še predvsem v vzhodni in bivšem sovjetskem imperiju. Kaj lahko se zgodi, da bodo skrajneži drugod po svetu sledili srbskemu zgledu. Ko ni natančnih pravil, ko ni sankcij za kršitelje, ko ni policijske in sodne oblasti, ki bdijo nad zakonitostjo, protidemokratične sile dvigajo glave. Primere najdemo celo v pravnih državah, ko se podjetniki v odsotnosti pravil in zakonov polastijo moči in ugleda. Državo in njen ustroj zamenja organizirani kriminal in demokracija se znajde v krčih.
SAŠA RUDOLF * * *
V Trstu so prejšnji teden predstavili knjigo »Vojni dnevnik. Kronika obleganega Sarajeva«, katere avtorje Zlatko Gizdarevič, časnikar sarajevskega dnevnika Oslobodenje. Delo sestavljajo članki, ki jih je avtor pisal iz Sarajeva za splitsko Svobodno Dalmacijo. Na predstavitvenem večeru je dejal, da je to, kar se danes dogaja na tleh bivše Jugoslavije, poraz naše civilizacije.
Angel Turk se je poslovil
V starosti 88. let je prejšnji teden umrl Angel Turk, ki je veliko svojih energij posvetil kulturnemu delu za ohranitev slovenske narodne zvesti m samozavesti v teh krajih. V BarkoV' ljah in Rojanu, kjer je teklo njegov0 življenje, pa tudi v Trstu skorajda n* bilo pomembnejše prireditve, ki je ne bi obiskal, dokler so mu moči to d°' puščale.
Pokojni Angel Turk je bil vsestraO' ska osebnost. Ljubil je knjige, gleda' lišče (nastopal je tudi na odrih) glaS' bo, in je bil vnet raziskovalec naše preteklosti na Tržaškem. Med drug011 je zbiral gradivo za brošuro »Roj30 skozi čas«, v brošuri »Barkovlje« je tU' di njegov prispevek o domači šoli, za leksikon Slovencev v Italiji pa je prl' speval gradivo o Greti in Rojan0' Opravil je še veliko koristnega del3' aktiven pa je bil tudi pri raznih sl°' venskih društvih. V mladih letih,v’ času fašističnega nasilja, je bil Ange Turk, skupaj z Romanom Pahorje01' Dragom Žerjalom, Vekoslavom Špan gerjem in Zvonimirom Milošem ede° od snovalcev ilegalnega delovanj3-
Umrla je prof. Kobalova
V začetku prejšnjega tedna je v bolnišnici v Sežani umrla Vilma K°' bal, dolgoletna profesorica pedagog ke in didaktike na tržaškem učitelj1' šču A.M. Slomšek, ki je bila upok° jena od leta 1981. Rojena je bila 2 marca 1912 v Istri, v vasi LovreČ, Z3' hodno od Pazinja. Po prvi vojni priključitvi Istre Italiji se je njena dnj' žina odselila v Ljubljano, kjer je *> ma Kobal obiskovala srednjo in viš)° šolo in tudi zaključila univerziteh1' študij, nato pa je nastopila službo k° učiteljica. Maja 1945 je z drugimi h° gunci odšla na Koroško, od tam p3 zavezniška zavetišča v Italijo. Ok10 bra istega leta je z drugimi šolniki prl. šla v Trst in je aktivno sodelovala Pfl obnovitvi slovenskih šol na Tržaške111 in Goriškem.
Kot vzgojiteljica je bila prof-balova stroga, dosledna in natančn3' V tem duhu je vzgojila generacije teljev in učiteljic. Ze veliko let je ime; težave z zdravjem, po upokojitvi p se ji je stanje še poslabšalo. Po nje111 želji so jo pokopali na Žalah v M1! bljani, kjer počivajo tudi njeni stat5
Smrt Milene Čekuta
V daljnjem Torontu v Kanadi r konec prejšnjega tedna umrla goSf, Milena Čekutova, nekdanja priljubi) na napovedovalka slovenske trž^f radijske postaje. Rodila se je v Lr bljani in je bila ponosna na svoj d kliški priimek Cankar, saj je bila tu v sorodstvu s pisateljem. Z moŽ°^' arhitektom Vilkom Čekuto, je po k°^ cu vojne prišla v Trst, kjer sta 0 posvetila veliko svojega časa kuh11^ nemu in prosvetnemu delu v prV' povojnih letih.
Milena Čekutova je bila tudi p°' ka in članica radijskega zbora škrj3 ček. Leta 1955 se je odselila v do, kjer je svoje narodnostno slanstvo nadaljevala med tamkaj^11' mi Slovenci.
Zaključila se je 25. Primorska poje
S koncertom v Kulturnem domu v Trstu se je prejšnjo nedeljo končala letošnja zborovska revija Primorska poje, ki jo že 25 let prirejajo po vsej Primorski na obeh straneh meje. Letošnje jubilejne revije se je udeležilo 119 pevskih zborov, ki so nastopili na 19 koncertih. Prvi je bil v Postojnski jami, osrednja slovesnost pa je bila v Novi Gorici, kjer je bil dolga leta sedež Združenja pevskih zborov Primorske, soustanoviteljice te zborovske revije. Na zaključnem koncertu v Trstu je bil slavnostni govornik minister za kulturo republike Slovenije Pelhan, organizatorjem in nastopajočim pa je čestital tudi podpredsednik deželnega odbora Pedronetto. Pri tem velja povedati, da sta slovenska vlada in dežela Furlanija-Julijska krajina bili častni pokroviteljici letošnje Primorske poje. Ugledne goste, organizatorje in zbore pa je v Trstu pozdravil tudi predsednik SKGZ Klavdij Palčič.
Primorska poje je gotovo ena tistih kulturnih pobud, ki so pojem ljubiteljskega delovanja, je pa prav gotovo tudi dokaz, kako ljubiteljski zbori opravljajo izredno pomembno kulturno in tudi družbeno ter narodno poslanstvo, duhovnega bogatenja pevcev samih in tudi krajev, kjer delujejo.
Posnetek z zaključnega koncerta jubilejne Primorske poje v tržaškem Kulturnem domu	(foto	S.	Ferrari)
%?£ spored 9. Film
Z lepim, romantičnim in dovoznim filmom Un anno di euola (Tisto šolsko leto), ki ga je rzacan Franco Giraldi posnel po lanniju Stuparichu, se začne arevi v goriškem Kulturnem do-u 9- Film video monitor. Letni j § ed slovenskega filma, videa J! elevizije, ki zaseda po zaslu-o1organizatorja Kinoateljeja svoj-Veno mesto v slovenskem film-0,e^ Prostoru in v posredovalni mejni kulturi, je s svojim »po-°nom« tržaškemu režiserju (s °vensko materjo in nekajletno . ° Izkušnjo) še izraziteje po-
žir
prirojeno naravnanost za
s rJenje tukajšnje, ne le sloven-e m ne le filmske sporočilnosti
navzven.
Domači krajevni gledalci in zu-: arfF opazovalci, ki sledijo ustvar-s n)u in proizvodno-distribucij-Vi trendom slovenskega film-lj, ea' ki bodo imeli ponovno pri-i °' ba se neposredno seznanijo tak °Se^ne §or^ke opazovalnice,
Prvin,
rekoč »monitorja«, z vsemi ami, zvrstami, avtorji, duša-
j in tudi različnimi zemljepisni-1 koordinatami, ki opredeljuje-sVe? °blikuiej° ta komunikacijski
^ petek bodo prikazani doku-. Cntarcj^ ki od Koroške in Porab-a° Primorske podoživljajo raz-slovenska »zamejstva«, večidel r P^dukciji televizijskih hiš: os-rPe slovenske, koprske, dežel-k Al itd. Zvečer bo predpre-na'M3 ^ma kckarja - Dori-ko nad Ženjavami ali dan, nam je Evropa padla na glavo. riQ P°boto zvečer bodo slavnost-Predstavili oba naj novejša slo-
venska celovečerna filma: Morana Aleša Verbiča in Gypsy Eyes Vinčija Vogue Anžlovarja, ki nam je pred leti že podaril prešeren filmček Babica gre na jug. Pred tema bodo še v soboto popoldne vrteli za mlajšo publiko novosti zadnjih dveh let slovenske avtorske video produkcije, izbor filmskih eksperimentov skupine OHO in študentskih filmov ljubljanske akademije AGRFT.
V nedeljo dopoldne bo tradicionalno srečanje s posegi prisotnih ustvarjalcev, producentov, časnikarjev idr., zainteresiranih okrog vprašanj slovenskega »film-videa«. Sledila bo popoldne projekcija klasičnega naslova Ne joči Peter, s katerim se bodo organizatorji oddolžili spominu dveh preminulih velikih imen slovenskega filma, režiserja Franceta Štiglica in scenografa Mirka Lipuži-ča, ki sta bila tudi velika prijatelja Kinoateljeja in same manifestacije. 9. Film video monitor bosta sklenili večerni predstavitvi tv filmov Vaški učitelj mlajše režiserke Maje VVeiss in Nasmeh pod pajčolanom Tuga Štiglica, avtorja mladinskih filmskih uspešnic Poletje v školjki I in II.
Davorin Devetak
ie "k ic
V Katoliškem domu v Gorici je bilo prejšnji teden srečanje glasbenih šol Primorske, ki ga prirejata Društvo glasbenih pedagogov Primorske v sodelovanju z Glasbenim centrom Emil Komel iz Gorice. Nastopilo je 31 gojencev glasbenih šol s te in slovenske strani meje. Poleg solistov so nastopile tudi komorne skupine. Srečanje se bo sklenilo 7. maja v Ajdovščini.
Pravna in socialna država
4im 0
SOCIALNA DRŽAVA
Člen 2 slovenske Ustave govori o pravni in socialni državi. Socialna država (»VVelfare State«) je socialni sistem, v katerem država jamči vsem državljanom minimalno raven dohodkov ter dostop do storitev, ki so smatrane socialno za nujne (stanovanje, zdravstvo, šolstvo, zaposlitev), ter do tržnih cen, katerih siromašni ne morejo plačevati.
Glavno sredstvo za »državo blaginje« je sistem socialne varnosti, ki je večinoma financiran z davki po progresivni stopnji in tako temelji na porazdelitvi dohodkov.
Socialna država priznava pomanjkljivosti tržnih zakonov za reveže, a ne uvaja nujno sprememb v sistema proizvodnje in socialnih odnosov.
»Država blaginje - razkriva Dah-rendorf - je povzročila globlje in trajnejše civilizacijske spremembe kot Leninova revolucija v Rusiji.«
Vključitev socialne politike v državo je po tem stališču največja civilizacijska pridobitev 20. stoletja.
Komunistične države so z uravnilovko ustvarjale »družbo enakosti« pod nadvlado partije; tako niso odpravljale revščine ter niso ustvarjale »družbe blaginje«.
Komunistični režimi so zagrešili pri delitvi narodnega dohodka dve veliki socio-ekonomski napaki: primarno in sekundarno.
Primarna napaka:
- poskus odpraviti revščino z ukinitvijo zasebne lastnine,
- globalno izenačevanje s posledico bogatenja politične nomenklature in s proletarizacijo revnih;
- razvoj velike industrije z odpravljanjem avtonomnega dela (kmetje, obrtniki) ob lažji partijski kontroli nad proletarskimi množicami v tovarnah.
Sekundarna napaka:
- gradbena zemljišča in delitev stanovanj partijski nomenklaturi z višjimi dohodki;
- večje koristi bogatim pri subvencioniranih cenah;
- večja poraba bogatih v družbeni dejavnosti: zdravstvo, visoko šolstvo, prosti čas.
Tudi v Sloveniji je naraščala pro-letarizacija prebivalstva z uvajanjem težke industrije (jeklarne, rudniki), čeprav je ta industrija neprimerna za Slovenijo zaradi pomanjkljivih kapi-talov in surovin in zaradi ekoloških razlogov.
Na tej ideološki osnovi so v Jugoslaviji gradili velika podjetja, ki niso bila elastična na mednarodnih tržiščih. V letih 1970-1980 so podjetja povprečno imela naslednje število uslužbencev:
Jugoslavija
Slovenija
Italija
Švedska
295
238
102
81
Vzhodno-evropske države - piše Fergerjeva - morajo v prehodnem obdobju zagotoviti zlasti dvoje:
- trdnost domače valute;
- vsaj minimalno socialno varnost, vštevši zaposlitev.
Glede valute je mogoče čestitati monetarni politiki Banke Slovenije, ker je tolar (ob povezavi z marko in ob podpori Mednarodnega denarnega sklada) ena najmočnejših valut na Vzhodu.
Negativna dejstva Republike Slovenije pa so zlasti:
- javni dolg;
- korupcija;
- brezposelnost.
Socialna politika - pravijo švedski socialni demokrati - temelji na maksimalni zaposlenosti in na maksimalnih plačah. In Andersen dodaja: »Politika zaposlovanja in regulacija tržišča delovne sile je razredni boj, toda ne na ulici, marveč v parlamentu«.
Pečino pomembno je, da so prostori v samem središču mesta
Ove kvalitetni likovni razstavi v Gorici
VenVG°rici sta v teh dneh na ogled dve razstavi, ki sta jih pripravili slo-stav kukurn’ društvi, če lahko tako imenujemo organizatorje likovnih razje v V kat°liški knjigarni na Travniku in slovensko zadrugo Transmedia, ki la ^“delovanju z goriškim italijanskim kulturnim združenjem EXIT priredi-'nodvorani Vittoria skupno likovno razstavo osmih deželnih umetnikov. ne na Pryd pogled nam je jasno, da imamo Slovenci v Gorici v rokah šepa na ^ravn>ku dve veliki in zelo važni likovni razstavi, še bolj pomembno ^ da se zavedamo važnosti kulturnih prostorov, ki so v naši lasti in naši stor '' ^ašim italijanskim sosedom sedaj v Gorici primanjkuje kulturnih pro-Pa j V' Pa najsi gre za dvorane ali pa galerije. Ob odprtju Kulturnega doma pre arn° Slovenci poleg Katoliškega doma, ki ga bodo v kratkem temeljito
•n
novili/
prostore v samem središču mesta, ki jih je potrebno ovrednotiti
veli^Veda dobro skrbeti zanje. Vem, da je vse to marsikateremu desničarju čarjeJrn v Pet> in na svoja ušesa sem že slišal od nedavno izvoljenih desni-kr^' ^Prava sramota' da imamo Slovenci toliko kulturnih društev in
Prav t°V' ko Pa mesto svojega gledališča Verdi in avditorija ne more popov,.-' bi se spuščal v polemike s to desnico, ki sedaj povsod prihaja na tako m nam k° v bodoče gotovo delala še veliko težav, ker pač nisem za Sl0v Urnazane politične igre, lahko pa povem, da sem mnenja, da moramo nci na Goriškem v bližnji bodočnosti še bolj strniti svoje vrste in se še
bolj povezati z demokratičnimi Italijani, ki bodo pokazali mestu in vsem prebivalcem, da smo Slovenci v Gorici od vedno sestavni in dejavni člen mesta.
Prav zato toplo pozdravljam likovno razstavo v goriškem kinu Vittoria na Travniku, ki ga ima v upravi že več let slovenska kulturna zadruga Transmedia, katero sestavljajo filmski zanesenjaki, ki jih je pred skoraj desetimi leti zbral iz vrst študentov sedanji senator, sicer profesor sociologije in velik ljubitelj filma, Darko Bratina. O Bratini vam na Goriškem ne bo vedel niti en mladi človek povedati nič slabega, kar je za politika izreden kompliment. Vem, da ni potrebno na tem mestu govoriti samo o enem človeku, ampak vseeno mu moramo priznati, da je bil zelo dalekoviden, ko je dobesedno iz niča postavil v Gorici na noge Kinoatelje, ki bo prav v teh dneh imel svoj že 9. Film video monitor, ki je dejansko največja in najbolj uspešna filmska prireditev v Gorici. Prav zato je zelo pomembno, da sta zadruga Transmedia in njen vodja dr. Igor Prinčič odločila za sodelovanje z goriškim kulturnim združenjem EXIT, ki je v ulici Favetti pet let prirejalo sodobne likovne razstave in je moralo pred časom galerijske prostore zapustiti. Domenili so se za sodelovanje, ker je v prostorih kina Vittoria zraven kinodvorane še majhna dvorana, katera lahko postane galerija.
Prav v teh dneh je bila v tem prostoru odprta prva likovna razstava, ki so ji dali naslov Presenze, sledilo pa ji bo več drugih, med temi tudi razstava plakatov, ki jih je v desetih letih delovanja goriški Kinoatelje pripravil za najavo svojih filmskih prireditev. Na razstavi Presenze se v kinu Vittoria predstavljajo umetniki iz naše dežele: Mario Di Iorio, ki je Goričan po rodu, sedaj pa poučuje na likovni akademiji Brera v Milanu, goriški slikar Franco Dugo, slovenske slikarje predstavlja s svojima velikima in značilnima grafičnima listoma Franko Vecchiet, Ignazio Doliach iz Krmina razstavlja svoje slike, ki jih imenuje »okna«, prisotni pa so še Giuseppe Zigaina iz Červinjana, katerega ni potrebno predstavljati, saj velja za enega največjih in najbolj znanih sli-
Čeprav so možnosti za napredovanje v drugo ligo majhne
Obračun sezone je za Jadranovce zadovoljiv
V tretjeligaškem italijanskem ko-šarskarskem prvenstvu je Jadran dve koli pred iztekom na solidnem tretjem mestu, za ekipama ltalmonfalcone in Cividale. Gre nedvomno za dobro uvrstitev, še posebej, če upoštevamo ne prav optimistične napovedi nekaterih opazovalcev, ki so ob začetku prvenstva menili, da bomo lahko zadovoljni že z obstankom v ligi. Mlada Jadranova postava, ki je med drugim že po uvodnih kolih izgubila pomembnega Merlina, je pod taktirko trenerja Vatovca z borbenostjo in veliko voljo premagala tudi najmočnejše nasprotnike. Dejstva so pokazala, da bi lahko bil rezultat še boljši. Predvsem smola in neizkušenost sta krivi, da nima naša zadružna ekipa vsaj štirih točk več na lestvici, kar bi ji omogočilo — razen spodrsljajev v zadnjih dveh kolih — napredovanje v drugo ligo. Možnosti sicer še obstajajo, vendar so res minimalne. Naša ekipa ima negativno koš-razliko z obema vodilnima, zato mora upati v dvojni poraz ekipe iz Tržiča ali ekipe iz Čedada. To pa še ne zadostuje. Potrebni sta zmagi v obeh tržaških derbijih, in sicer proti Servolani Latte Carso ter proti Don Boscu. Prav ti dve ekipi sta se v prvem delu prvenstva izkazali kot zelo nevarni. Dovolj je, da pomislimo na razburljivo srečanje in tesno zmago proti Škedenj-cem ter visok poraz proti Don Boscu.
Kakorkoli se bo zaključilo letošnje prvenstvo, je obračun za Jadranovce zadovoljiv. Če bo v prihodnjem prvenstvu ekipa ostala nespremenjena — če je torej nihče od ključnih igralcev ne bo zapustil in če se bo kvečjemu pridružil še kak mladi obetajoči športnik — jo verjetno čaka perspektivna bodočnost. V takem primeru bi lahko v prihodnji sezoni napredovanje postalo realnost.
V četrtoligaškem prvenstvu Bor v zadnjih kolih drsi na lestvici, vendar si je že predčasno zagotovil obstanek. Trener Sancin je letos imel na voljo res nepredvidljivo ekipo, ki je poskrbela za stalna presenečenja in razočaranja. Kaže, da Borovci letos ne poznajo srednje mere, začetni dolgi ciklični vrsti zmag, ki je povzdignila ekipo na prva mesta lestvice, je prav tako sledila dolga negativna serija, in to se je v prvenstvu nekajkrat ponovilo. Vsekakor je ekipa izpolnila društveni cilj mirnega obstanka v ligi.
V promocijskem prvenstvu je med našimi predstavniki v ospredju uspeh goriškega Doma, ki si je v svoji skupini že zagotovil drugo mesto na lestvici in s tem dodatne tekme za napredovanje. Breg je v spodnjem delu razpredelnice, medtem ko so v tržaški skupini Cicibona, Sokol in Kontovel na zlati sredini.
(Dar)
V Trstu predstavili knjigo A. Prijatelja
»Pijem,	torej
»Pijem, torej sem?« je naslov drobnega, a tehtnega in vsem razumljive%a priročnika o tem, kaj je alkoholizem, kakšne težave in okvare povzroča, kakšne so možne oblike zdravljenja, veliko pa pove tudi o »zgodovini pitja« na Slo-venskem, o gibanjih proti alkoholizmu, navedeni so številni pregovori razMij narodov, posvečeni»žlahtni kapljici«, knjiga pa je opremljena tudi s fotogW skim gradivom. Avtor dela je novogoriški zdravnik dr. Anton Prijatelj, stftj kovnjak za medicino dela, ki se s problemom alkoholizma srečuje že od pNlft delovnih let.
Knjigo »Pijem, torej sem?« (pri tem je treba opozoriti na vprašaj na ko j' cu naslova) so konec prejšnjega tedna predstavili tudi v Trstu v prostorih Tri#' ške knjigarne na pobudo Slovenskega zdravniškega društva, v imenu katere-ga je pozdravil dr. Rafko Dolhar. Govorili so še glavni urednik Zdravniške vestnika Jože Drinovec, Bernard Špacapan z oddelka za zdravljenje alkohol'1' ma v goriški bolnišnici ter predstavnik Dolenjske založbe, pri kateri je knjtf izšla, Petrič.
Nov slovenski par
V soboto, 16 t.m., sta se v župni cerkvi v Nabrežini poročila domačina dr. Mitja Terčon in gdč. Sara Gruden. Oba sta iz znanih in uglednih slovenskih družin iz Nabrežine. Številnim čestitkam in voščilom za srečno, ljubezni polno novo življenjsko pot se pridružuje Novi List, pri katerem je ženin tudi pridno sodeloval.
V galeriji Katoliške knjigarne na Travniku bo razstavljal svoja dela
EDI ŽERJAL
Odprtje razstave bo v torek, 26. aprila, ob 18. uri. Umetnika bo predstavil Jožko Vetrih. Razstavo, ki bo odprta do 14. maja, prirejata Katoliška knjigarna in Svet slovenskih organizacij.
NOVI LIST
Izdajatelj: Zadruga z o.z. »NOVI LIST« -Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954,
štev. 157.
Uredništvo: Martin Brecelj, Ivo Jevnikar, Helena Jovanovič, Drago Legiša (glavni in odgovorni urednik), Miro Oppelt, Saša Rudolf, Marko Tavčar in Egidij Vršaj.
Fotostavek in tisk: Tiskarna Graphart, Trst, tel. 040/772151.
a.« A
karjev in grafikov iz naše dežele, Nemka Beate Treptovv, ki pa že dolgo živi v Trstu, goriški fotografski mojster Roberto Kusterle in goriški slikar Mauro Mauri.
Pomen razstave ni toliko v tem, kaj boste na razstavi videli, ker je pač vsaka skupinska razstava tako raznolikih avtorjev pač tvegana stvar in od vsakega pokaže premalo in pokaže predvsem na velike razlike med avtorji, ampak moramo pravi pomen razstave videti v sodelovanju med skupino EXIT in slovensko zadrugo Transmedia. Sodelovanje bo lahko uspešno in mora biti uspešno, ker je prav v tem prihodnost Gorice, namreč v sodelovanju vseh kulturnikov in ne v iskanju posameznika, ki skorajda nima poti na dan, ko pa vemo, da se bo denar za kulturo v prihodnosti še bolj krčil in manjšal. Ce lahko organizatorjem kaj svetujem, je samo to, da drugo razstavo malce bolj temeljito pripravijo, morda tudi kak razstavni pano ne bi škodil, ker bi razbil monotonijo prostora.
Samo nekaj korakov naredimo iz kina Vittoria in že smo v lepih galerijskih prostorih Katoliške knjigarne, kjer je odprl razstavo mladi goriški slikar Herman Kosič, ki ni znani akvarelist in uspešni trgovec Andrej Kosič, kot me nekateri sprašujejo, ampak njegov nečak, kar samo dokazuje, da kri res ni voda in tudi to, da imamo sedaj na Goriškem nekaj mladih talentov, katerim bo potrebno slediti na slikarski poti, saj imajo res veliko v sebi in to lepo dajejo na platno. Letos so organizatorji likovnih razstav v Katoliški knjigarni naredili Gorici in Goričanom veliko uslugo, saj so predstavili poleg znanih slovenskih slikarskih imen tudi dva mlada Goričana slovenskega rodu, Davida Faganela, ki je očaral s svojim slikarstvom in sedaj Hermana Kosiča. Predvsem sem vesel, da so si organizatroji drznili postaviti tega likovnika v lepe in precej stroge galerijske prostore v Katoliški knjigarni, da so tako dali vedeti, da se zanimajo za moderno umetnost in ji dajo tudi mesto v svojih prostorih. Herman Kosič je namreč pripravil za goriško razstavo pravo bombo, saj take razstave v Katoliški knjigarni v Gorici že dolgo nismo videli. Osebno sem zelo naklonjen njegovemu slikarstvu, ki obsega instalacije, velika platna s socialno vsebino, ki se dotika tudi zadnjih življenjskih vprašanj in mu
ni tuj strip in sodobna multimedialna in pojavna računalniško obdelana ur°et nost, niti film ne, prav tako se umetniku pozna, da dobro obvlada slikarsk0 tehniko, saj je otrok svoje dobe in pozna tudi vse moderne glasbene in kB turne tokove. Zelo vesel sem bil, da sem končno tudi v Katoliški knjigar(l1 videl razstavo, ki bi sicer zaradi dimenzij slik in instalacij morala imeti flaJ manj štirikrat večji razstavni prostor, a je s svojo sporočilnostjo in sveži110 pokazala, da so tudi v Gorici ljudje, mladi ljudje, katerih sodobni tokovi nosti niso obšli.
Nobenemu nočem delati krivice, ker je umetnost lepa zato, ker je dN gačna in je zares svoboda v tem, da si lahko drugačen ali pa enak drugei^u' ampak za Gorico je razstava Hermana Kosiča izredno pomembna, saj kaze' da se tudi organizatorji razstav v Katoliški knjigarni zavedajo, kako pomenih00 je dati mladim prostor pod soncem in seveda tudi to, da so med mladimi s^°
venskimi ljudmi na Goriškem tudi slikarji, ki vedo, kaj je sodoben utrip
kul-
ture in to predvsem mlade kulture, tiste multikulture, katere večina ljudi h'1 nes ne dojema več, ker jim z brzino video spota uhaja izpred oči in se pojaV lja v drugi obliki, morda v glasbi, katere tudi ne razumejo, kot ne razumel° smrti Riverja Phoenixa, ki je umrl zelo mlad kot velika zvezda vsega: rock3' multikulture in droge, a ga je Herman Kosič tako fino naslikal na enem sv° jih platen, ki so razstavljena v Katoliški knjigarni. Slikarju se pozna, da 01 ni tuja televizija, ne računalnik, ne rock, pop, acid, grunge, rap in jazz gla* ba, da pozna moderno slikarsko tehniko in jo zna tudi uporabljati, predvsč pa ima mladenič kaj povedati, saj je njegova boleča sporočilnost nabita s s° cialno in temeljno tematiko vsakega človeka.
Hemanu čestitke in veliko dobrega za naprej, začetek je več kot obat^ ven, umirjenost in zrelost itak prideta sami z leti, organizatorjem razst3
pr
.leg
pa hvala za lepo in kontroverzno razstavo in pa seveda še želja, da bi po vidu Faganelu in Hermanu Kosiču v naslednji sezoni likovne galerije po|eiJ znanih slovenskih slikarskih imen razstavili še kakega obetavnega in dobr° ga goriškega slovenskega slikarja. Take razstave namreč potrebujemo vsi sti, ki se še počutimo mladi.